Podcasts about ekonomski

Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Ime tedna je postal Matej Černe, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za izjemno akademsko vodenje, soustvarjalen partnerski odnos, temelječ na zaupanju, spodbudi in skupnem raziskovalnem navdušenju ter razvoju mladih raziskovalcev, prejel priznanje Mentor leta 2024.Kandidata sta bila še: Matjaž Mikuletič, skladatelj in dirigent, ki je za koncert ob 60 letnici Evroradijskega džezovskega orkestra zložil povsem nov program in ga s 17 mladimi nadarjenimi mednarodnimi džezovskimi glasbeniki predstavil v ljubljanski Cukrarni. Koncert je pripravil naš program Ars, z njim pa so glasbeniki nastopili tudi v Zagrebu. Borut Živulovič, fotograf, ki je na podelitvi nagrad Mednarodnega združenja športnih novinarjev v maroškem Rabatu osvojil drugo mesto med fotografi. Žirijo je prepričal s fotografijo avstrijskega smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga med letošnjim finalom svetovnega pokala na letalnici v Planici in kot prvi Slovenec prišel med prvo trojico nagrajencev. 

V epizodi 177 je bil gost Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Politični projekti in osebna filozofija Filozofija levice in globalna politična dinamika Ekonomski sistemi in družbeni dialog Izzivi kapitalizma in alternativni modeli Vloga države in obdavčitev Birokracija in učinkovitost v upravljanju Vzpon desničarske politike in izzivi Evropske unije Kulturne in spolne razprave Finančni sistemi in Bitcoin Potrošništvo in gospodarska rast

Ekonomski stručnjaci predviđaju negativne posljedice Trumpovih carina u automobilskoj industriji, koja je postala još jedan front u rastućem globalnom trgovinskom ratu, nakon što je predsjednik SAD-a najavio carine od 25 posto na sve strane automobile i auto-dijelove. Japanski i evropski proizvođači automobila biće ozbiljno pogođeni kada nameti stupe na snagu 2. aprila.

Delež tujih državljanov pri nas se ves čas povečuje. Tujci na našem trgu dela predstavljajo že več kot 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi še vedno prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine, opaziti pa je povečevanje števila dovoljenj delavcem iz azijskih držav. Kako na eni strani omogočiti rast zaposlovanja in s tem gospodarstva ter na drugi strani poskrbeti za to, da bodo tujci pri nas obravnavani enako kot domači delavci, njihove družine pa sprejete v lokalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Anka Rode, vodja področja zaposlovanja tujcev na Zavodu za zaposlovanje; dr. Polona Domadenik Muren, prodekanja za raziskovalno delo in doktorski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.

Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva znotraj evrskega območja, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. A vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. O vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi strani drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. Vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.

Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.

Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)

V sodobnih družbah vedno več ljudi postaja ranljivih in izključenih, opozarja nedeljska gostja izredna profesorica dr. Barbara Samaluk s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delavec, ki ni več delavec, ampak je postal storitev, se sooča s cikličnimi prehodi, ker s svojim delom ne more dosegati ekonomske in socialne varnosti. Zato lahko govorimo o sodobni krizi integracije. Barbara Samaluk se posebej posveča tudi delavskim migracijam, pravi, da vedno več držav manipulira ponudbo in povpraševanje delovne sile ravno z upravljanjem migracij. Ljudje ne morejo biti kot vodna pipa, ki jo zapiraš in odpiraš, imajo svoja življenja, vsak prehod je za posameznika naporen, opozarja nedeljska gostja Barbara Samaluk.Glasbeni izbor nedeljske gostje:  Blue Scholars - Proletariat Blues Gregory Porter - Running (Refugee Song) Ksenija Jus - Povodci so v glavi 

Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec Miha Škerlavaj, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič

Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.O razlogih za naraščajoče nezadovoljstvo in ta silovit stavkovni val, ki je zajel Slovenijo, o odzivih javnosti in vlade na stavkovne zahteve, pogajanjih, ki niso uspešna, možnih rešitvah teh zapletenih razmer, pa tudi o vlogi sindikatov v sodobni družbi z doktorjem Markom Jakličem, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Država bo v kratkem izdala prve ljudske obveznice. So donos, ročnost in tveganost ustrezni, da bodo slovenske varčevalce prepričali v nakup? Kolikšni so stroški povezani z nakupom obveznic, sploh za tiste, ki v bankah ali v borznih hišah še nimajo trgovalnega računa? Kakšna je prednost omenjenih obveznic pred bančnimi depoziti, če sploh je? Pa tudi, zakaj obveznic ne bo mogoče vpisati digitalno in ali lahko še letos pričakujemo kakšno podobno izdajo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; dr. Aljoša Valentinčič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Primož Cencelj, član uprave Modre zavarovalnice; Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika.

Tržište centralne i istočne Evrope ima skoro sto miliona ljudi koji dele dosta sličnih navika i kulturoloških sličnosti sa nama, te predstavljaju veliki potencijal za širenje biznisa, pogovoto biznisa koji se zasnivaju na e-commercu. U celom tom procesu osvajanja novih tržišta, platforme za oglašavanje mogu da nam budu od velike pomoći, možemo ih posmatrati i kao svojevrsne partnere. U razgovoru sa Petrom Jevtićem smo kroz dobre primere ali sugestije određenim brednovima sa našeg tržišta obradili sve ključne korake koji su neophodni za osvajanje novih tržišta, te verujem da smo pomogli svima onima koji razmišljaju o sledećem velikom koraku u svom biznisu pomogli sa nekim novim uvidima i informacijama. Uzimajući u obzir da Petar godinama radi u okviru META tima, na poziciji Meta Global Performance Lead u kompaniji Aleph, bili smo u mogućnosti i da čujemo neke zaključke META-inih istraživanja, kao i zanimljive uvide u tržišta koja nas okružuju. Petar Jevtić, Meta Global Performance Lead @ Aleph - https://www.linkedin.com/in/mrpetarjevtic/ Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Online od 1995. godine - Ekonomski izazovi koje ima Srbija ima ceo region - tipovi kompanija /proizvoda koji mogu da se skaliraju bez limita - META istraživanje - Koraci koji su neophodni za uspešno osvajanje novog tržišta - Da li se mora otvarati nova firma na novom tržištu - U kojim koracima za osvanjanje novih tržišta nam mogu pomoći AI alati Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS - https://www.mts.rs/ Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/3udPqgS Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/4biQocG - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Neobuzdani Amazon'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

V Money-How smo pripravili pregled, kaj prinaša t. im. ljudska obveznica, kakšne so bile prakse v tujini, za koga je to lahko zanimava naložba? Pri katerih zneskih investicija ni smiselna? Zakaj bo nakup teh obveznic možen preko trgovalnih računov slovenskih borznoposredniških družb? Nam lahko borznoposredniške provizije "požrejo" obresti iz obveznice? Kakšne so alternative tej ljudski obveznici? Se lahko ponovi fiasko, kot smo ga videli z delnicami NKBM in podrejenimi obveznicami? Gosta epizode Money-How: - Aljoša Valentinčič, redni profesor za finance in računovodstvo na ljubljanski Ekonomski fakulteti - Andraž Grahek, partner v podjetju Capital Genetics in redni gost Money-How

