Podcasts about kitajski

Ko je Donald Trump na začetku aprila skoraj celotnemu svetu napovedal obsežne carine, je Kitajska, za razliko od marsikatere druge države, vsaj na zunaj ohranila popolnoma mirno kri in s svojimi povračilnimi ukrepi jasno pokazala, da se Združenim državam ne bo pustila izsiljevati. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje, kaj je Kitajski - ki jo imamo včasih še vedno za tovarno sveta, močno odvisno od izvoza - omogočilo tako trdno pozicijo ter kakšna pravzaprav je kitajska ekonomsko-politična strategija v vedno bolj zaostreni trgovinski vojni, ki je prejkone tudi vojna za svetovno geopolitično prevlado. Kako je Kitajska pripravljena na radikalno znižanje trgovine z Združenimi državami, kaj so močne in kaj šibke točke njenega položaja v mednarodni ekonomiji in svetovnih dobavnih verigah, kako v oziru na geopolitične razmere preoblikuje svoje gospodarstvo in kakšne prednosti ali slabosti ji pri odzivu na novo ekonomsko realnost daje njen politično-ekonomski sistem? Ter nenazadnje, kaj vse to pomeni za življenjski standard Kitajcev in notranjepolitični položaj kitajske komunistične partije? Na tovrstna vprašanja nam bodo v tokratni Intelekti pomagali odgovoriti sinologinja dr. Maja Veselič z ljubljanske filozofske fakultete, politolog dr. Josip Lučev z zagrebške Fakultete za politične vede, ki se je z nami povezal iz Zagreba, ter ekonomist Sašo Šmigić, ki upravlja naložbe za kitajski in indijski trg pri Generali Investments. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Wikipedija, javna last

V romanu Doba supernove si kitajski pisatelj Liu Cixin zamisli usodni dogodek, ki obsodi na smrt vse, ki so starejši od 13 let. Kitajski avtor znanstvene fantastike Liu Cixin je na zahodu najbolj brani sodobni kitajski pisatelj. Zaslovel je z romanom Problem treh teles, po katerem so pri Netflixu lani posneli serijo. V omenjenem romanu, ki je prvi del trilogije Spominjanje Zemljine preteklosti, si Liu Cixin zamisli zanimiv nov pristop k temi apokaliptične grožnje obstoju človeštva, ki je nemudoma pritegnil pozornost širokega kroga bralcev. Tema apokalipse ga, na precej drugačen način, zanima tudi v Dobi supernove. Roman, ki je sicer izšel pred dobrima dvema desetletjema, je v današnjem času velikih političnih pretresov presenetljivo aktualen.Doba supernove je izšla pri založbi Sophia. Iz kitajščine ga je prevedel Andrej Stopar, spremno besedo je napisal Miroslav Griško.

Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? 

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem: - Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč? - Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi - Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru

Odprava carin ni mogoča, se pa države o tem lahko pogajajo, je sinoči dejal ameriški predsednik Donald Trump. Obenem je postavil ultimat Kitajski. Če Peking do poldneva ne umakne svojih povračilnih carin, ga bodo doletele dodatne 50-odstotne carine, skupno torej več kot 100-odstotne. Drugi poudarki oddaje: - Italija želi centre v Albaniji uporabljati za repatriacijo migrantov, a dogovor ne predvideva tega. - Janković zavrnil navedbe Vučića o pogovorih o srbskem mandatarstvu. Za zdaj ostaja ljubljanski župan. - Drage oblike dela in nesledenje medincinski inflaciji izzvali izgube v skoraj polovici slovenskih zdravstvenih zavodov.

Kitajski kmet je živel v majhni vasi z ženo in odraščajočim sinom. Po letih pridnega ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kriminalisti so včeraj popoldne končali ogled dijaškega doma Ivana Cankarja, v katerem je zjutraj zagorelo, nadaljujejo pa ugotavljanje vzroka požara in preiskujejo sum na storitev kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Kdaj se bodo dijaki lahko vrnili v nepoškodovani del objekta, bo znano danes. Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici slovesno odpirajo obnovljeno železniško postajo. - Izteka se rok glede carin, ki ga je Trump postavil Kanadi, Mehiki in Kitajski. - Začasni sirski predsednik al Šara obljubil oblikovanje vključujoče vlade.

Globoko pod morsko gladino je živela strašna pošast po imenu Nian, kar v slovenščini pomeni leto … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtorica: Tina Ilgo. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

V turistični oddaji vas tokrat vabimo v občino Kungota. Ta obmejna občina se ponaša z odlično obiskanimi prireditvami, kot je denimo kmečki praznik, in z znamenitostmi, med njimi so zagotovo svečinsko srce, vinogradniški muzej Kebl, cerkev Svetega Andreja in seveda svečinski grad, ki smo ga podrobneje spoznali. Manjkal ni niti potopisni del, nadaljujemo s potovanjem po Kitajski.

Zelo grda človeška lastnost je grabežljivost. V prvi zgodbici bomo slišali kaj se je pripetilo lovcu in njegovi družini, ki so bili preveč lakomni, v drugi pa o bogu, zaščitniku mesta, ki je pričakoval in tudi dobil nagrado za svojo uslugo. Vendar ga je glavno božanstvo, Nefritni cesar, kaznoval za vedno. Prisluhni kitajskima pripovedkama o kaznovani pohlepnosti Vir: Zlata ptica, Brokatna podoba, Pravljice kitajskih manjšin, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, bere Nataša Holy

Moso je vrsta bambusa, ki raste na Kitajskem in na ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Tečajnice glavnih kitajskih indeksov so se od objave ukrepov centralne banke za spodbujanje gospodarstva okrepile za več 10 odstotkov. Zdaj prihaja trenutek streznitve! Se splača investirati v kitajske indekse? Na kaj moramo paziti, ko pogledujemo proti Kitajski? Pred mikrofonom Sašo Šmigič, dober poznavalec Kitajske, sicer član uprave Generali Investments. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Pravljica o ljubezni, ki je postala navdih za praznovanje kitajskega praznika zaljubljenih … Pripoveduje: Gregor Zorc. Avtorica: Mojca Seljak. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Redakcija: Špela Šebenik in Alja Verbole. Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

Morje je uporabilo plimovanje, da je spralo pesek z dna in ga odložilo na obali … Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica: Tjaša Vilotič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

Saša je uletel s Kitajske z gurmansko poslastico za atmosferske brate, Jure je pri 216 na uro imel porabo 5,4, Seba v Nici ni imel nice vremena, Ciril pa je na Češkem v gozdu presenetil nabiralko jagod. . ZAPISKI: NOVI AUDI A3 - https://ibb.co/NFzNZ14 NOVA ŠKODA OCTAVIA - https://ibb.co/JcP9PMH PRVA GENERACIJE OCTAVIE - https://ibb.co/wCKGrMx STARA ŠKODA TREKKA - https://ibb.co/9tLK67k CAN-AM RYKER IN SPYDER - https://ibb.co/wB4h6Fd CUPRA FORMENTOR - https://ibb.co/hZpr091 VW CALIFORNIA - https://ibb.co/6ttYt5f NOVA DACIA DUSTER - https://ibb.co/1r8Xnj5 NOVA ŠKODA KODIAQ - https://ibb.co/qdBBsSm ZEMLJEVID SMETNJAKOV ZA AKCIJO "BIVAK ZA BELE VRHOVE" - https://ibb.co/1XmrZZd CONTINENTAL NAGRADNA IGRA ZA VIP TOUR DE FRANCE - https://www.gripworld.si/continental-tdf-2024/ . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/

Na volitve se letos podaja blizu 2 milijardi Zemljanov, a največji svetovni praznik demokracije ima grenak priokus. Kitajski predsednik je na Balkan pripeljal leteče taksije, Putin pa na Rdeči trg le en tank. Medtem ko slovenska vlada napoveduje priznanje Palestine, so študentje z zasedbo Fakultete za družbene vede vendarle dokazali, da v njihovih glavah niso samo majske igre in škisove tržnice. Gazi za Gazo ob nasprotovanju nekdanjih osamosvojiteljev vendarle dobivajo tudi podalpske sledi. Evrovizijsko vsegliharstvo pa je znova zamudilo priložnost za imeti jajca.

