Podcasts about zavodu

Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.Sogovorniki:• Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite• Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav• Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije• Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG)• Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje MOL

Stella Starman in Matija Škofljanec sta spregovorila o poletnem jezikovnem tednu, ki ga že vrsto let pripravljajo v Zavodu sv. Stanislava, letos pa so jezikovno ponudbo nekoliko razširili. Kako učinkovito je učenje, če je strnjeno v en teden v primerjavi z jezikovnimi šolami, ki potekajo čez leto? Koliko ur dnevno se je treba posvetiti jeziku, da je rezultat navdušujoč, in kako je s predznanjem, ki je potrebno?

Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.

Gozdne učne poti obiskovalcu ponujajo možnost, da se na odgovoren in rekreativen način poduči o rastlinstvu, živalstvu, naravnih pojavih določnega gozdnatega območja. In ob današnjem Dnevu Zemlje se tudi Prvi poda na eno izmed 84 gozdnih učnih poti, ki jih imamo v Sloveniji. Po »Poti velikank« nas v Torkovem kvizu pospremi Robert Hostnik, magister gozdarstva zaposlen na Zavodu za gozdove, ki kot gozdar praktik dela v gozdu že 30 let.

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

V Sloveniji že več kot 50 let deluje sistem tematskih pohodnih poti, ki imajo informacijski, izobraževalni, rekreacijski in sprostitveni namen. Teh poti je že več kot 700. Lahko bi jih razdelili na kulturne, zgodovinske, etnološke in romarske pohodne poti, naravoslovne, planinske, gozdne učne poti, arheološke poti in poti po zavarovanih območjih. Obenem letos praznujemo tudi 50-letnico Evropske pešpoti E6. Vsa bogata tradicija pohodništva odpira vrsto izzivov za prihodnost, recimo kako ohraniti odprte meje držav za pohodnike, kako poskrbeti za vzdrževanje sistema poti in še marsikaj. Gost sredinega Intervjuja na Prvem je Jože Prah, gozdar na Zavodu za gozdove Slovenije, predsednik Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, predsednik Komisije za gozdne učne in tematske poti, podpredsednik Turistične zveze Slovenije ter planinski in turistični vodnik.

Na področju zobozdravstva se letos uvajata dve pomembni spremembi za bolnike. Bela zalivka na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zobe je od letos že pravica za mlade do 26 leta starosti, za vse ostale bo to 1.7. prihodnje leto. Ob tem je nastalo nesoglasje z zobozdravniki, češ da je cena za belo zalivko, ki jo plača zavod prenizka. O tem naj bi, tako pravijo na ZZZS, zdaj končno dosegli soglasje, kar pa v Zdravniški zbornici zanikajo. Od prvega julija pa ne bo več treba doplačevati nadstandardni material za fiksno protetiko. ZZZS namreč posodablja materiale. Helena Lovinčič se je o teh novostih pogovarjala z Direktorica področja za analize in razvoj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Anko Bolka ter predsednico odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Barbaro Škrlj.

