Podcasts about kitajski

V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje. Kolegij predsednika državnega zbora bo danes za petek sklical izredno sejo, na kateri bodo poslanci odločali o predlogu za izvolitev Janeza Janše za predsednika vlade. Kandidaturo je s podpisi podprlo 48 poslancev SDS, trojčka NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice. V prihodnjih dneh je pričakovati tudi podpis koalicijske pogodbe in podrobnejšo predstavitev ukrepov, ki jih namerava prihodnja koalicija uresničiti v novem mandatu. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija dosegla dogovor o odpravi carin na industrijsko blago in nekatere kmetijske izdelke iz Združenih držav. - Kitajski predsednik Ši Džinping v Pekingu sprejel ruskega kolega Vladimirja Putina - Slovenski hokejisti z novo izjemno predstavo na svetovnem prvenstvu, Slovaki boljši šele po izvajanju kazenskih strelov

Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?

Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.Ko danes pomislimo na Kitajsko, se nam najverjetneje že nariše podoba sodobne velesile. Podoba dežele modernih velemest, neskončnih, v svet odprtih pristanišč in robotiziranih tovarn, ki zmorejo zalagati cel planet z velikimi količinami vsega: od električnih avtomobilov, solarnih panelov, farmacevtskih izdelkov do seveda že pregovorne plastike v vseh mogočih oblikah. Zaradi svoje rastoče teže, ki jo ima tako z gospodarskega, geopolitičnega kot tudi vojaškega vidika, že kar nekaj časa velja za veliko tekmico Združenih držav Amerike. Zgodovina pa nas je že večkrat podučila, da so tovrstna tekmovanja med velesilami večinoma tudi odličen poligon za obsežne spopade in vojne; obenem nam sedanjost že nazorno kaže, da se je obdobje sorazmernega miru in stabilnosti v svetu zaključilo. Kako se bo torej Kitajska odzivala v novih kaotičnih časih, bo seveda zelo pomembno sooblikovalo svet in globalna razmerja moči v prihodnje. A pri tem ni pametno delati zaključkov, kakšni utegnejo biti ti odzivi, ne da bi vsaj v grobem poznali tisto miselno podlago, iz katere se ti premisleki napajajo. In ta podlaga je mnogo bolj razgibana in večplastna, kot si na zahodu običajno predstavljamo. Zato smo se v tokratnih Glasovih svetov odpravili v eno najbolj kaotičnih, burnih in z nenehnimi vojnami zaznamovanih obdobij kitajske zgodovine, ki je obenem tudi zlata doba kitajske filozofije. Podali smo se torej v čas, v katerem je nekje med 5. in 3. stoletjem pred našim štetjem vzniknila množica raznolikih idejnih tokov, ki so na različne načine in z različnimi intenzitetami pustili svojo sled v kitajski miselni tradiciji in ki nedvomno kažejo svoj vpliv tudi danes. A res številne med temi miselnimi strujami so bile - morda prav zato, ker so vzniknile sredi nenehnih vojn - izrazito pacifistično intonirane. Naj gre za konfuciansko filozofijo, ki je kasneje skozi večji del kitajske zgodovine tvorila osrednji temelj državne ideologije, ali za daoistično misel, katere vpliv je bil morda manj izpostavljen, a vendarle vseskozi močno prisoten, ali pa konec koncev za dolgo precej pozabljeno in na svoj način radikalno moistično filozofijo, v kateri lahko najdemo kar nekaj vzporednic s krščanstvom; kitajska idejna tradicija nam vsekakor ponuja marsikaj – tako smerokaze, ki nam lahko osvetlijo odločitve in ravnanje Kitajske danes, kot tudi, čisto preprosto, nova plodna izhodišča za razmišljanje o pogojih za mir v današnjih, znova nemirnih časih. Kitajskim tradicionalnim miselnim tokovom in zlasti njihovim pacifističnim poudarkom smo se posvetili v družbi sinologinje in filozofinje prof. dr. Jane Rošker za oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Žerjavi, ki nosijo srečo, Avtor: cesar Huizong, dinastija Severni Song, 12. stoletje, Wikipedia, javna last