Nekaj ur potem, ko je Hamas sprejel predlog posrednikov za premirje v Gazi, je Izrael napadel vzhod Rafe in sporočil, da bo nadaljeval vojaško operacijo. Bo pa na pogajanja poslal svojo delegacijo, čeprav zanje najnovejši predlog o premirju ni sprejemljiv. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši končuje obisk v Franciji, v ospredju je Ukrajina. Mini evropsko turnejo bo nadaljeval v Srbiji. - Za srednješolce se začenja splošna matura, v osnovnih šolah nacionalno preverjanje znanja. - V Malmöju prvi polfinalni večer Evrovizije. Bo Raiven uspelo priti v finale?

Izrael kljub številnim opozorilom mednarodne javnosti, kot kaže, začenja uresničevati napovedano ofenzivo na Rafo na jugu Gaze. Izraelska vojska je namreč po navedbah izraelskega radia začela evakuirati civiliste iz tega mesta na jugu enklave, kjer je okoli milijon in pol Palestincev. Informacije o evakuaciji civilistov so za zdaj skope, izraelska vojska se na navedbe še ni odzvala. Je bila pa Rafa ponoči vnovič tarča zračnega napada, pri tem je bilo ubitih najmanj 22 ljudi, med njimi tudi osem otrok, so sporočile palestinske oblasti. V oddaji tudi: - Kitajski predsednik Ši ob začetku evropske turneje v Parizu s francoskim kolegom Macronom in voditeljico Evropske komisije von der Leynovo. - Danes začenjajo teči roki za izvedbo posvetovalnih referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in konoplji. - Kolesarski as Tadej Pogačar na današnji ravninski tretji etapi dirke po Italiji v rožnati majici vodilnega.

V Kairu se nadaljujejo pogajanja o premirju v Gazi, a upanja za dosego sporazuma je vse manj, saj obe strani vztrajata pri svojem. Na obisku v Tel Avivu in na Zahodnem bregu se mudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se s tamkajšnjimi predstavniki pogovarja o možnostih napredovanja pri rešitvi konflikta. Kot je dejala po srečanju z izraelskim kolegom Izraelom Kacem, je ta večkrat ponovil, naj ne priznamo palestinske države, a se o tem niso strinjali. Drug teme: - Kitajski predsednik Ši začenja evropsko turnejo - obiskal bo Macrona, Vučića in Orbana - V Nemčiji po brutalnem napadu na evroposlanca zahteve za odločnejše ukrepanje - Ob dnevu babic pozivi k povečanju razpisanih študijskih mest

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je zvišala napoved letošnje svetovne gospodarske rast na 3,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več od februarske napovedi. Združenim državam Amerike so napoved popravili z 2,1 na 2,6-odstotno gospodarsko rast, Kitajski pa na 4,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot ob prejšnji napovedi. OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno rast, potem ko je novembra lani napovedovala 1,8-odstotno. Napoved rasti za prihodnje leto je ohranila pri 2,7 odstotka. Druge teme: - Hamas za zdaj naj ne bi bil naklonjen izraelskemu predlogu za začasno premirje ter izmenjavo zajetih Izraelcev in Palestincev. - Rusija izvedla nov raketni napad na Odeso; Združene države in Ukrajina jo obtožujeta uporabe kasetnega streliva in kemičnega orožja. - Krška nuklearka po končanem rednem remontu znova priključena na omrežje.

Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma. Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.

Kakšne bodo spremembe v lani sprejeti zakonodaji o evidenci delovnega časa? V državnem zboru so tretjič obravnavali predlog sprememb, ki ga je predlagal SDS. Predlog bodo najverjetneje zavrnili, koalicija pa čaka na predlog ministrstva, ki kot kaže namerava popustiti predvsem pri načinu evidentiranja malice. V oddaji tudi: - Evropska ljudska stranka potrdila Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko na evropskih volitvah - Kitajski zunanji minister Wang Yi na kongresu partije oster do politike zahodnih držav - Ob dnevu pomorstva strokovnjaki o pomenu digitalizacije v pomorskem prometu

Cesar je sladke cmočke v čast in slavo prelepe služabnice poimenoval Yuan Xiao … Pripoveduje: Anja Novak. Avtorica: Katja Simončič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

V Münchnu se bo sredi dneva zaključila tridnevna 60. varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale razmere v Gazi in vojna v Ukrajini. Kitajski zunanji minister Wang Yi je poudaril, da si Peking prizadeva za mir in Moskvo ter Kijev sinoči vnovič pozval k mirovnim pogovorom. Po lanski oživitvi dialoga med Kitajsko in Združenimi državami na konferenci, se je Wang tudi letos srečal z ameriškim kolegom Anthonyem Blinknom. V pogovoru s predsednikom konference je Wang s svojimi izjavami poskrbel za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim je dejal, da so poročila o zatiranju ujgurske manjšine izmišljotina. Druge teme oddaje: - Ruski predsednik Putin umik ukrajinske vojske iz strateško pomembnega mesta Avdijivka označil za pomembno rusko zmago - Rejniških družin za otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, vse manj, tudi na Primorskem - Domen Prevc se je v japonskem Saporu davi razveselil šeste zmage v karieri v svetovnem pokalu

Glasbenik in učitelj glasbe je pred petimi leti z orkestrom nastopal po Kitajski. Ustavil se je tudi v mestu Hangčou, kjer so ga povabili na ogled ene svojih mednarodnih glasbenih šol, hrati pa − tako rekoč mimogrede − še službo. Ponudbo je, da si ne bi potem v prihodnje očital zamujene priložnosti, sprejel. V intervjuju pripoveduje o svojem doživljanju menjav(e) okolja; rodno prekmursko podeželje je torej zamenjal za Hangčou, pred letom dni pa se je od tam preselil v še skoraj dvakrat večji Šenžen s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ter o razlikah in podobnostih pri svojem delu tukaj in tam.

Milko Lazar, slovenski skladatelj, pianist, čembalist, saksofonist in dirigent, deluje na področju sodobne komponirane in jazzovske glasbe. Z različnimi zasedbami je posnel več kot petdeset plošč ter dvajset avtorskih albumov. Redno komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonike RTV Slovenija ter orkestre v tujini. Njegova dela so izvajali po Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Kitajski in Rusiji. Poznan pa je tudi po svojem sodelovanju s koreografom Edvardom Clugom. Skupaj se približujeta trideseti številki vseh njunih skupnih baletov. 15. februarja bomo v Berlinski operi doživeli premiero njune nove baletne uprizoritve Sen kresne noči.

Zdravniška stavka, ki se je začela včeraj, se nadaljuje. Kot so sporočili iz sindikata Fides, bodo z vladnimi predstavniki znova sedli za pogajalsko mizo pozno popoldne. Od izkupička je odvisno, ali bodo zaostrili stavkovne dejavnosti. Medtem se vrstijo opozorila drugih sinikatov v zdravstvu, da je stavka nepotrebna, saj pogajanja tečejo. Druge teme oddaje: - Število smrtnih žrtev v Gazi se vztrajno povečuje, doslej ubitih skoraj 24 tisoč 300 ljudi. - Kitajski premier v Davosu za odpravljanje trgovinskih ovir. - Velenjčane razburjajo visoke cene položnic za ogrevanje, napovedujejo proteste.

Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?O teh in drugih vprašanjih sta v Intelekti razmišljala sinologinja dr. Maja Veselič z Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter ekonomist dr. Matevž Rašković, izredni profesor mednarodnega poslovanja in strategije na Tehnološki univerzi v novozelandskem Aucklandu ter gostujoči profesor na Univerzi Džedžjang na Kitajskem.

Tudi danes se nadaljuje deževno in nevihtno vreme, zaradi katerega hidrologi napovedujejo, da bodo narasli večji vodotoki po državi, možna so razlivanja hudourniških vodotokov in manjših rek. Za celotno državo pa velja oranžno vremensko opozorilo. Deževje bo do jutri dopoldne povsod ponehalo, še naprej pa se bodo pojavljale občasne plohe in nevihte. Drugi poudarki oddaje: - Sredozemske države v primežu visokih temperatur in požarov. - V Izraelu zaradi pravosodne reforme poslušnost odpovedujejo vojaški rezervisti. - V Bruslju obsodili 6 ljudi zaradi terorističnih napadov leta 2016. - Slovenski košarkarji proti Kitajski začenjajo priprave na svetovno prvenstvo.

Sodniki so z vlado potrdili dogovor o novih plačnih razmerjih v sodstvu. Kot je sporočila pristojna ministrica Sanja Ajanović Hovnik, so izhajali iz plačne lestvice, ki ima po novem 67 plačnih razredov. Najnižja plača v sodstvu bo po novi plačni lestvici približno 4400 evrov bruto. Drugi poudarki: - Zaradi pomanjkanja nekaterih zdravil vlada predlaga zakon za zagotavljanje nujne oskrbe z zdravili. - Lukašenko: vodja skupine Wagner Prigožin je zapustil Belorusijo in odšel v Rusijo. - Slovenski odbojkarji z zmago proti Kitajski že dobili mesto med osmimi najboljšimi v Ligi narodov.

Brez interventnega zakona, po katerem imajo zdravstveni izvajalci plačano vse kar naredijo, bi se čakalne dobe še povečale, je pokazala analiza, ki so jo danes predstavili na ministrstvu za zdravje. Da se čakalne dobe še kar daljšajo kljub temu, da sistem naredi več, skoraj že enako kot v letu pred korono, pa je vzrok v eksplozivni rasti novih napotnic, zlasti napotnic z višjimi stopnjami nujnosti. Zato se je ministrstvo tudi odločilo za spremembe interventnega zakona, po katerem bo denar usmerjen v najbolj kritične čakalne dobe. Druge teme: - Slovenske železnice za izboljšanje kakovosti potniškega prometa v nakup 20-ih novih vlakov za 150 milijonov evrov. - Nemčija Kitajski očita, da v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda deluje proti nemškim interesom. - Evropski parlament potrdil pogajalsko izhodišče o aktu o umetni inteligenci, ki se zavzema za strožji nadzor.

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= STOIK Podkast Raziskuj najpomembnejša vprašanja življenja, skozi misli in nauke starih stoikov, kot so Seneka, Epiktet, Mark Avrelij in drugi. Dnevni podkast starih stoičnih modrosti je prilagojen in razširjen za modernega človeka. Oddajo ustvarja in objavlja več oblik programov umetne inteligence. ============================= DIH Podkast - Vodene meditacije "Neraziskanega življenja ni vredno živeti." – Sokrat Meditacija ni sredstvo za lajšanje stresa, boljši spanec ali izboljšanje koncentracije. Čeprav lahko pomaga doseči vse to, je njen končni cilj, da pomaga odpreti vrata globljemu razumevanju sebe / sveta. ============================= V epizodi #99 je bil moj gost dr. Robert Golob, predsednik vlade, ki je leta 2022 po odhodu z vrha podjetja GEN-I prevzel vodenje stranke Gibanje Svoboda. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj priti na podkast? Vstop v politiko Koliko let lahko delaš v politiki? Kitajski model, dolgoročni projekti in strategija Slovenije Bitcoin in trenutni monetarni sistem Birokracija in javna uprava Vprašanje Klemnovega učitelja Vprašanje prejšnjega gosta ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V epizodi #98 je bil moj gost dr. Jure Knez. Soustanovitelj in večinski lastnik tehnološkega podjetja Dewesoft v Trbovljah. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: S čim se ukvarja um Jureta Kneza Podjetništvo, uspeh, okolje in vzorniki Katere stvari zunaj šolskega sistema so najbolj pripomogle uspehu Telemetrija Razvoj vesoljske tehnologije, SpaceX, NASA Pogled na Kitajski in Ruski ekonomski sistem Politika, polarizacija in izmenjalna trgovina Šolski sistem danes in podjetniška mentaliteta Pogled na podjetništvo v Sloveniji in pomen uspeha Umetna inteligenca in prihodnost tehnologije Kaj bi rekel 20 letnem podjetniku/podjetnici? ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

V drugi epizodi smo gostili izkušenega popotnika Nikolo, ki je Kitajsko že večkrat obiskal po dolgem in počez. Podrobneje nam je predstavil tisto "pravo, Han" Kitajsko, kjer živi večina prebivalstva. Tokrat torej nismo obiskali daljnih provinc, smo pa se sprehodili po velikih mestih kot so Peking, Šanghaj in Hong Kong. Po kitajski kraški pokrajini, svetem gorovju in shaolinskih samostanih. Nikola pa nam je na podlagi svojih izkušenj podelil nekaj zanimivih nasvetov za obisk te ogromne azijske države. S03E02 Gost: Nikola Klašnja Moderator: Tilen Nipič Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 13. 4. 2023 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh, kakor tudi na Facebook strani Študentske organizacije Univerze v Mariboru. PovezavePopotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/watch?v=8BRctQSNgEE&list=PLsauSeF9dEvDM47A6vb-JTFjUdcW6eKYsSpletna stran PZS: www.youth-hostel.si/siFacebook PZS: www.facebook.com/popotnistvoInstagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter/ ​

Visoke cene energije in inflacijski pritiski so spodbudili vlado k načrtovanju nadaljnjega reguliranja cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. Podaljšanje bi veljalo do konca leta. Predlog je menda še v usklajevanju, vlada naj bi ga obravnavala najpozneje prihodnji teden. V gospodarstvu opozarjajo, da imajo zaradi energetske krize še vedno največ težav velika podjetja. Ugotavljajo, da so dozdajšnji vladni ukrepi med njimi ustvarili neenakosti in da zato ne izključujejo njihove ustavne presoje. Drugi poudarki oddaje: - Dobave orožja Ukrajini, krepitev obrambnih zmogljivosti in nov zagon evropskega gospodarstva - to so ključne teme, ki bodo danes in jutri zaposlovale evropske voditelje v Bruslju. Menijo namreč, da mora povezava okrepiti konkurenčnost nasproti Združenim državam in Kitajski. - Odbor ameriške centralne banke je pričakovano zvišal ključno obrestno mero, tudi tokrat za četrtino odstotne točke. Boja z inflacijo še ni konec, a je, kot je dejal predsednik Feda Jerome Powell, ameriški bančni sistem trden in odporen, z močnim kapitalom in likvidnostjo. - Za muslimane se je začel postni mesec ramazan. Islamska skupnost pri nas je letos postavila v ospredje družino, vsak ramazan pa je namenjen izkazovanju dobrodelnosti

Predstavniki vlade bi morali po prvotni časovnici sindikatom danes predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker jih je vlada sprejela šele v petek, bodo sindikate z izhodišči podrobneje seznanili prihodnji teden. Sindikati opozarjajo, da želi vlada zamakniti uveljavitev nove plačne lestvice in zamrzniti nagrajevanje delovne uspešnosti. V oddaji tudi: - V Švici preprečili padec bančne domine: Credit Suisse v roke UBS za tri milijarde evrov ob pomoči švicarske vlade - Kitajski predsednik v Moskvi: bo Ši prevzel vlogo posrednika za končanje vojne v Ukrajini? - Proti razslojevanju otrok: začetek zbiranja podpisov s peticijo, da bi bile na šolah brezplačne vse obvezne vsebine

Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.

Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Glasbena skupina Joker Out je sinoči v posebni oddaji Misija Liverpool na naši televiziji predstavila svojo pesem Carpe Diem, ki bo slovenski adut na letošnji Evroviziji v Liverpoolu. Člani skupine na vprašanje, kakšna so pričakovanja, odgovarjajo, da si želijo zmage Evrovizijski žreb je odločil, da bodo Joker out tekmovali v drugem polfinalu, ki bo 11-tega maja. V oddaji tudi o tem: - V Evropski uniji začela veljati prepoved uvoza ruskih naftnih derivatov. - Javnost pri nas naklonjena obnovljivim virom energije, a pri posameznih projektih se zaplete. - Na Blokah bodo spet prišli na svoj račun ljubitelji teka na smučeh.

Dve milijardi ljudi - od Pekinga, Seula do Bangkoka - praznuje lunarno novo leto. Pogosto mu rečemo kar kitajsko novo leto, ki ima več kot 3500 let staro tradicijo. Tako se je včeraj končalo leto tigra in začelo leto zajca, v katerega po dolgi pandemiji ter ponovnem odprtju Kitajske polagajo velike upe. Predsednik Xi Jinping je Kitajcem širom po svetu čestital in zaželel naj poskočno ter z veliko entuziazma, kot se za leto zajca spodobi, poženejo kitajsko gospodarstvo. V Klicni kodi kličemo na Tajsko, dopisnico Karmen W. Švegl.

V 18. vzporedniku se premikamo proti Kitajski, od koder prihajajo prelomne novice – število prebivalcev je lani prvič po letu 1960 upadlo. Z našo azijsko dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kaj neugodni demografski trendi napovedujejo za gospodarsko prihodnost Kitajske, kako nanjo ta trenutek vpliva epidemija covida po sprostitvi ukrepov in kako se bo virus širil med tradicionalnimi potovanji ob začetku lunarnega novega leta. Ob tem pa tudi o geopolitičnih računicah Japonske in najpomembnejših trendih v letu 2023.

Približno 1,7 milijona volilnih upravičencev se danes lahko izreka o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Volišča bodo odprta do 19. ure, do takrat velja tudi volilni molk. Prikaz izidov bo na voljo predvidoma ob 20. uri, a kot poudarja direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko, bo tokrat treba mera potrpežljivosti. Druge teme: - Ukrajinska mesta se trudijo vzpostaviti elektriko in vodo, medtem ko se ruski napadi nadaljujejo. - Kitajski protestniki proti ukrepom za zajezitev covida pozivajo tudi k odstopu kitajskega predsednika Šija. - Smučarski skoki; Lanišek tik pod stopničkami, zmaga Granerudu in Kraftu.

Politika partije vpliva tudi na dogajanje na borzi. Denimo indeks Nasdaq Golden Dragon China, ki spremlja kitajska podjetja na ameriški borzi Nasdaq, je letos upadel za 40 odstotkov, od vrha, ki ga je dosegel februarja 2021, pa za kar 75 odstotkov. Kitajski indeks Hang Seng je letos upadel 30 odstotkov (v lokalni valuti), od vrha, doseženega marca 2018, pa za 45 odstotkov. Ali sploh investirati v kitajske delnice in kako opraviti transakcije? Epizoda bo na voljo tud na Youtube

Po zadnjih podatkih Združenja nabavnikov Slovenije se je indeks nabavnih menedžerjev meseca oktobra vnovič znižal, trenutno znaša 35,7 točke. To kaže, da gospodarska dejavnost že nekaj mesecev pada. Druge teme: - Finska in Švedska po mnenju generalnega sekretarja NATA Jensa Stoltenberga izpolnili pogoje za vstop v zavezništvo, Ankara ostaja zadržana - Kitajski predsednik Ši Džinping ob srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Pekingu podaril pomen sodelovanja velesil za dosego svetovnega miru - Število mrtvih v prometnih nesrečah spet večje, Slovenija lani močno presegla evropsko povprečje, tudi načrt prometne varnosti za letos ne bo izpolnjen

Britanske kraljice Elizabete II. ni več med nami. S tem se nedvomno končuje neka doba. Ne gre le za konec vladavine izjemno priljubljene monarhinje, mnogi menijo, da njena smrt tudi simbolično nakazuje na konec svetovne prevlade (nekdanjih) imperialnih velesil ali, bolje rečeno, Zahoda na splošno.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Svojo priložnost ob tem vidijo v Srbiji in Republiki Srbski. Če bodo meje spreminjali v Ukrajini, zakaj se ne bi še na Balkanu, si mislijo. Članstvo v Evropski uniji je zdaj drugorazredno vprašanje. Ozirajo se tudi proti Kitajski, ki utrjuje svojo pomorsko usmerjenost, a je še daleč od tega, da bi se ta postavila na stran Rusije. Nehvaležni časi so to za Evropo in Slovence. Bomo spet postavljeni pred vprašanje, je bolje z Rusi ali s Prusi?Komu naj popusti Evropa ali kako naj se postavi zase Svetu zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč grozi lakota. Problema sta se v Ankari lotila zunanja ministra Lavrov in Cavusoglu tako, da sta oba požugala zahodu. Kot bi bila vojna v Ukrajini priložnost za tiste, ki bi radi spreminjali meje in mednarodno ureditev. Nehvaležni časi so to za Evropo in za Slovence. Bomo ali ohranili evropske vrednote, odprtost, solidarnost med narodi ali pa dovolili vrnitev v čase merjenja moči tako imenovanih suverenih držav. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.

Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Po silovitem gospodarskem vzponu v preteklih štirih desetletjih, odkar je začela odpirati svoje prej strogo nadzorovano gospodarstvo in sprejemati ekonomske reforme, se je Kitajska iz revne in tehnološko povsem zaostale države prelevila v drugo največje gospodarstvo na svetu, takoj za Združenimi državami Amerike, postala pa je – ker je seveda na Kitajskem mogoče za en dolar kupiti mnogo več kot v Ameriki – celo prvo gospodarstvo na svetu po tako imenovani pariteti kupne moči. Ta resnično neverjeten razvoj – ki je Kitajski med drugim omogočil, da je v tem obdobju iz revščine potegnila skoraj 800 milijonov ljudi, za več kot 40 odstotkov povečala delež prebivalcev, ki živijo v mestih, ter si konec koncev ponovno priborila mesto velesile na geopolitičnem odru – pa seveda ni potekal brez pretresov in je skozi čas zahteval precej korenite spremembe tega ogromnega gospodarskega sistema, ki sicer načeloma deluje po prostotržni logiki, vendar pa ga kitajske oblasti še vedno usmerjajo s pomočjo petletnih načrtov. V tokratni Intelekti bomo zato skušali nekoliko osvetliti vprašanje, kakšne strukturne spremembe in pretresi so se za vso to zgodbo neverjetne rasti odvijali v preteklih dveh desetletjih, prav posebej pa v zadnjih letih, ko so kitajske oblasti ponovno začele nekoliko bolj odločno posegati v gospodarstvo in aktivneje reševati nekatere nakopičene notranje probleme – kot sta denimo močno pregret kitajski nepremičninski trg in velike ekonomske neenakosti v tamkajšnji družbi – hkrati pa mora Kitajska svoje gospodarstvo prilagajati tudi nekaterim zunanjim dogajanjem na čelu s trgovinsko vojno, upočasnitvijo mednarodne trgovine ob epidemiji koronavirusa in splošno geopolitično nestabilnostjo. Premike v sodobnem kitajskem gospodarstvu nam bosta pomagala predstaviti sinolog in ekonomist dr. Mitja Saje z oddelka za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete ter ekonomist dr. Matevž Rašković, predavatelj na Univerzi Viktorija v novozelandskem Wellingtonu ter gostujoči profesor na Univerzi Džedžjang na Kitajskem. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: johnlsl (flickr)

Na svetu je med tisoči maratonov kopica zanimivih in nenavadnih. 9 eksotičnih in odbitih sem izbral za tole posebno, Valentinovo oddajo. Skupaj s Zdravkom Čufarjem, Štefanom Kustecem in Matevžem Hribernikom stecite po norih destinacijah kot si Kilimanjaro, Tromso, Kitajski zid, Severna Koreja pa seveda Antarktika, Granada, Wales, Južna Afrika in Bordeaux!