Predstavili smo razstavo z naslovom “V hiši nasprot' sonca je Gospod doma” Franca Zavodnika, ki jo bodo v četrtek, 13. marca, ob 18. uri odprli v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Delež tujih državljanov pri nas se ves čas povečuje. Tujci na našem trgu dela predstavljajo že več kot 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi še vedno prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine, opaziti pa je povečevanje števila dovoljenj delavcem iz azijskih držav. Kako na eni strani omogočiti rast zaposlovanja in s tem gospodarstva ter na drugi strani poskrbeti za to, da bodo tujci pri nas obravnavani enako kot domači delavci, njihove družine pa sprejete v lokalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Anka Rode, vodja področja zaposlovanja tujcev na Zavodu za zaposlovanje; dr. Polona Domadenik Muren, prodekanja za raziskovalno delo in doktorski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Ko megla prežema zimska jutra, ne pomislimo nujno, da so vanjo ujeti tudi trdni delci, ključne sestavine onesnaženega zraka. Kar 99 odstotkov prebivalstva po vsem svetu je izpostavljenega koncentracijam trdnih delcev, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Trdni delci – nevidni, a nevarni – imajo dokazano velik vpliv na zdravje, od kroničnih bolezni do smrtonosnih rakov.Anja Ilenič, doktorska raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, se ukvarja s preučevanjem teh onesnažil. Pri svojem delu analizira vire trdnih delcev ter sodeluje v projektih, ki vključujejo tudi aktivno participacijo občanov pri meritvah in analizi onesnaženosti. S tem poudarja pomembnost ozaveščanja ljudi o kakovosti zraka, ki ga dihamo.V Sloveniji kar 75 odstotkov trdnih delcev izvira iz kurjenja v domačih kuriščih. Anja Ilenič poudarja, da ljudje pogosto napačno krivijo promet, ki v resnici prispeva le pet odstotkov k onesnaženju. Ali ste pešec ali kolesar?Študija, ki jo je v več slovenskih mestih s prostovoljci opravila leta 2022, je pokazala, da je kolesarjenje sicer boljša izbira kot pešačenje, saj čas izpostavljenosti onesnaženemu zraku igra ključno vlogo. Kolesar je v povprečju 14-krat manj izpostavljen tveganjem kot pešec. Aktivni posamezniki, občinske pobude in premišljeni ukrepi so po njenem nujni za zmanjšanje tveganj, ki jih prinaša onesnažen zrak. Ne nazadnje, kot poudarja, "vsi dihamo isti zrak".

Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.

Neža se je pred nekaj leti preselila k nekdanjemu fantu, o katerem pravi, da je bil "zaveden Vzhodni Berlinčan". Odtlej je dobro spoznala nemško prestolnico ter odkrila in vzljubila mnoge posebnosti, po zaslugi katerih je življenje v njej pisano in pestro. Tako se je odločila tudi po razhodu z omenjenim partnerjem ostati tam. Trenutno je zaposlena na t. i. Zavodu za aktivno različnost, kjer dela z različnimi skupinami priseljencev (največ njenih varovancev je iz Afganistana) in jim pomaga pri vzpostavljanju dialoga z lokalno skupnostjo. V zadnjem času se ukvarja s fotografiranjem; po že končanem študiju v Ljubljani se je zdaj vpisala še na študij fotografije. Ukvarja se tudi z muziciranjem: poje v duetu s prijateljico s Slovaške, pri čemer pravi, da Nemčija (ali konkretno Berlin) ponuja bistveno več možnosti za razne obslužbene dejavnosti kot Slovenija.

Kako svetloba vpliva na počutje ljudi v človekovih bivalnih prostorih? To vprašanje so si zastavili na Zavodu za gradbeništvo in začeli raziskovati v smeri, kako bodisi starejše bodisi nove stavbe prilagoditi ali pa zgraditi v skladu s povišanimi temperaturami in zahtevami trajnostne rabe. Na tamkajšnem oddelku za gradbeno fiziko se s tem, točneje z možnostmi, ki pri različnih virih svetlobe - od dnevne do umetne, razsvetljava ali osvetljava - vplivajo na termalno ugodje človeka, ukvarja arhitektka Katja Žagar. Slednja na to temo pripravlja znanstveni doktorat, o pripravi katerega bo spregovorila tudi v pogovoru. FOTO: Umetna svetloba mora biti ustrezna VIR: https://www.pexels.com/photo/silver-macbook-on-brown-wooden-table-4069291/

V Bruslju so prvi vpogled v novo Evropsko komisijo zamaknili na torek. Kot razlog poudarjajo, da postopek za kandidaturo Marte Kos za slovensko komisarko še ni končan. Glavni govorec Evropske komisije Eric Mamer je opomnil, da bo seznam kandidatov popoln po petku, ko se bo kandidatka predstavila pred pristojnim odborom slovenskega parlamenta. Druge teme: - Nemčija mejni nadzor, ob nezakonitih migracijah in zaradi terorističnih napadov, širi na vse svoje kopenske meje. V Avstriji niso presenečeni. Kot poudarja avstrijski notranji minister Gerhard Karner, ne bodo sprejeli nobenega tujca, ki bi ga Nemčija na meji zavrnila, in se o tem ne bodo pogajali. - V javnem zdravstvu so nujna jasnejša merila, tudi glede napotovanja in dela pri zasebnikih, poudarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Direktorica Tatjana Mlakar dodaja meni, da ni optimalno, da ima vsaka bolnišnica vse dejavnosti, zato nima ustreznih aparatur in kadra in ga potem išče pri drugih izvajalcih. - Pozivu protikorupcijske komisije k poštenemu poslovanju se pridružujejo gospodarstveniki. Predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka opozarja, da korupcija škodi vsem. Po njegovih besedah gradimo najdražje ceste in imamo storitve v podsistemih bistveno dražje kot drugje, to pa se financirane z davki, ki jih plačuje gospodarstvo.