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še IndijaIndija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Ponaša se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnoloških industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspešno zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica Šanghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspešno sodeluje v kontekstu t. i. Quada, štirilateralne varnostne povezave, ki vključuje še Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona še naprej kupuje poceni energente in vojaške tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle še ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni – kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnejših? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Indiji, Darjo Bavdaž Kuret, pa ekonomista Saša Šmigića, strokovnjaka za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments, ter našega radijskega kolega, poznavalca mednarodnih odnosov, dr. Tomaža Gerdena. Foto: Skorge / Pixabay

Poslanci so drugi dan zadnje redne seje državnega zbora v tem mandatu obravnavali osem zakonskih predlogov. Med njimi sta največ pozornosti vzbudila predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bi to področje prvič uredil z ločeno zakonodajo, ter o preprečevanju tako imenovanih zastraševalnih tožb SLAPP. Druge teme: - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Indijo največji takšen na svetu. - Kitajski predsednik Ši s čistkami v vrhu vojske utrjuje svoj položaj. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški lovijo pomembno zmago na poti v polfinale evropskega prvenstva.

Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.

Praznujemo dan reformacije, gibanja, ki je Slovence urstilo med učene kulture z ustvarjanjem izvirnih besedil v slovenščini, ki tako postane tudi knjižni jezik. Reformacija nam da prvi tiskani knjigi - Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja pa tudi prvi prevod Biblije Jurija Dalmatina. Prav ob tej je v koroški osrednji knjižnici shranjen manj znan Črnjanski rokopis - eno od desetih del vpisanih v Unescovo nacionalno listino Spomin sveta. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši na gospodarskem forumu APEC izpostavil nujnost sodelovanja - Svet Evrope zaskrbljen zaradi skorajšnjega izstopa Latvije iz carigrajske konvencije - Ljubljanska univerza namenja 10 milijonov evrov štirim interdisciplinarnim projektom

Evropske podpornice Ukrajine so skupaj z Združenimi državami po vdoru ruskih brezpilotnih letalnikov na Poljsko izrazile zaskrbljenost. Moskvo so obtožile kršenja mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Rusijo so tudi pozvale, naj konča agresijo na Ukrajino. Več po drugih poudarkih oddaje: - Kitajski zunanji minister Wang Yi na obisku v Sloveniji - Nova Slovenija na volilni kongres po novo vodstvo - V finalu evropskega prvenstva v košarki Nemčija in Turčija

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je med drugim minil ob pogovorih o pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta razpravljala tudi o vojni v Gazi in Ukrajini. Vang Ji se je ločeno srečal tudi s premierom Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Z Golobom sta se zavezala krepitvi sodelovanja, s Pirc Musar pa sta poudarila pomen multilateralizma.

V turistični oddaji smo se ustavili pri prenovi nekdaj znamenitega mariborskega hotela Orel; pred tem pa smo se z nekdanjo direktorico Term Maribor Alenko Iskra pogovarjali o zgodovini tega hotela in o nekajletnem črnem obdobju mariborskega hotelirstva. Z Mariborčanom Dušanom Berdnikom pa smo tokrat potovali po Kitajski in Južni Koreji.

Ko je Donald Trump na začetku aprila skoraj celotnemu svetu napovedal obsežne carine, je Kitajska, za razliko od marsikatere druge države, vsaj na zunaj ohranila popolnoma mirno kri in s svojimi povračilnimi ukrepi jasno pokazala, da se Združenim državam ne bo pustila izsiljevati. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje, kaj je Kitajski - ki jo imamo včasih še vedno za tovarno sveta, močno odvisno od izvoza - omogočilo tako trdno pozicijo ter kakšna pravzaprav je kitajska ekonomsko-politična strategija v vedno bolj zaostreni trgovinski vojni, ki je prejkone tudi vojna za svetovno geopolitično prevlado. Kako je Kitajska pripravljena na radikalno znižanje trgovine z Združenimi državami, kaj so močne in kaj šibke točke njenega položaja v mednarodni ekonomiji in svetovnih dobavnih verigah, kako v oziru na geopolitične razmere preoblikuje svoje gospodarstvo in kakšne prednosti ali slabosti ji pri odzivu na novo ekonomsko realnost daje njen politično-ekonomski sistem? Ter nenazadnje, kaj vse to pomeni za življenjski standard Kitajcev in notranjepolitični položaj kitajske komunistične partije? Na tovrstna vprašanja nam bodo v tokratni Intelekti pomagali odgovoriti sinologinja dr. Maja Veselič z ljubljanske filozofske fakultete, politolog dr. Josip Lučev z zagrebške Fakultete za politične vede, ki se je z nami povezal iz Zagreba, ter ekonomist Sašo Šmigić, ki upravlja naložbe za kitajski in indijski trg pri Generali Investments. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Wikipedija, javna last