Tudi v leto 2022 smo vstopili z valom epidemije. Prvi dan je bilo potrjenih 829 okužb. Upanje, da bi lahko epidemija razmeroma kmalu izzvenela, pa vzbujajo prve študije znanstvenikov, ki kažejo, da se nova različica omikron bolj širi v grlu kot v pljučih in zato povzroča blažji potek bolezni ter posledično manj hospitalizacij in smrti. Drugi poudarki: - Ob poljsko-beloruski meji v nemogočih razmerah več tisoč beguncev, tudi otroci - Južnoafriški parlament v plamenih, požar uničil streho zgodovinske stavbe - V ameriškem vojaškem proračunu letos kar sedem milijard dolarjev za obrambo proti Kitajski

Zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki lahko sodelujejo v posebnem predbožičnem kvizu o nogavicah.Zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki lahko sodelujejo v posebnem predbožičnem kvizu o nogavicah Izmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Smrkci se v originalu imenujejo Les Schtroumpfs, v nemščini pa Slümpfe. Če bi se bolj točno držali prevoda, bi jim lahko pri nas – po njihovih hlačah – rekli "štunfki". Trditev je izmišljena 2. Eddy Edwards, znameniti britanski skakalec v 80. in 90., je nastopal popolnoma za zabavo. Ker je tekmoval s podarjeno opremo, je bil zaradi prevelikih čevljev vedno obut v 6 parov nogavic. Trditev je resnična 3. Datang je mesto v vzhodni Kitajski, pravijo mu tudi "mesto nogavic". 40 odstotkov vseh nogavic na svetu naredijo tam, to bi bilo po tri pare na leto za vsakega Zemljana. Trditev je resnična 4. Najlon so med 2. svetovno vojno v Združenih državah Amerike potrebovali za izdelavo padal, po vojni pa je vojska obljubila, da bo najlonskih nogavic že do božiča spet dovolj. Ker ga ni bilo, so po ZDA izbruhnili t.i. "najlonski protesti". Trditev je resnična 5. Britanska raziskava pravi, da lahko izgubljeni pari nogavic povprečno britansko družino s staršema in dvema otrokoma stanejo do 250 funtov letno. 60 nogavic v družini letno izgubi svoj par, pravi raziskava. Trditev je resnična

Dogaja se tehnološka disrupcija številnih panog. Imamo fintech, agritech, adtech, proptech, insurtech, cloudtech,... umetna inteligenca, robotizacija... Kateri so novi mega trendi v prihajajočih letih? Kje so priložnosti za vlagatelje? Katerih delnic ne sme manjkati v portfeljih? O tem smo se pogovarjali z Alešem Grbićem, upravljavcem premoženja IT sklada v družbi za upravljanje Sava Infond, ki je eden najbolj donosnih v zadnjih 10 letih pri nas. Posnetek tudi na voljo na Youtube.  ________________________________________ OPOZORILO: v tokratni epizodi boste slišali mnenje o delnicah, ki pa niso nasvet za nakup. Pred nakupom je treba opraviti domačo nalogo. Vse te naložbe niso primerne za vse tipe vlagateljev, še zlasti ne za tiste, ki niso nagnjeni k tveganju. Pretekle donosnosti niso garancija za prihodnje.  Za lažje poslušanje spodaj navajamo podjetja in njihove simbole.  ________________________________________ V tokratni epizodi boste slišali: - IT PREDAH: Je IT letos je zmanjkalo raketnega goriva?  - POŽREŠNOST: Zakaj nas dvomestne donosnosti ne zadovoljijo več? Smo postali preveč požrešni ali razvajeni od vseh donosov zadnjih let? - PRETRGANE DOBAVNE VERIGE: Kako to čuti IT panoga? (napetosti na Tajvanu, Kitajski, energetska kriza..) - FACEBOOK: Mrk Facebooka in njegova prihodnost. Kaj bo z delnico? - PREVELIKI IT-JEVCI: Kateri IT-giganti so "to big to fail" ali "nail"? (spomini na Nokio) - MEGA TRENDI: Kateri so mega trendi v prihodnjih 10 ali 15 letih - PORAŽENCI KORONE: IT podjetja, ki so bila prizadeta, zaradi korone (recimo Airbnb) in na splošno - TESLA: Kdo jo ogroža? Je to sploh dobra naložba - ZMAGOVALCI KORONE: IT podjetja, ki so zacvetela med korono (prevozniki - Uber, Lyft.., dostavljavci hrane - Doordash, Just Eat, Deliveroo,...) - KRIPTO: Delnice kripto podjetij (analiza kriptomenjalnice Coinbase) in delnice podjetij, ki vlagajo v kriptovalute (Microstategy, Tesla) - DISRUPCIJA FINANČNE PANOGE: Ko bodo izginili finančni posredniki (Peer-2-peer, decentralizirane finance - Defi) - VZPON NEOBANK: N26 in Revolut - nora vrednotenja in uvrstitev na borzo - ENERGETSKA KRIZA: Zakaj je prišlo do nje? - INFLACIJA: Bo res povišana dalj časa? - DVIG OBRESTNIH MER: Slaba novica za IT delnice? - TOP 5 DELNIC, ki jih moramo imeti v portfelju na dolgi rok - SLOVENSKA IT SCENA: Kje so samorogi?  ________________________________________ SIMBOLI: V tokratni epizodi omenjamo simbole nekaterih delnic:  Square (SQ US), Paypal (PYPL US), Adyen (ADYEN NA), Advanced Micro Devices (AMD US), NVIDIA (NVDA US), aiwan Semiconductor Mfg (TSM US), Applied Materials (AMAT US), Analog Devices (ADI US), Darktrace (DARK LN), Crowdstrike Holdings (CRWD US), SentinelOne (S US), UiPath (PATH US), Unity Technologies (U US), Confluent (CFLT US), Wise (WISE LN), Western Union (WU US), Zymergen (ZY US), Tusimple Holdings (TSP US). Večja previdnost pri Romeo Power (RMO US – negitivne napovedi in občuten padec delnice), Nikola Corporation (NKLA US - v preiskavi SEC in federalnih oblasti) ________________________________________ Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace. Naročite se na e-pismo Biznispace. www.biznispace.com

Dogajanje na Kitajskem je v zadnjih mesecih noro in če menite, da se Slovencev to ne tiče, se motite. Posledice kitajskega čiščenja ekscesov, ki so se nabrali skozi leta in desetletja, namreč že čutimo. Kaj je pod površino, kako stvari vidi kitajska partija in kaj morajo upoštevati vlagatelji pri investiranju v državi, kjer vlada železna roka v žametni rokavici, pojasnjenje Matevž Rašković, odličen poznavalec Kitajske. Z Matevžem sva že posnela posebno epizodo o Kitajski, kjer sva govorila o posledicah politike enega otroka, o vodenju družine kot podjetja, o tem, da je otrok investicija, pidžama investitorjih ... : Kitajske delnice čutijo težo železne roke partije. Dolgoročna priložnost ali past za vlagatelje? Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace. Naročite se na e-pismo Biznispace. Money-How Live: epizode, ki se snemajo v živo, lahko spremljate prek Youtube kanala.