Razmere v zdravstvu so slabe, dostop do izbranega osebnega zdravnika pa vse težji. Šele ko pride do zdravstvenih težav, se ljudje zavedamo, kako pomembno je dobiti ustrezno zdravniško oskrbo in diagnozo, na podlagi katere bo zdravljenje učinkovito. Kako do izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnice v krajih, kjer jih sploh ni na voljo, sta se Lucija Vidergar in Julija Kandare pozanimali pri Ani Vodičar na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri doktorici Mirjani Jovanović v ZD Ljubljana.

O letošnjem Mladifestu v Medžugorju smo se pogovarjali s kaplanom v Zavodu sv. Stanislava Petrom Čemažarjem.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu na izseljensko nedeljo, ki bo pojutrišnjem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja 30. Tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sveta maša za Slovence doma in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik. Osrednji del tabora bo okrogla miza: Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem? Izkušnje slovenskih izseljencev ob prihodu v Slovenijo. Voditelj bo Federico V. Potočnik, gostje pa: dr. Andrej Fink, predavatelj na Katoliškem inštitutu, Marija Voglar, ki je v Slovenijo repatriirala iz Venezuele, Tatjana Marušič, mlada zdravnica v Pediatrični kliniki, Natasha Urbančič, vzgojiteljica v vrtcu France Prešeren. V kulturnem programu bodo sodelovali: Dijaki iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi in ansambel Ostanki iz Argentine, pripravili bodo razstavo Tabori Slovencev po svetu.

V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay

Zbor sv. Nikolaja Litija bo gostil svetovno uveljavljenega latvijskega dirigenta Marisa Sirmaisa, ki bo pripravil zborovski seminar v soboto, 1. 6. 2024 v Zavodu sv. Stanislava in koncert v nedeljo, 2. 6. 2024 ob 11.00 v Slovenski filharmoniji. Gostovanje je predstavila dirigentka Helena Fojkar Zupančič.

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.

Ustavimo se v Stranah, zelo stari in najvišje ležeči vasi na pobočju Nanosa v postojnski kotlini. Na tem prostoru raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tukaj je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor se odpravimo mi, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?Sogovornika: mag. Špela Koblar Habič, načrtovalka na Zavodu za gozdove Slovenije; Jože Posega, najstarejši vaščan v Stranah, ki živi v tisini neposredni bližini.  Zapiski: Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj; Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka; Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva. Prvoosebno zgodbo tise v Stranah bere Ajda Sokler.  Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

Eva Eržen, arhitektka, deluje v Zavodu za prostorsko inovativnost Afront, ki organizira tridnevni festival Odprte hiše Slovenije. Govorili smo o kakovostno oblikovanem prostoru, kako se laični posamezniki učimo prepoznavanja dobre trajnostne arhitekture, kako urejamo svoje bivalno okolje, se v prihodnje ob poznavanju primerov dobrih praks tudi bolje odločamo ter znamo tudi od odločevalcev zahtevati boljše rešitve pri urejanju javnih objektov in prostora.

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Nastja Holc je po izobrazbi socialna pedagoginja, zadnjih devet let pa je bila zaposlena kot svetovalna delavka – pedagoginja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. To je najstrožje varovan zapor pri nas, kjer svojo kazen prestajajo tisti, ki so bili obsojeni za najhujša kriminalna dejanja. Kako je mlado žensko karierna pot pripeljala v moški zapor, kako je tam pomagala zapornikom, jo je bilo pri tem kdaj strah, se v zaporu rodi tudi kakšna dobra zgodba? In kako se delo v zaporu razlikuje od dela v Prevzgojnem domu Radeče, kjer dela zdaj? Z Nastjo Holc se bo v oddaji Med štirimi stenami po deseti pogovarjala Andreja Čokl.