V romanu Doba supernove si kitajski pisatelj Liu Cixin zamisli usodni dogodek, ki obsodi na smrt vse, ki so starejši od 13 let. Kitajski avtor znanstvene fantastike Liu Cixin je na zahodu najbolj brani sodobni kitajski pisatelj. Zaslovel je z romanom Problem treh teles, po katerem so pri Netflixu lani posneli serijo. V omenjenem romanu, ki je prvi del trilogije Spominjanje Zemljine preteklosti, si Liu Cixin zamisli zanimiv nov pristop k temi apokaliptične grožnje obstoju človeštva, ki je nemudoma pritegnil pozornost širokega kroga bralcev. Tema apokalipse ga, na precej drugačen način, zanima tudi v Dobi supernove. Roman, ki je sicer izšel pred dobrima dvema desetletjema, je v današnjem času velikih političnih pretresov presenetljivo aktualen.Doba supernove je izšla pri založbi Sophia. Iz kitajščine ga je prevedel Andrej Stopar, spremno besedo je napisal Miroslav Griško.

Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? 

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem: - Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč? - Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi - Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru

Odprava carin ni mogoča, se pa države o tem lahko pogajajo, je sinoči dejal ameriški predsednik Donald Trump. Obenem je postavil ultimat Kitajski. Če Peking do poldneva ne umakne svojih povračilnih carin, ga bodo doletele dodatne 50-odstotne carine, skupno torej več kot 100-odstotne. Drugi poudarki oddaje: - Italija želi centre v Albaniji uporabljati za repatriacijo migrantov, a dogovor ne predvideva tega. - Janković zavrnil navedbe Vučića o pogovorih o srbskem mandatarstvu. Za zdaj ostaja ljubljanski župan. - Drage oblike dela in nesledenje medincinski inflaciji izzvali izgube v skoraj polovici slovenskih zdravstvenih zavodov.

Kitajski kmet je živel v majhni vasi z ženo in odraščajočim sinom. Po letih pridnega ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kriminalisti so včeraj popoldne končali ogled dijaškega doma Ivana Cankarja, v katerem je zjutraj zagorelo, nadaljujejo pa ugotavljanje vzroka požara in preiskujejo sum na storitev kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Kdaj se bodo dijaki lahko vrnili v nepoškodovani del objekta, bo znano danes. Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici slovesno odpirajo obnovljeno železniško postajo. - Izteka se rok glede carin, ki ga je Trump postavil Kanadi, Mehiki in Kitajski. - Začasni sirski predsednik al Šara obljubil oblikovanje vključujoče vlade.

Globoko pod morsko gladino je živela strašna pošast po imenu Nian, kar v slovenščini pomeni leto … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtorica: Tina Ilgo. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

V turistični oddaji vas tokrat vabimo v občino Kungota. Ta obmejna občina se ponaša z odlično obiskanimi prireditvami, kot je denimo kmečki praznik, in z znamenitostmi, med njimi so zagotovo svečinsko srce, vinogradniški muzej Kebl, cerkev Svetega Andreja in seveda svečinski grad, ki smo ga podrobneje spoznali. Manjkal ni niti potopisni del, nadaljujemo s potovanjem po Kitajski.

Zelo grda človeška lastnost je grabežljivost. V prvi zgodbici bomo slišali kaj se je pripetilo lovcu in njegovi družini, ki so bili preveč lakomni, v drugi pa o bogu, zaščitniku mesta, ki je pričakoval in tudi dobil nagrado za svojo uslugo. Vendar ga je glavno božanstvo, Nefritni cesar, kaznoval za vedno. Prisluhni kitajskima pripovedkama o kaznovani pohlepnosti Vir: Zlata ptica, Brokatna podoba, Pravljice kitajskih manjšin, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, bere Nataša Holy