Ste vedeli, da največja konstrukcija, ki jo je naredil človek in ki jo lahko vidimo iz vesolja ni Kitajski zid, ampak smetišče? Da obstajajo smetiščni arheologi? Da je zlat prstan ekološko Gledano zelo slaba stvar? O tem in še čem smo se pogovarjali z antropologom dr. Danom Podjedom. Pa tudi o nevzgojni igri, ki jo je pomagal razviti, da bi z njo dvignili ekološko zavest pri ljudeh in o inteligentnem smetnjaku.

Delniški indeksi, ki zajemajo tečaje največjih kitajskih podjetij so letos upadli za več 10-odstotkov, zato se marsikateri vlagatelj sprašuje, ali je zdaj pravi čas, da poveča izpostavljenost do kitajskega delniškega trga? O aktualnem dogajanju na Kitajskem in tveganjih, ki smo na tem trgu izpostavljeni kot vlagatelji, smo se pogovarjali z Matevžem Raškovićem, ki je odličen poznavalec življenja na Kitajskem. Med drugim je tudi gostujoči predavatelji na Kitajski Zehijang šoli za management. Slovenskemu ministru za gospodarstvo je svetoval glede gospodarskega povezovanja Slovenije in Kitajske, je tudi član 16+1 China CEE Think Tank na kitajski akademiji za družbene vede, prav tako pa tudi na Inštitutu v Budimpešti. Matevž od leta 2018 živi in dela na Novi Zelandiji na Univerzi Victoria v Wellingtonu. Tam je zaposlen kot direktor MBA študija. V tokratni epizodi boste slišali: - Kitajski državni časopis označil on-line igrice in gaming za "opij za um" in pozval k večjemu nadzoru. Kako se je na to odzvala borza? - Delnice podjetij za zasebno izobraževanje in inštruiranje upadle za 80%. Kaj se dogaja s panogo in zakaj? - Otrok je investicija, družina podjetje, posameznik nepomemben. Politika enega otroka po 36 letih zrahljana, kaj to pomeni - Družbene kreditne točke diktirajo življenje Kitajcev - Socializem in podjetništvo, glorificiranje kitajskih podjetnikov - Kaj je zares v ozadju kitajskih samorogov - Odnos Kitajcev do bogastva, naraščanje števila milijarderjev - NIO vs Tesla - Izginotje Jack Ma-ja, Alibaba in borzni zaplet z Ant Financial - Kako je transportna platforma Didi prevzela posel "kitajskemu" Uberja - Kdo so pidžama investitorji - Brezgotovinska družba + plačevanje z obrazno prepoznavo + odnos so kriptovalut - Peer-to-peer financiranje in zakaj je to na Kitajskem prepovedano - Zanimive panoge za vlaganje in prihodnost kitajskih podjetij   - Kako lahko mali vlagatelji investirajo na kitajski trg _____________________________________________ YOUTUBE: https://www.youtube.com/marjamilic Linkedin: https://www.linkedin.com/company/biznispace Instagram: https://www.instagram.com/money_how_podcast/ TikTok: https://www.tiktok.com/foryou?from=sw  

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Slovenija je po 13 letih znova prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Na obisku v naši državi je danes ekipa evropskih komisarjev na čelu s predsednico komisije Ursulo von der Leyen. Ta je potrdila slovenski načrt za okrevanje po pandemiji. Bi bilo lahko črpanje sredstev ogroženo zaradi znanih zapletov, na katere je pozorna tudi Evropa? Druge teme: - Še vedno sta aktualni neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev - njuno tožbo je upravno sodišče zavrglo - in financiranje Slovenske tiskovne agencije. Ta ostaja brez denarja za opravljeno javno službo, financiranje pa se po besedah direktorja Bojana Veselinoviča zaradi vladne zahteve po reviziji še odmika. - Vlada gostinstvu in turizmu po večmesečnem zaprtju namenja dobrih 240 milijonov evrov. Zaposleni v teh panogah so pričakovali več, gospodarski mnister Zdravko Počivalšek pravi, da so iskali ravnotežje med nujno pomočjo in stabilnostjo javnih financ. - 70 tisoč ljudi je na pekinškem Trgu nebeškega miru slavilo 100-letnico komunistične partije. Kitajski predsednik Ši Džinping je ob tem tuje sile posvaril pred vmešavanjem v zadeve Pekinga.

Pripovedovalka: Anja Novak. Avtorica: Katja Simončič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

Štiri zaporedne junijske sobote odkrivamo svet starih kitajskih modrosti. Druga v nizu je pravljica Jingwei želi napolniti morje. In če dovolj pozorno gledamo, lahko še dandanes opazimo potomce ptice Jingwei, kako skušajo vztrajno zapolniti morje … Pripovedovalka: Ana Urbanc. Avtorica: Tjaša Vilotič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

V oddaji Lahko noč, otroci! lahko štiri zaporedne junijske sobote prisluhnete kitajskim pravljicam, ki bodo zaživele v zvočni podobi. Prva v nizu je Pošast Nian. Potopimo se v čas starodavne Kitajske, ko je globoko pod morsko gladino živela strašna pošast po imenu Nian, kar v slovenščini pomeni leto … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtorica: Tina Ilgo. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.

Dobra štiri desetletja po odločitvi, da konča obdobje izolacionizma in se odpre svetu, je Kitajska danes gospodarska velesila najvišjega ranga. Upravičeno jo štejemo za proizvodno velesilo – zdaj tudi že visokotehnoloških izdelkov -, je ogromno tržišče, vse bolj pa so pomembna tudi kitajska vlaganja po svetu. To svojo moč nesramežljivo uporablja tako za uveljavljanje svojih gospodarskih interesov kot tudi za to, da nadležne kritike na račun njenega ravnanja na področju človekovih pravic - od vseprisotne cenzure do sistematičnega zatiranja etničnih manjšin, - druge države ne bi slučajno prevedle v ekonomske ali diplomatske protiukrepe. Tako prav zdaj opozarja Evropsko unijo, da naj nikar ne sledi zgledu Združenih držav Amerike, Kanade in Nizozemske, ki so kitajsko ravnanje z Ujguri v pokrajini Šindžjang označile za genocid. Kritik na račun grobih kršitev človekovih pravic se Kitajska brani z argumentiranjem, da nima nobena država, še najmanj pa sedanje in nekdanje velesile, na tem področju tako vzornega spričevala, da bi smela Kitajski očitati njene prijeme. Da naj se, skratka, zahodne države raje lotijo temeljitega pometanja pred lastnim pragom, če so jim človekove pravice resnično tako pomembne, kot trdijo, kitajske notranje zadeve pa naj pustijo pri miru. A neizpodbitno dejstvo je, da imajo svetovne velesile - v dobrem in slabem - vpliv, ki seže daleč onkraj njihovih domačih pragov, vpliv, ki v pomembni meri določa, v kakšnem svetu bomo živeli, pa čeprav živimo na drugem koncu planeta. Zato so prijemi, ki jih Kitajska uporablja za zasledovanje svojih ciljev danes, še kako relevantni za razumevanje, kakšno paleto odtenkov utegne ta azijska velesila dodati 21. stoletju. Prav na mestih, kjer skuša vladajoča Komunistična partija Kitajske povečati svojo moč in nadzor, se najjasneje kažejo pristopi in strategije, ki se kitajskemu vodstvu zdijo najustreznejši za oblikovanje družbe v skladu z njeno vizijo. V tokratni Intelekti smo tako skušali nekoliko osvetliti dogajanje oziroma ravnanje kitajskih oblasti na treh med seboj zelo različnih, a za Kitajsko zelo ključnih strateških območjih, v Hong Kongu, v odnosu do Tajvana in v Šindžjangu. Pri tem nam bosta v pomoč predavateljici na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, sinologinja in vodja Centra za tajvanske študije dr. Saša Istenič Kotar ter sinologinja in antropologinja dr. Maja Veselič. Foto:Pixabay