Slikarsko razstavo “Likovni svetovi duhovnosti Igorja Banfija” so odprli Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v ponedeljek, 25. marca, ob 19. uri.

V sklopu Tedna katoliških šol, ki ga je v letu 2024 koordinirala mariborska Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška smo se z dijaki pogovarjali o utripu in življenju na njihovi gimnaziji in v tamkajšnjem Dijaškem domu, o njihovih načrtih za prihodnost, pa tudi o lepotah in stiskah mladostniškega obdobja, z Niko Štesl, Eno Ano Bohanec, Rebeko Pečnik in Anžetom Lamovškom.

V nedeljo, 17. 3. bo ob 18.30 uri v cerkvi v Zavodu sv. Stanislava koncert treh odličnih dekliških zborov. Dekliškega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Dekliškega zbora iz Hamburga Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije. Koncert nam je predstavila dirigenta Helena Fojkar Zupančič.

V sklopu Zavoda Antona Martina Slomška deluje tudi Glasbena in baletna šola. Aleš Marčič, ravnatelj, in Tadej Kušar, profesor glasbe, sta skupaj z dijakoma in dijakinjo predstavila ohranjanje tradicije koledovanja in podoknice na Gregorjevo.

Bliža se prvi petek v marcu, ko gibanje Svetovni molitveni dan pripravi ekumenska bogoslužja. Letos so vsebine za molitev pripravile kristjanke iz Palestine. Kje bo molitev potekala v Sloveniji, nam je povedala članica gibanja Marjeta Žebovec. V drugem delu oddaje pa smo predstavili teme in delavnice na izobraževalnem srečanju za člane Župnijskih pastoralnih svetov in druge pastoralne sodelavce z naslovom Moje poslanstvo v župniji, ki bo 2. in 16. marca v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

V Zavodu sv. Stanislava v galeriji Staneta Kregarja in pa v Galerijo Gunclje, bodo ob slovenskem kulturnem prazniku razstavili dela akademika, prof. Andreja Jemca. Ob tem smo ga povabili v našo oddajo.

V Glasbeni šoli Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava se lahko učimo tudi igranja na orgle, so edina glasbena šola v Sloveniji s svojimi orglami. Ob vodni ujmi so prišli na idejo, kako bi lahko približali instrument mladim in obenem naredili dobro delo. Daniel Eyer, ravnatelj je prišel na idejo, jo tudi razvil, da otroci lahko sami izdelajo or(gl)igamij. Za več informacij in naročilo načrta obiščite spletno stran: glasbena.sola@stanislav.si.

Mineva 80 let od mučeniške smrti belokranjskih dušnih pastirjev. Belokranjski duhovniki in verniki so jim ob tej priložnosti sredi dekanije Črnomelj postavili posebno znamenje. O tem in o slovesnosti, ki je bila v nedeljo, smo poročali v tokratni oddaji. Naš sogovornik je bil dekan Anton Gnidovec, pridigal je škof Andrej Saje. Še vedno odmeva tudi praznično vzdušje v Zavodu sv. Stanislava, ki letos obeležuje 30. obletnico vnovičnega začetka delovanja. Spomnili smo se tudi žrtev prometnih nesreč, saj je tretja nedelja v novembru dan spomina nanje. Nadškof Stanislav Zore je o tem spregovoril ob osrednjem slovenskem spominskem obeležju na Žalah v Ljubljani.

Gost 145. izdanja podkasta Pod kapicom bio je Darko Udovičić, zamenik direktora u Zavodu za sport. Sa nekadašnjim vaterpolistom Partizana i Budvanske rivijere najviše smo pričali o karijeri nakon igračke... Čime se ponosi iz perioda kada je bio direktor crno-belih. Kako gleda na aktuelnu situaciju sa akcentom na prazan bazen na Banjici i kakvu bi "podršku" dao selektoru Urošu Stevanoviću da je u VSS...Zbog čega smatra da je jedan Udovičić dovoljan u trenerskom poslu i kako reaguje na ulici kada ga pomešaju sa bratom Dejanom...Iza kulise o organizaciji EP u Beogradu 2016. godine, gde je imao poziciju direktora, saradnja u Ministarstvu za sport sa prezimenjakom Vanjom, iskustva iz rada sa najvećim trenerima,  druženje sa Đorđem Perišićem... Ideje o tome kako unaprediti vaterpolo, sa akcentom na odmor igrača, poređenje sa pravilima u drugim sportovima, priča o "prioritetnim stavkama"...Kupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Drama u zagrebačkom Zavodu za socijalni rad: Nitko nije želio preuzeti šestogodišnjakinju bez roditeljske skrbi. Slučaj je u javnost iznijela psihologinja iz Zavoda. Koalicijski partneri pritišću premijera Andreja Plenkovića da se riješi Frane Barbarića, predsjednika Uprave HEP-a. Razlozi su afera „plin za cent“ i bespravna gradnja kuće na Hvaru. Još su jednom poskupjela goriva.