Tečajnice glavnih kitajskih indeksov so se od objave ukrepov centralne banke za spodbujanje gospodarstva okrepile za več 10 odstotkov. Zdaj prihaja trenutek streznitve! Se splača investirati v kitajske indekse? Na kaj moramo paziti, ko pogledujemo proti Kitajski? Pred mikrofonom Sašo Šmigič, dober poznavalec Kitajske, sicer član uprave Generali Investments. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Pravljica o ljubezni, ki je postala navdih za praznovanje kitajskega praznika zaljubljenih … Pripoveduje: Gregor Zorc. Avtorica: Mojca Seljak. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Redakcija: Špela Šebenik in Alja Verbole. Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

Morje je uporabilo plimovanje, da je spralo pesek z dna in ga odložilo na obali … Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica: Tjaša Vilotič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

Saša je uletel s Kitajske z gurmansko poslastico za atmosferske brate, Jure je pri 216 na uro imel porabo 5,4, Seba v Nici ni imel nice vremena, Ciril pa je na Češkem v gozdu presenetil nabiralko jagod. . ZAPISKI: NOVI AUDI A3 - https://ibb.co/NFzNZ14 NOVA ŠKODA OCTAVIA - https://ibb.co/JcP9PMH PRVA GENERACIJE OCTAVIE - https://ibb.co/wCKGrMx STARA ŠKODA TREKKA - https://ibb.co/9tLK67k CAN-AM RYKER IN SPYDER - https://ibb.co/wB4h6Fd CUPRA FORMENTOR - https://ibb.co/hZpr091 VW CALIFORNIA - https://ibb.co/6ttYt5f NOVA DACIA DUSTER - https://ibb.co/1r8Xnj5 NOVA ŠKODA KODIAQ - https://ibb.co/qdBBsSm ZEMLJEVID SMETNJAKOV ZA AKCIJO "BIVAK ZA BELE VRHOVE" - https://ibb.co/1XmrZZd CONTINENTAL NAGRADNA IGRA ZA VIP TOUR DE FRANCE - https://www.gripworld.si/continental-tdf-2024/ . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/

Na volitve se letos podaja blizu 2 milijardi Zemljanov, a največji svetovni praznik demokracije ima grenak priokus. Kitajski predsednik je na Balkan pripeljal leteče taksije, Putin pa na Rdeči trg le en tank. Medtem ko slovenska vlada napoveduje priznanje Palestine, so študentje z zasedbo Fakultete za družbene vede vendarle dokazali, da v njihovih glavah niso samo majske igre in škisove tržnice. Gazi za Gazo ob nasprotovanju nekdanjih osamosvojiteljev vendarle dobivajo tudi podalpske sledi. Evrovizijsko vsegliharstvo pa je znova zamudilo priložnost za imeti jajca.

Nekaj ur potem, ko je Hamas sprejel predlog posrednikov za premirje v Gazi, je Izrael napadel vzhod Rafe in sporočil, da bo nadaljeval vojaško operacijo. Bo pa na pogajanja poslal svojo delegacijo, čeprav zanje najnovejši predlog o premirju ni sprejemljiv. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši končuje obisk v Franciji, v ospredju je Ukrajina. Mini evropsko turnejo bo nadaljeval v Srbiji. - Za srednješolce se začenja splošna matura, v osnovnih šolah nacionalno preverjanje znanja. - V Malmöju prvi polfinalni večer Evrovizije. Bo Raiven uspelo priti v finale?

Izrael kljub številnim opozorilom mednarodne javnosti, kot kaže, začenja uresničevati napovedano ofenzivo na Rafo na jugu Gaze. Izraelska vojska je namreč po navedbah izraelskega radia začela evakuirati civiliste iz tega mesta na jugu enklave, kjer je okoli milijon in pol Palestincev. Informacije o evakuaciji civilistov so za zdaj skope, izraelska vojska se na navedbe še ni odzvala. Je bila pa Rafa ponoči vnovič tarča zračnega napada, pri tem je bilo ubitih najmanj 22 ljudi, med njimi tudi osem otrok, so sporočile palestinske oblasti. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši ob začetku evropske turneje v Parizu s francoskim kolegom Macronom in voditeljico Evropske komisije von der Leynovo. - Danes začenjajo teči roki za izvedbo posvetovalnih referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in konoplji. - Kolesarski as Tadej Pogačar na današnji ravninski tretji etapi dirke po Italiji v rožnati majici vodilnega.