Maja Brelih Lotrič je zaključila magisterij iz poslovne administracije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in od decembra 2022 dela kot generalna direktorica v podjetju LOTRIČ Metrology. Skupina LOTIRČ Metrology združuje 10 podjetij iz 8ih držav ter 180 strokovnjakov. Je članica nadzornega sveta ACS in članica upravnega odbora Regionalne zbornice Gorenjske. Močno verjame v nenehen napredek z učenjem, zato se še naprej razvija, izobražuje in dela na področjih, kot so trajnostne strateške transformacije, oblikovanje strategij in novih poslovnih modelov. V preteklih letih je bila najbolj aktivna na področju prodaje in vodenja projektov za kupce in notranje projekte na področju trajnosti.   Lotrič Metrology ima med referencami več kot 20.000 podjetij. Njihove certifikate je danes mogoče najti v več kot 50 drugih državah. Lani so uspešno vstopili tudi na trg Savdske Arabije.   Najljubši quote: Živi in pusti živeti Najljubša knjiga: vsaka ki jo preberemo skupaj z otrokoma Najljubša serija: Brooklyn 99 in The Office Hobiji: Veliko dobre kuhinje Najljubša hrana: Hrana za dušo. Najljubši podjetnik: oče Marko Lotrič Najljubša app: vsaka aplikacija ki me reši v danes trenutku. Zaključni nauki: ·       Govorica je lahko vir nesporazumov. V podjetništvu se včasih srečam z ljudmi, ki imajo tako željo po izstopanju, da preprosto niso pristni. Ali pa niso pozorni na nianse v govorici sebe in drugih. ·       Zanesljivost je za okolico pomirjajoča in varna. V vodenju daje ljudem zaupanje. ·       Ne se bati biti drugačen.

Potrošnja se krči, naročila so manjša, poraba elektrike nižja, projekti se zamikajo – gre za nedvoumne znake, da se gospodarstvo ohlaja. Bomo šli po poti Nemčije in konec leta pristali v recesiji ali nas čaka nespodbudno okolje zanemarljive rasti BDP na eni strani in razmeroma visoke inflacije na drugi? Na kakšen način bi se temu neugodnemu scenariju še lahko izognili, če sploh? In kako se poslabšanja razmer v gospodarstvu loteva aktualna politika? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: dr. Arjana Brezigar Masten, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije; Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije; dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.

Letos mineva 300 let od rojstva Adama Smitha, enega najbolj vplivnih mislecev v zgodovini, filozofa, začetnika ekonomske znanosti in za svoj čas radikalnega zagovornika kapitalizma in prostih trgov, ki je v marsičem popolnoma obrnil na glavo pogled na to, kako delujejo družbe in gospodarstva, njegove - bolje ali slabše razumljene teze - pa mnogi ekonomisti uporabljajo še danes. V tokratnih Glasovih svetov se bomo spraševali, v čem je bila misel Adama Smitha tako revolucionarna; kaj je slavni propagator prostih trgov sploh zares verjel in kako so kasnejši ekonomisti njegovo misel popačili; kako gre vse to skupaj z njegovo moralno filozofijo ter kako se nam njegove ideje kažejo v luči večstoletne zgodovine kapitalizma, ki smo ji bili priča od izida Smithovega znamenitega dela Bogastvo narodov. Gostje v studiu so predavatelj na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač, dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Neven Borak ter predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Aljoša Kravanja. Oddajo, ki ste jo v preteklosti že lahko slišali v Intelekti na Prvem, je pripravila Alja Zore.

To je ena od spodbudnih misli, ki jih lahko preberemo na spletni strani Mastermind akademije. Njen ustanovitelj in nosilni predavatelj je Aleksander Šinigoj, ki je sicer doktoriral na Ekonomski fakulteti ljubljanske Univerze s področja informacijsko-upravljavskih ved, drugače pa je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu (izg.: koučingu). Iz nevrolingvističnega programiranja nosi naziv Master trener, ki si ga kot edini iz Slovenije deli še s 30-imi na svetu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi.