Danijel Bešič Loredan po dobrem letu dni zapušča položaj ministra za zdravje. Nad odstopom niso presenečeni ne v koaliciji niti opoziciji. Kot je dejal premier Rober Golob, ki je ministru predložil odstopno izjavo, imata z Bešičem Loredanom različne poglede na krepitev javne zdravstvene mreže. Okrepitev javnega zdravstva po odstopu ministra pričakujejo tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Španiji začetek volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami - Zaradi nesoglasij glede migracij razpadla nizozemska vlada - Občutno povečanje kibernetskih napadov pri rezervacijah počitniških namestitev. Na kaj je dobro biti pozoren?

Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

"Naučiš da ti je dom tamo gde si sa dragim ljudima i prijateljima." U 217 epizodi podkasta Pojačalo, gost Ivana Minića je svima nama dobro poznati Dragan Ilić. Možda vam ime i prezime neće upaliti lampicu odmah, ali ako kažemo da je gost Dragan iz dvojca “Gorica i Dragan” ili TV Manijak, biće vam sasvim jasno o kome je reč. Dragan će nam pričati o svom detinjstvu i školovanju, o gradovima u kojima je odrastao i najzad o Beogradu u koji je došao na studije. Mada je većini poznat kao novinar i radijski voditelj, naš gost je po obrazovanju psiholog, te će nam iz prve ruke ispričati kako izgleda stažiranje u Zavodu za mentalno zdravlje u Palmotićevoj ulici. Značajna tačka u Draganovoj karijeri biće dolazak na kultni beogradski radio B92, koji će vremenom prerasti u pravog medijskog giganta. Njegova emisija “TV manijak”, koju je realizovao sa kolegama sa B92, došla je u etar u pravom trenutku, sredinom devedesetih, kada se je došlo do ozbiljnih medijskih i društvenih lomova. Kroz razgovor smo se osvrnuli i na jutarnji program koji je vodio sa Goricom Nešović i na duboko prijateljstvo koje se izrodilo iz dugogodišnju saradnje. Gorica i Dragan su disali kao jedno, bili nerazdvojni i ulazili nam u domove i automobile svakog jutra. Dragan danas vodi jutarnji program bez Gorice, ima novu koleginicu koja je unela novu energiju i odlično se uklopila, jedan je od “4 i po muškarca”, a i redovno vas poziva “Na kafu sa psihologom”, svojevrsne tematske tribine koje nam pomažu da bolje razumemo svet u kome živimo. Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Zašto baš psihologija - Iskustvo tokom fakulteta - Kako je došlo do 92. - Poslovne pozicije kroz život - Period Covida - Šta Draganu donosi radio - Koji je bio cilj? - Kako se nositi sa gubitkom Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3OMEZsD Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Kakšne pravice do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe ob posameznih zdravstvenih stanjih? Kakšne so novosti glede pridobitve teh pripomočkov, ki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji in zdravstveni negi? Gost torkovega Svetovalnega servisa bo vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Drago Perkič. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega ali pokličete med oddajo.