V Kairu se nadaljujejo pogajanja o premirju v Gazi, a upanja za dosego sporazuma je vse manj, saj obe strani vztrajata pri svojem. Na obisku v Tel Avivu in na Zahodnem bregu se mudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se s tamkajšnjimi predstavniki pogovarja o možnostih napredovanja pri rešitvi konflikta. Kot je dejala po srečanju z izraelskim kolegom Izraelom Kacem, je ta večkrat ponovil, naj ne priznamo palestinske države, a se o tem niso strinjali. Drug teme: - Kitajski predsednik Ši začenja evropsko turnejo - obiskal bo Macrona, Vučića in Orbana - V Nemčiji po brutalnem napadu na evroposlanca zahteve za odločnejše ukrepanje - Ob dnevu babic pozivi k povečanju razpisanih študijskih mest

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zvišala napoved letošnje svetovne gospodarske rast na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Združenim državam Amerike so napoved popravili z 2,1 na 2,6-odstotno gospodarsko rast, Kitajski pa na 4,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot ob prejšnji napovedi. OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno. Napoved rasti za prihodnje leto je ohranila pri 2,7 odstotka. Druge teme: - Hamas za zdaj naj ne bi bil naklonjen izraelskemu predlogu za začasno premirje ter izmenjavo zajetih Izraelcev in Palestincev. - Rusija izvedla nov raketni napad na Odeso; Združene države in Ukrajina jo obtožujeta uporabe kasetnega streliva in kemičnega orožja. - Krška nuklearka po končanem rednem remontu znova priključena na omrežje.

Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma. Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.

Cesar je sladke cmočke v čast in slavo prelepe služabnice poimenoval Yuan Xiao … Pripoveduje: Anja Novak. Avtorica: Katja Simončič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

V Münchnu se bo sredi dneva zaključila tridnevna 60. varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale razmere v Gazi in vojna v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je poudaril, da si Peking prizadeva za mir in Moskvo ter Kijev sinoči vnovič pozval k mirovnim pogovorom. Po lanski oživitvi dialoga med Kitajsko in Združenimi državami na konferenci, se je Wang tudi letos srečal z ameriškim kolegom Anthonyem Blinknom. V pogovoru s predsednikom konference je Wang s svojimi izjavami poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim je dejal, da so poročila o zatiranju ujgurske manjšine izmišljotina. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin umik ukrajinske vojske iz strateško pomembnega mesta Avdijivka označil za pomembno rusko zmago - Rejniških družin za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, vse manj, tudi na Primorskem - Domen Prevc se je v japonskem Saporu davi razveselil šeste zmage v karieri v svetovnem pokalu

Glasbenik in učitelj glasbe je pred petimi leti z orkestrom nastopal po Kitajski. Ustavil se je tudi v mestu Hangčou, kjer so ga povabili na ogled ene svojih mednarodnih glasbenih šol, hrati pa − tako rekoč mimogrede − še službo. Ponudbo je, da si ne bi potem v prihodnje očital zamujene priložnosti, sprejel. V intervjuju pripoveduje o svojem doživljanju menjav(e) okolja; rodno prekmursko podeželje je torej zamenjal za Hangčou, pred letom dni pa se je od tam preselil v še skoraj dvakrat večji Šenžen s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ter o razlikah in podobnostih pri svojem delu tukaj in tam.

Milko Lazar, slovenski skladatelj, pianist, čembalist, saksofonist in dirigent, deluje na področju sodobne komponirane in jazzovske glasbe. Z različnimi zasedbami je posnel več kot petdeset plošč ter dvajset avtorskih albumov. Redno komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonike RTV Slovenija ter orkestre v tujini. Njegova dela so izvajali po Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Kitajski in Rusiji. Poznan pa je tudi po svojem sodelovanju s koreografom Edvardom Clugom. Skupaj se približujeta trideseti številki vseh njunih skupnih baletov. 15. februarja bomo v Berlinski operi doživeli premiero njune nove baletne uprizoritve Sen kresne noči.

Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?O teh in drugih vprašanjih sta v Intelekti razmišljala sinologinja dr. Maja Veselič z Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter ekonomist dr. Matevž Rašković, izredni profesor mednarodnega poslovanja in strategije na Tehnološki univerzi v novozelandskem Aucklandu ter gostujoči profesor na Univerzi Džedžjang na Kitajskem.