K rdečemu planetu so nedavno ena za drugo prispele odprave Združenih arabskih emiratov, Kitajske in Združenih držav Amerike. Slednja je tudi že silno uspešno pristala v kraterju Jezero, pospremljena s sploh prvim posnetkom spusta na drugi planet. Kitajci pristanek načrtujejo čez nekaj mesecev. Nacionalna pestrost teh misij hkrati kaže, da se resne vesoljske ambicije danes širijo na nove države. Obenem je po dolgih desetletjih dolgoročnejša navzočnost človeka na Luni ali Marsu spet bolj v ospredju domišljije – in tudi resnega načrtovanja. Ključni motor nove vesoljske tekme pa so predvsem uspehi kitajskega vesoljskega programa, ki tudi ZDA silijo k načrtovanju mnogo bolj smelih misij, kot bi si jih Američani zastavili sami. Tekma med aktualnima gospodarskima velesilama bo brez dvoma potekala tudi v vesolju. V njej utegnejo imeti tokrat pomembnejšo vlogo tudi zasebna podjetja. Kaj nam bo prinesla nova vesoljska tekma, v Studiu ob 17ih preverjajo voditeljica Nina Slaček in gosti: - astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko UL; - Aljoša Masten, MMC; - Nina Pejić, mlada raziskovalka na FDV na področju mednarodnih odnosov, ki se posveča Kitajski; - Boris Knific, urednik revije Obramba.

Sogovornica živi in dela v Pekingu, kjer se je najprej zaposlila v enem od investicijskih podjetij, pozneje pa delo našla na mednarodni šoli, kjer uspešno prepleta ljubezen do učenja in glasbe. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, Kitajski, nekaterih stereotipih in več drugih zanimivih temah.

Pandemija novega koronavirusa je številne kulturne ustanove po vsem svetu prisilila, da so del svojih programov malodane čez noč preselile na internet. Toda sama misel, da muzejem in galerijam prav svetovni splet lahko pomembno pomaga pri izpolnjevanju njihovega poslanstva, nikakor ni nova. Ker je v depojih pač shranjenih bistveno več artefaktov, kakor pa je na voljo vitrin v razstavnih prostorih, lahko muzeji in galerije prav na svojih spletnih straneh javnosti pokažejo tudi tisto bogastvo, ki se sicer izmika radovednemu pogledu obiskovalk in obiskovalcev. Táko kukanje v praviloma skrito zaodrje kar štirih slovenskih muzejev – Slovenskega etnografskega muzeja, Pokrajinskega muzeja Celje, Narodnega muzeja Slovenije ter Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran – si lahko zdaj privoščimo na naslovu www.vazcollections.si. Tu zadnjih nekaj tednov domujeta podatkovna baza in spletna stran Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, s katero je bil okronan večletni znanstveno-raziskovalni projekt, ki je evidentiral, na nacionalni ravni prvikrat povezal ter obiskovalkam in obiskovalcem na ogled navsezadnje ponudil z bogatimi spremnimi informacijami opremljene vrhunske fotografije prav vsega vzhodnoazijskega gradiva, ki je v hrambi naših muzejskih institucij. Kaj vse torej lahko vidimo, če obiščemo vazcollections.si? V kolikšni meri z obiskom te spletne strani razširimo svoje vedenje o Kitajski in Japonski? V kolikšni meri poglobimo svoje vedenje o zgodovini kulturnih stikov med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom? In zakaj je, ne nazadnje, pomembno, da je vse to gradivo zdaj zbrano na enem samem mestu? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili vodjo projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji : vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo, sinologinjo ter umetnostno zgodovinarko, predavateljico na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Natašo Vampelj Suhadolnik. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Kitajska keramična okrasna strešna opeka, 17. stol. (Skuškova zbirka, SEM)

V Sloveniji so včeraj potrdili 11 primerov okužb s koronavirusom, večina primerov pa je še vedno uvoženih. Zdajšnje žarišče virusa v Evropi je zahodni Balkan. Število okuženih se veča tudi na Hrvaškem, vendar pristojni pri nas pomirjajo, da v tamkajšnjih turističnih središčih ni žarišč covida-19. Podrobnosti takoj po drugih poudarkih oddaje: - Po svetu skoraj 10 milijonov potrjenih primerov okužb s koronavirusom - Brez podpor za ohranitev delovnih mest bi bilo število brezposelnih še večje - Kitajski gradbinci tako rekoč brez možnosti za graditev drugega tira - Vodstvo policije: Naša glavna skrb je še vedno varnost ljudi

Vzpon Kitajske je temeljito spremenil razmerja moči v svetu. Naraščajoče kitajske ambicije so vir številnih napetosti, pandemija in njene posledice pa so nezaupanje sveta še precej povečale. A z recesijo se je zdaj zamajal tudi znaten del notranje trdnosti, ki jo je Kitajski zagotavljala intenzivna gospodarska rast zadnjih desetletij. V deželi vse bolj narašča domači nacionalizem, ki ga oblast ne more puščati povsem ob strani, saj ga je sama dolgo vzpodbujala. Toda nacionalistične zahteve se rade razbohotijo in vse daljša vrsta meddržavnih sporov tako s sosedami kot z Združenimi državami Amerike zbuja skrb, v kolikšni meri bo Kitajska v prihodnje lahko zagotavljala regionalno in globalno stabilnost, koliko pa bo v prvi plan postavila svoje lastne ambicije. Kje so torej danes nevralgične točke azijske velesile, smo preverili v Intelekti. Foto: Pixabay

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

"Med Indijance!« je bilo geslo dr. Branislave Sušnik, ki je vse svoje življenje posvetila znanstvenemu, akademskemu in terenskemu delu. Čeprav jo je po študiju na Filozofski in Teološki fakulteti in po pridobivanju številnih znanj na tujem, ki so vključevala zgodovino in etnozgodovino, kulture in religije ter klasično primerjalno jezikoslovje, vleklo proti Kitajski, je po drugi svetovni vojni dokončno zapustila Slovenijo in vse življenje ostala v Južni Ameriki. Tam je kot etnologinja in antropologinja teoretično razvijala socialno antropologijo in zgodovino Paragvaja, po več mesecev bivala med staroselskimi skupnostmi te dežele, preučevala njihove jezike, navade, običaje ter religiozno življenje. Pred 100 leti v Medvodah rojena in v Sloveniji dolgo časa zamolčana znanstvenica, ki je poleg tega vodila Etnografski muzej dr. Andrés Barbero iz Asuncióna, predavala ter vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na tamkajšnji državni univerzi, je v Paragvaju dobila številna najvišja priznanja za znanost. Paragvajska pošta je izdala znamko z njenim portretom, odkrili so ji spominsko ploščo, po njej sta poimenovani tudi ulica in znanstvena nagrada.

Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta? V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.

Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.

Prva novica je lahko slovo od generala Solejmanija, a za katoličane ima prednost praznik Gospodovega razglašenja, za pravoslavne pa »badnjak«, predvečer njihovega božiča. Nismo na pragu tretje svetovne vojne, ker so interesi vpletenih drugačni kot se zdi. Novi predsednik Hrvaške in nova vlada v sosednji Avstriji. To so teme, ki jih je tokrat komentiral Ernest Petrič v oddaji »Spoznanje več ...« Med domačimi temami pa manjšinska vlada, nova kohezijska ministrica iz uvoza in tridesetletni jubilej, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti.