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan bo danes javnosti predstavil analizo stanja slovenskega zdravstva. Analiza bo podlaga za zdravstveno reformo, ki se jo bo po besedah premiera Roberta Goloba treba lotili v središčni točki, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Na zavodu očitke zavračajo, saj da nikoli niso zaznali, da bi bili jedro problema. Ostali poudarki oddaje: - Ob vnovični obravnavi novele zakona o finančni upravi sprememb ni pričakovati - Kontaktna skupina za pomoč Ukrajini v Nemčiji nadaljuje pogovore o nadaljnji dobavi orožja - Termoelektrarna Šoštanj napovedala novo podražitev toplotne energije

Septembrska brezposelnost je najnižja v samostojni Sloveniji. Ob koncu prejšnjega meseca je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 52 tisoč 43 ljudi. To je 21 odstotkov manj kot v primerljivem mesecu lani. Na Zavodu je ostalo le še 17 odstotkov oziroma 9 tisoč ljudi, ki so neposredno zaposljivi. Tudi na ravni Evropske unije smo med članicami z najnižjo brezposelnostjo. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah Fidesa; predstavila jih bo v petek. - Evropska unija sprejela nove sankcije proti Rusiji, ki si je danes tudi uradno priključila štiri ukrajinske regije. - Nobelova nagrada za kemijo trem znanstvenikom za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije.

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci. Če gasilci ne bodo pogasili požara, bomo rekli, da niso dobro opravili svojega dela. Kje točno niso dobro opravili svojega dela? Ne v gašenju požara, temveč pri komunikaciji s tistimi, ki so težave pravzaprav ustvarili. To je odgovornost, ki jo gasilska služba ima. Če ne iščete informacij pri znanstvenikih in inženirjih, ne morete pravilno oceniti tveganja. In če se kot gasilec pri svojem delu ne zavedam tveganja, potem si zatiskam oči pred svojo lastno odgovornostjo. José Torero Torero je raziskovalno kariero začel s projektom požarne varnosti za mednarodno vesoljsko postajo, napisal je več kot 250 raziskovalnih člankov in sodeloval pri razvoju številnih protipožarnih sistemov in metod njihovega načrtovanja, ki se uporabljajo po vsem svetu. Je predstojnik katedre za gradbeništvo, okolje in geotehniko univerze v Londonu in čeprav je strokovnjak za požarno varnost stavb, se pred predavanjem na Igu seveda ni mogel izogniti komentarju o požarih, ki so pred kratkim divjali tudi v Sloveniji.

Po naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih situacij v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti meseca maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju z medvedi potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki usklajen. Kako naprej na področju upravljanja z medvedi? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: - Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, - Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, - Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, - Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, - Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri. Medvedke so na prosto pripeljale letošnje mladiče, tveganje konfrontacije z ljudmi je spet večjePo naših gozdovih se po najnovejših ocenah klati najmanj tisoč medvedov. Povečana populacija povzroča tudi več konfliktnih položajev v vsakdanjem življenju ljudi, zlasti maja, ko medvedke iz brlogov pripeljejo svoje mladiče. Je poleg vseh drugih ukrepov pri upravljanju medvedov potreben tudi odstrel ali ne? Okoljska organizacija Alpe Adria Green je letos že tretje leto zapored s tožbo na upravnem sodišču dosegla začasno ustavitev dovoljenega odstrela medvedov, čeprav je bil ukrep strokovno utemeljen in usklajen z družbeniki. Kako naprej na področju upravljanja medvedov? Pogovor s ključnimi vpletenimi sta pripravili Sabrina Mulec in Jernejka Drolec. Gostje: – Mateja Blažič, vodja sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor, – Dragica Jaksetič iz Centra velikih zveri DINA Pivka, – Miha Marenče, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove, – Tomaž Ogrin, Član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, – Barbara Štimec iz Civilne pobude Za zaščito ljudi, domačih živali in okolja pred vdori in napadi zveri.

Ena od pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je tudi pravica do storitev zdraviliškega zdravljenja. Za katera zdravstvena stanja je zdraviliško zdravljenje predvideno v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja in v katerih primerih zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno? Kakšni so postopki za odobritev? Gost Mario Bartolac, dr. med., specialist družinske medicine in izvedenec za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom. Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: – Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, – Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, – Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.

Medicinski pripomočki so potrebni pri zdravljenju, medicinski rehabilitaciji in zdravstveni negi. Kakšne pravice do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe ob določenih zdravstvenih stanjih? Kakšni so ti pripomočki, kdo jih lahko predpiše in kakšna so merila za pridobitev? Gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Drago Perkič. Vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani Prvega, pošljite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.