Sodniki so z vlado potrdili dogovor o novih plačnih razmerjih v sodstvu. Kot je sporočila pristojna ministrica Sanja Ajanović Hovnik, so izhajali iz plačne lestvice, ki ima po novem 67 plačnih razredov. Najnižja plača v sodstvu bo po novi plačni lestvici približno 4400 evrov bruto. Drugi poudarki: - Zaradi pomanjkanja nekaterih zdravil vlada predlaga zakon za zagotavljanje nujne oskrbe z zdravili. - Lukašenko: vodja skupine Wagner Prigožin je zapustil Belorusijo in odšel v Rusijo. - Slovenski odbojkarji z zmago proti Kitajski že dobili mesto med osmimi najboljšimi v Ligi narodov.

Brez interventnega zakona, po katerem imajo zdravstveni izvajalci plačano vse kar naredijo, bi se čakalne dobe še povečale, je pokazala analiza, ki so jo danes predstavili na ministrstvu za zdravje. Da se čakalne dobe še kar daljšajo kljub temu, da sistem naredi več, skoraj že enako kot v letu pred korono, pa je vzrok v eksplozivni rasti novih napotnic, zlasti napotnic z višjimi stopnjami nujnosti. Zato se je ministrstvo tudi odločilo za spremembe interventnega zakona, po katerem bo denar usmerjen v najbolj kritične čakalne dobe. Druge teme: - Slovenske železnice za izboljšanje kakovosti potniškega prometa v nakup 20-ih novih vlakov za 150 milijonov evrov. - Nemčija Kitajski očita, da v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda deluje proti nemškim interesom. - Evropski parlament potrdil pogajalsko izhodišče o aktu o umetni inteligenci, ki se zavzema za strožji nadzor.

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= STOIK Podkast Raziskuj najpomembnejša vprašanja življenja, skozi misli in nauke starih stoikov, kot so Seneka, Epiktet, Mark Avrelij in drugi. Dnevni podkast starih stoičnih modrosti je prilagojen in razširjen za modernega človeka. Oddajo ustvarja in objavlja več oblik programov umetne inteligence. ============================= DIH Podkast - Vodene meditacije "Neraziskanega življenja ni vredno živeti." – Sokrat Meditacija ni sredstvo za lajšanje stresa, boljši spanec ali izboljšanje koncentracije. Čeprav lahko pomaga doseči vse to, je njen končni cilj, da pomaga odpreti vrata globljemu razumevanju sebe / sveta. ============================= V epizodi #99 je bil moj gost dr. Robert Golob, predsednik vlade, ki je leta 2022 po odhodu z vrha podjetja GEN-I prevzel vodenje stranke Gibanje Svoboda. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj priti na podkast? Vstop v politiko Koliko let lahko delaš v politiki? Kitajski model, dolgoročni projekti in strategija Slovenije Bitcoin in trenutni monetarni sistem Birokracija in javna uprava Vprašanje Klemnovega učitelja Vprašanje prejšnjega gosta ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V epizodi #98 je bil moj gost dr. Jure Knez. Soustanovitelj in večinski lastnik tehnološkega podjetja Dewesoft v Trbovljah. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: S čim se ukvarja um Jureta Kneza Podjetništvo, uspeh, okolje in vzorniki Katere stvari zunaj šolskega sistema so najbolj pripomogle uspehu Telemetrija Razvoj vesoljske tehnologije, SpaceX, NASA Pogled na Kitajski in Ruski ekonomski sistem Politika, polarizacija in izmenjalna trgovina Šolski sistem danes in podjetniška mentaliteta Pogled na podjetništvo v Sloveniji in pomen uspeha Umetna inteligenca in prihodnost tehnologije Kaj bi rekel 20 letnem podjetniku/podjetnici? ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Visoke cene energije in inflacijski pritiski so spodbudili vlado k načrtovanju nadaljnjega reguliranja cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. Podaljšanje bi veljalo do konca leta. Predlog je menda še v usklajevanju, vlada naj bi ga obravnavala najpozneje prihodnji teden. V gospodarstvu opozarjajo, da imajo zaradi energetske krize še vedno največ težav velika podjetja. Ugotavljajo, da so dozdajšnji vladni ukrepi med njimi ustvarili neenakosti in da zato ne izključujejo njihove ustavne presoje. Drugi poudarki oddaje: - Dobave orožja Ukrajini, krepitev obrambnih zmogljivosti in nov zagon evropskega gospodarstva - to so ključne teme, ki bodo danes in jutri zaposlovale evropske voditelje v Bruslju. Menijo namreč, da mora povezava okrepiti konkurenčnost nasproti Združenim državam in Kitajski. - Odbor ameriške centralne banke je pričakovano zvišal ključno obrestno mero, tudi tokrat za četrtino odstotne točke. Boja z inflacijo še ni konec, a je, kot je dejal predsednik Feda Jerome Powell, ameriški bančni sistem trden in odporen, z močnim kapitalom in likvidnostjo. - Za muslimane se je začel postni mesec ramazan. Islamska skupnost pri nas je letos postavila v ospredje družino, vsak ramazan pa je namenjen izkazovanju dobrodelnosti