Sodobna tehnologija je danes kos vse bolj sofisticiranim nalogam. In to v veliki meri tudi zaradi materialov, ki se skrivajo v njihovem jedru, čeprav tem le redko posvečamo pozornost. Ena izmed ključnih sestavin celega spektra visokotehnoloških naprav so tudi tako imenovane redke zemlje. Gre za skupino elementov, o katerih se le redko kaj sliši, pa vendar so danes vsepovsod. Najdemo jih v skoraj vseh elektronskih napravah, ključne so za razvoj zelenih tehnologij, najdemo jih v medicinskih skenerjih in satelitih, daleč največ pa jih je v vojaških napravah. V zadnjem času so se redke zemlje znašle nekoliko bolj v ospredju zaradi trgovinske vojne med svetovnima velesilama. Kitajska stran je namreč namignila na možnost, da njihov izvoz prepove. Ko gre za redke zemlje pa ima Kitajska tako rekoč monopol. Azijska velesila namreč po ocenah proizvede 70 odstotkov redkih zemelj na svetu, predela pa jih okoli 90 odstotkov, zato bi imela takšna odločitev nedvomno resne posledice za celo vrsto panog. Toda pridobivanje redkih zemelj je izredno umazan postopek in dolga leta je bila večina držav, ki sicer tudi imajo ustrezne depozite teh elementov, povsem zadovoljna, če lahko umazano delo prepustijo Kitajski. Kitajska pa je to področje tudi zelo načrtno in sistematično razvijala. In z novimi odkritji in aplikacijami je v zadnjih desetletjih pomen redkih zemelj za visoko tehnologijo strmo naraščal. In danes bi se jim praktično ne mogli odreči. Zaradi njih so namreč lahko elektronske naprave prikladno majhne, zasloni bleščeči in električni avtomobili kos razdaljam, ki sploh omogočajo za njihovo širšo uporabo. Iskanje alternativ kitajskemu monopolu je danes postalo nujno, a vsekakor ne bo enostavno. Foto:Pixabay, cc

Kitajska je v luči grožnje dodatnega zvišanja carin v okviru trgovinske vojne z Združenimi državami Amerike končala redno letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa. Kitajski glasovalni stroj je potrdil številne Washingtonu všečne zakone, vendar ali bo to dovolj za končanje ameriško-kitajske trgovinske vojne? Več pa z Rajko Pervanje v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.

Trgovinska vojna, ki se je v preteklem letu razbohotila med dvema največjima gospodarstvoma sveta, Združenimi državami Amerike in Kitajsko, bo letos brez dvoma pomembno določala koordinate gospodarskih trendov po vsem svetu. Načelni povod zanjo – veliko neravnovesje v blagovni menjavi med državama. Kot po nekakšnem zgodovinskem paradoksu se je Kitajska nekoč že znašla v podobni situaciji, ko je neprimerljivo več izvažala kot uvažala. Angleži so namreč v 19. stoletju iz Kitajske tovorili ogromne količine čaja ter še nekaj svile in porcelana, Kitajcev pa zahodni izdelki sploh niso zanimali. Vse dokler ni angleška prodajna uspešnica na kitajskem trgu postal opij. Opijska epidemija je postala pereč problem za celotno kitajsko družbo, toda ko se je cesarski dvor vendarle resno lotil prepovedane trgovine z opijem, je Velika Britanija v imenu zaščite svobodne trgovine Kitajski napovedala vojno. Opijske vojne so dodobra razgalile vojaško in tehnološko zaostalost vase zaprtega kitajskega cesarstva in Kitajsko spravile v polkolonialno odvisnost, ki je boleče zarezala v kitajsko samopodobo. O opijskih vojnah ter o razlogih, ki so do njih pripeljali, se je v Glasovih svetov s sinologom, prof. dr. Mitjo Sajetom pogovarjala Nina Slaček.

Noč je čas, ko je sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Rečemo, da je takrat tema. Toda tema se je usedla v človekovo zavest tudi kot stanje duha. Postala je simbol posebnega stanja ali razpoloženja, celo začasnega ali trajnega brezupa. Ko se človeku zdi, da se mu dogajajo samo slabe stvari, ko se nič ne zgodi, kot bi si želel, ko se trudi, da bi storil nekaj, zgodi se pa nekaj povsem drugega, ko ima občutek, da na vse slabo, kar se mu dogaja nima nobenega vpliva, nobene moči, da bi tok slabega ustavil, takrat reče, da je padel v temo. Takrat ima občutek, da je v popolni temi in išče, kje bi našel vsaj kanček svetlobe, ki bi mu pomagal najti pot na takšno količino svetlega, da bi prekril vso temo. Tukaj tudi svetloba nastopa simbolno. Kitajski pregovor pravi, da je bolje prižgati svečo, kot tarnati nad temo. V simbolnem pomenu je to nasvet za pot iz teme. V takšnih temačnih okoliščinah se je znašla tudi Saška Strnad, avtorica dveh pesniških zbirk Beneške čipke in Čarne, sicer pa predana kulturi in umetnosti. Dela v Šentjakobskem gledališču, slika, piše scenarije in režira odrske postavitve, poleg tega pa pripravlja in vodi kulturne delavnice za mlade. Rada prenaša svoja umetniška snovanja in ljubezen do umetnosti na druge. Zanjo velja, da ne zna reči ne. In prav to jo je pripeljalo v temo o kateri smo govorili na začetku. Pot vanjo je trajala dolgo, najbrž je za zadnje korake poskrbela sinova bolezen. Toda Saška ni obupala, v skladu s kitajsko modrostjo, si je sama naredila prvo svečo in jo prižgala. Nastaja le pesniška zbirka, ki je na začetku imela naslov Črne, mišljeno kot črne pesmi, toda s tem, ko jih je spravljala iz sebe, so spreminjale barvo, vse do »bele, bele« in zato so postale Čarne, nekaj jih je začaralo, da so spremenile barvo. Čarovnija je bila tudi to, da je prišla v stik s članicami in člani društva slepih in slabovidnih Karel Jeraj iz Ljubljane in rodila se je ideja, da bi prav oni predstavili njene pesmi. Celoten recital naj bi potekal v temi. Na predstavitvi v kletnih prostorih gradu v Žužemberku je bil tudi Jurij Popov in posnel Nedeljsko reportažo, ki govori o tem, kako sta se dve temi združili, se med seboj pomešali in prižgali že drugo svečo iz kitajskega pregovora.

Vroče je po večini Evrope in tudi marsikje po svetu. Vročinski val prinaša suše in gozdne požare in tudi spraševanja o prevelikem segrevanju ozračja našega planeta. Politična vročica je nekoliko popustila. V Zimbabveju je opozicija, ki meni, da so jo na volitvah ogoljufali, pripravila množične proteste. Dejaven je tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kitajski je spet zagrozil z novimi carinami, ta država pa pravi, da bo sprejela proti ukrepe. Avtor: Tomaž Gerden.

V petindvajseti številki podcasta govoriva o umetnosti kitajskega horoskopa. Zanimive informacije, ki jih je dobro vedeti. kitajski horoskop – kaj to pravzaprav je; starejša kitajska astrologija; rojstno leto od začetka kitajskega novega leta; ure rojstva; kje najdejo kitajska znamenja srečo; in še in še in še … Vabljeni k poslušanju. Spletna stran podcasta: www.ndu.si ———- Kontakt ———- Na… Read More » The post Kitajski horoskop – NDU – 025 appeared first on Podcast.si.

17. Shēngxiào - Kitajski horoskop by Konfucijev inštitut Ljubljana