Predstavniki vlade bi morali po prvotni časovnici sindikatom danes predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker jih je vlada sprejela šele v petek, bodo sindikate z izhodišči podrobneje seznanili prihodnji teden. Sindikati opozarjajo, da želi vlada zamakniti uveljavitev nove plačne lestvice in zamrzniti nagrajevanje delovne uspešnosti. V oddaji tudi: - V Švici preprečili padec bančne domine: Credit Suisse v roke UBS za tri milijarde evrov ob pomoči švicarske vlade - Kitajski predsednik v Moskvi: bo Ši prevzel vlogo posrednika za končanje vojne v Ukrajini? - Proti razslojevanju otrok: začetek zbiranja podpisov s peticijo, da bi bile na šolah brezplačne vse obvezne vsebine

Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.

Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Glasbena skupina Joker Out je sinoči v posebni oddaji Misija Liverpool na naši televiziji predstavila svojo pesem Carpe Diem, ki bo slovenski adut na letošnji Evroviziji v Liverpoolu. Člani skupine na vprašanje, kakšna so pričakovanja, odgovarjajo, da si želijo zmage Evrovizijski žreb je odločil, da bodo Joker out tekmovali v drugem polfinalu, ki bo 11-tega maja. V oddaji tudi o tem: - V Evropski uniji začela veljati prepoved uvoza ruskih naftnih derivatov. - Javnost pri nas naklonjena obnovljivim virom energije, a pri posameznih projektih se zaplete. - Na Blokah bodo spet prišli na svoj račun ljubitelji teka na smučeh.

Približno 1,7 milijona volilnih upravičencev se danes lahko izreka o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Volišča bodo odprta do 19. ure, do takrat velja tudi volilni molk. Prikaz izidov bo na voljo predvidoma ob 20. uri, a kot poudarja direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko, bo tokrat treba mera potrpežljivosti. Druge teme: - Ukrajinska mesta se trudijo vzpostaviti elektriko in vodo, medtem ko se ruski napadi nadaljujejo. - Kitajski protestniki proti ukrepom za zajezitev covida pozivajo tudi k odstopu kitajskega predsednika Šija. - Smučarski skoki; Lanišek tik pod stopničkami, zmaga Granerudu in Kraftu.

Politika partije vpliva tudi na dogajanje na borzi. Denimo indeks Nasdaq Golden Dragon China, ki spremlja kitajska podjetja na ameriški borzi Nasdaq, je letos upadel za 40 odstotkov, od vrha, ki ga je dosegel februarja 2021, pa za kar 75 odstotkov. Kitajski indeks Hang Seng je letos upadel 30 odstotkov (v lokalni valuti), od vrha, doseženega marca 2018, pa za 45 odstotkov. Ali sploh investirati v kitajske delnice in kako opraviti transakcije? Epizoda bo na voljo tud na Youtube

Po zadnjih podatkih Združenja nabavnikov Slovenije se je indeks nabavnih menedžerjev meseca oktobra vnovič znižal, trenutno znaša 35,7 točke. To kaže, da gospodarska dejavnost že nekaj mesecev pada. Druge teme: - Finska in Švedska po mnenju generalnega sekretarja NATA Jensa Stoltenberga izpolnili pogoje za vstop v zavezništvo, Ankara ostaja zadržana - Kitajski predsednik Ši Džinping ob srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Pekingu podaril pomen sodelovanja velesil za dosego svetovnega miru - Število mrtvih v prometnih nesrečah spet večje, Slovenija lani močno presegla evropsko povprečje, tudi načrt prometne varnosti za letos ne bo izpolnjen