Tilen Sotler je izvršni direktor visokotehnološkega podjetja Dewesoft. Podjetje izdeluje inovativne merilne sisteme, ki jih najdemo v najnaprednejših inštitutih in razvojnih oddelkih sveta. Posebno je tudi v načinu lastništva, Dewesoft je trenutno v lasti že preko 80 zaposlenih.   Tilen Sotler je po izobrazbi diplomirani inženir računalništva in informatike, trenutno zaključuje MBA študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Velik del kariere je namenil razvoju aplikacij za svetovno znana imena, kot so SpaceX, MAN, Kawasaki, Honeywell, Bosch, Hyundai, Daimler, Thales Alenia Space Center, Rimac itd. Skozi različne stopnje razvoja njegove kariere so ga aktivno začeli zanimati vodenje in procesi v podjetju, organizacija, lastniški modeli podjetij, globalno poslovno okolje in ekonomski sistemi. Odlikuje ga poznavanje delovanja specifičnih področjih različnih industrij sveta - vesoljske, avtomobilske, industrije zelenega prehoda in mnogih drugih. Ima 18+ let izkušenj iz sveta merilne tehnike.   Direktorsko funkcijo razume predvsem kot mentorski proces. Vodi ga prepričanje, da je znanje potrebno prenašati na naslednje generacije, to je gonilo razvoja in predpogoj za uspeh. Njegov vsakdan v podjetju bi z lastnimi besedami opisal kot: “Neskončen projekt učenja, spreminjanja in razvoja.”   Najljubši quote: “Vsak je svoje sreče kovač.” Najljubša knjiga: Andrew S. Grove, High Output Management Najljubša serija: Breaking Bad Hobiji: Tek, Fotografija Najljubša hrana: Pizza & Burger (at) Pop's place Najljubši podjetnik: Andrew S. Groove Najljubša aplikacija: Google Calendar, Huckleberry Zaključni nauk: Sprememba je edina stalnica v življenju.

Ekonomski analitičar i novinar Miša Brkić bio je gost emisije Iza vesti.

Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?Ta mesec mineva 300 let od rojstva Adama Smitha, enega najbolj vplivnih mislecev v zgodovini, filozofa, začetnika ekonomske znanosti in za svoj čas radikalnega zagovornika kapitalizma in prostih trgov, ki je v marsičem popolnoma obrnil na glavo pogled na to, kako delujejo družbe in gospodarstva, njegove - bolje ali slabše razumljene teze - pa mnogi ekonomisti uporabljajo še danes. V tokratni Intelekti se bomo spraševali, v čem je bila misel Adama Smitha tako revolucionarna; kaj je slavni propagator prostih trgov sploh zares verjel in kako so kasnejši ekonomisti njegovo misel popačili; kako gre vse to skupaj z njegovo moralno filozofijo ter kako se nam njegove ideje kažejo v luči večstoletne zgodovine kapitalizma, ki smo ji bili priča od izida Smithovega znamenitega dela Bogastvo narodov. Gostje v studiu so predavatelj na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač, dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Neven Borak ter predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Aljoša Kravanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Osnivačica Beorola Sanja Jakovljević je gost Vladimira Stankovića u 105. epizodi podcasta Biznis priče. Gošća podcasta Biznis priče je suosnivačica i generalna direktorka Beorola, kompanije koja je izrasla iz garaže u globalnu silu sa osam filijala širom sveta. Beorol danas izvozi u preko 50 zemalja, ima četiri proizvodne linije i nedavno je proglašen za 11. najboljeg proizvođača na svetu. Sanja, koja potiče iz porodice sa rukovodećim pozicijama u državnim firmama, otkriva kako je od malih nogu znala da će biti direktor. Njen put ka vrhu nije bio lak - završila je Ekonomski fakultet i dugo vremena tražila posao pre nego što je ušla u svet preduzetništva.

Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Kaj se dogaja z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga ponujajo tri zasebne zavarovalnice in ga ima večina Slovencev poleg obveznega zavarovanja? Vlada je nedavno zamejila najvišjo možno premijo, koalicija pa je predlagala novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem bo to isto premijo oziroma dajatev namesto zavarovalnic pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. Torej se bo denar namesto v zasebne zavarovalnice prelival v javno blagajno. Kakšne bodo posledice za zavarovance, zavarovalnice in državni proračun, voditeljica Helena Lovinčič z gosti. Gostje: Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjakinja za zdravstveno ekonomiko; Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije; Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Nekdanji gospodarski minister, profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti in član strateškega sveta za makroekonomijo Matej Lahovnik je na Twitterju objavil, da naj bi šlo pri »počitniškem« javnem razpisu Ministrstva za zunanje zadeve za politični klientelizem.Domnevno vnaprej dogovorjeni natečaj ministrstva namreč poteka od 26. aprila do 4. maja, torej med prazniki oziroma le nekaj delovnih dni, zato je Lahovnik pozval k preverbi tega, komu je delovno mesto na ministrstvu, ki ga vodi Tanja Fajon, namenjeno …Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Interpelacijo zoper vlado v Državnem zboru bomo v tokratni oddaji izkoristili kot povod za to, da z ekonomisti pretresemo reforme, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Na nekatere izmed njih, zlasti zdravstveno in pokojninsko, čakamo že vrsto let. Jih bomo z zdajšnjo vlado končno dobili ali pa so se obsežni načrti politike zaradi nasprotovanja interesnih skupin že ohladili? Ali reforme v luči zategovanja fiskalne politike finančno sploh lahko izvedemo ali si vnovičnega odloga nujnih sprememb pravzaprav ne moremo več privoščiti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s komentatorjem Tomažem Celestino in sogovorniki. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornica Slovenije, Goran Novković, odgovorni urednik portala Podjetna Slovenija.

Živimo u vremenima koja su u znaku migracija, procesima koja ostavljaju dubog traga kako na zemlje useljavanja tako i na zemlje iseljavanja. U današnjem podcastu Cosmo bhs ćemo razgovorati o potonjem, o tome kako iseljenici utječu na zemlje porijekla, radi li se samo o materijalnom ili i o kulturnom učinku. O fenomenima koje su gradili iseljnici svojim novcem u bivšoj Jugoslaviji govorimo i s povjesničarkom Sarom Žerić sa sveučilišta u Regensburgu. Von Nenad Kreizer.

Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Dr. Ivan Turk je bil dolgoletni profesor računovodstva na ljubljanski ekonomski fakulteti in eden najpomembnejših slovenskih ekonomistov preteklega stoletja, ki pa ni bil ravno pogosto v središču naših pogledov: po eni verjetno strani zaradi svojega zelo strogega, zaprtega in odljudnega značaja, po drugi pa zaradi za marsikoga na videz dolgočasne vede, s katero se je ukvarjal. Življenje tega izjemno nenavadnega znanstvenika, ki se je s povsem neverjetno zagnanostjo, preciznostjo in sistematično lotil vsakega področja - od mladostnega igranja violine in viole, kasnejšega oblikovanja slovenske in jugoslovanske računovodske vede, pa celo do predpisovanja najmanjših podrobnosti v vsakdanjem življenju lastne družine - nam bosta v tokratnih Sledeh časa pomagala predstaviti njegova doktoranda, dolgoletna sodelavca in prijatelja: dr. Slavka Kavčič, ki je z Ivanom Turkom delala na Ekonomski fakulteti, ter direktor Slovenskega inštituta za revizijo dr. Marjan Odar, ki je z njim sodeloval predvsem v okviru svoje institucije. Pred mikrofonom pa gostimo tudi soavtorja biografije Ivana Turka z naslovom Od viole do pisalnega stroja, od not do kontov, dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka.

Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem. Letos je bila res popolna nevihta. Hidrološke razmere, drag plin, redni in izredni remonti francoskih jedrskih elektrarn … Pokazala se je ranljivost sistema. Marko Pahor

"Tako da u toj situaciji ako ne možeš da promeniš svet, promeni kafanu." U 188. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Ivan Stanković, marketinški stručnjak, jedan od pokretača marketinške agencije Saatchi & Saatchi, osnivač reklamne agencije Communis, te voditelj emisije „Šta sam tebi i ko sam sebi” na televiziji K1. Za početak Ivan govori o svom najaktuelnijim projektu, emisiji "Šta sam tebi i ko sam sebi": na čiji nagovor je počeo da se bavi voditeljskim poslom, ko su mu bili prvi gosti, te kako se vremenom menjao pristup samoj emisiji. Iako je, po sopstvenom priznanju, bio problematičan učenik, prosto je morao da upiše fakultet, jer je tako nalagala porodična tradicija. Stoga, on pobliže objašnjava kako je vagao između dva "zla", ekonomije i prava, te otkriva pravi razlog zašto se odlučio za Ekonomski fakultet, šta mu je isti doneo i kako ga je uspeo da završi u roku uprkos činjenici da ga te studije uopšte nisu zanimale. Drugi razlog zašto je Ivan "morao" da upiše fakultet jeste vojska, tj. pokušaj eskiviranja služenja vojnog roka. Zato u nastavku priča kako je ipak otišao u taj obavezni "zatvor" i kako mu je dopust od nekoliko dana promenio dalji tok karijere. Kada se našao na novoj životnoj prekretnici, gost je odlučio da preuzme stvari u svoje ruke i najzad održi dato obećanje, što je dalje rezultovalo time da je postao najmlađi direktor marketinga u tadašnjoj Jugoslaviji. Ivan nas potom uvodi u priču o tome kako je zahvaljujući upornosti, snalažljivosti, izvesnoj dozi sreće i poznanstvom sa Draganom Sakanom pokrenuo agenciju Saatchi & Saatchi, koja je naposletku zaslužna za dolazak kompanije Procter & Gamble u ondašnju zemlju. Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Odakle ideja za emisiju “Šta sam tebi i ko sam sebi”? - Kad porastem biću - Kako na legalan način pobeći iz vojske na par dana - Kako je biti šef izdavačkog preduzeća - Kako ste ušli u svoju profesiju - Kako je došlo do saradnje sa Saatchijem - Dolazak Procter & Gamble u Jugoslaviju Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3zu9BXz Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.

U sedmici kada Ekonomski fakultet Univerziteta u Sarajevu obilježava 70 godina uspješnog rada sa nama je u N1 podcastu "Jedan sat" dva puta birana dekanesa prof. dr. Jasmina Selimović.O obrazovnoj politici, odlasku mladih, ženi na poziciji moći u bh. društvu u kojem se masovno dešava zakonski neprepoznat femicid, usaglašavanju obrazovnog sistema sa tržištem rada, ali i temama koje trenutno najviše muče građane poput visoke stope inflacije i mjera koje vlasti moraju poduzeti, razgovaramo sa ženom na čelu jednog od najstarijih fakulteta u okviru Univerziteta u Sarajevu.Ženom za koju kolege tvrde da je stručnjak svjetske klase, koja je dala izniman doprinos međunarodnom akreditiranju fakulteta i profesoricom koju su njeni studenti okitili vjerovatno najvrijednijom titulom – najbolja profesorica.

Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.

Neki su znanstvenici upozoravali na pandemiju, a COVID-19 se pokazao skupim. Ekonomski, zdravstveni i društveni troškovi su bili visoki. Novo izvješće CSIRO-a identificira ključna znanstvena i tehnološka područja za poboljšanje pripravnosti Australije za budućue pandemije.

V kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva v vse bolj multipolarnem svetu? Pogosto govorimo o tem, kako je svet vedno bolj povezan, vsaj pretekla desetletja smo ogromno poslušali tudi o nujnosti liberalizacije trgov in vse večjega pretoka blaga, delovne sile, tehnologije in informacij, proizvodni procesi pa so se od preloma tisočletja razprostrli dobesedno čez vse celine sveta. Če je bila ta pospešena globalizacija vsaj na Zahodu dolgo videna kot takorekoč nujen zgodovinski proces, ki vsem prinaša samo napredek, pa smo se po drugi strani začeli v zadnjih letih vse bolj zavedati, da vedno večja povezanost sveta ni nujno enosmeren proces. Zmaga Donalda Trumpa v Združenih državah in trgovinska vojna s Kitajsko, Brexit, manjšanje moči mednarodnih institucij, kot je Svetovna trgovinska organizacija, ter nenazadnje pretrganje dobavnih verig zaradi epidemije koronavirusa in obsežne sankcije ob vojni v Ukrajini: to je le nekaj dogodkov, ki opozarjajo, da smo – kljub temu da se globalizacija na marsikaterem področju nadaljuje in smo ljudje na mnoge načine vedno bolj povezani – vsaj v politično-ekonomskem smislu priča kar nekaj procesom deglobalizacije, pa tudi povsem drugačnemu odnosu do tega vse od hladne vojne tako močno propagiranega pojma. Ko na Zahodu ne le nacionalistični, ampak tudi liberalni politiki vse več govorijo o selitvah industrije domov in uvedbah carin, se torej zdi smiselno natančneje osvetliti ta premik v miselnosti, ki je, kot se zdi, zajel celoten zahodni politični in ekonomski prostor. Kako in zakaj je prišlo do te spremembe, v kolikšni meri se svet res deglobalizira, koliko pa globalizacija dobiva samo drugačen ekonomski, politični in ideološki značaj ter kako bi to lahko vplivalo na ustroj svetovnega gospodarstva? O tovrstnih vprašanjih bodo v tokratni Intelekti razmišljali dva predavatelja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, dr. Bogomir Kovač in dr. Jože P. Damijan ter zgodovinar in odgovorni urednik Radia Študent Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.

V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.

Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Pričakovati je, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: - Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., - dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Andrej Božič, predsednik Združenja Manager. ECB napoveduje ukrepanje. Kakšne bodo posledice za podjetja in gospodinjstva.Evropska centralna banka bo v boju zoper vrtoglavo inflacijo po pričakovanjih posegla po močnejšem orožju. Napoveduje, da bo že do jeseni, po scenariju drugih centralnih bank, postopno zvišala temeljno obrestno mero. V kratkem naj bi se to odrazilo v pozitivnem Euriborju in s tem v dražjih posojilih. Kako bo to vplivalo na gospodinjstva in podjetja, sploh tista, zadolžena po spremenljivi obrestni meri? Kolikšni so stroški, če želite posojilo, obrestovano po spremenljivi meri, spremeniti v fiksno? Se bomo morali posledično sprijazniti z upadom investicij in s tem z ohlajanjem gospodarske rasti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – Blaž Brodnjak, predsednik Uprave NLB, d. d., – dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, – Andrej Božič, predsednik Združenja Manager.

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža - Milica Cvetković Tamarin sajt https://tamaramisirlic.com/Tamarin Instagram https://www.instagram.com/fondacija_t... Gošća u 56. epizodi podkasta Ubod kulture je Tamara Misirlić iz Vranja. Ona ima samo 19 godina, karatiskinja je i osvojila je već preko 300 medalja (nastupa za našu reprezentaciju, a i sudija je), studira Ekonomski i Pravni fakultet u dva različita grada, a pored toga na početku godine je osnovala svoju humanitarnu fondaciju. Tamara je na razne načine do sada pomogla 60 različitih porodica. Pričali smo o tome, a posebno smo razgovarali o Kosovskoj Mitrovici odakle je njen otac, ali o tome kada je pre osvojila toliko medalja i kako je to studirati dva potpuno različita fakulteta.

Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. O koristih, pasteh in načinih za obvladovanje cen naftnih derivatov.Vlada je, potem ko so se vrstili glasni pritiski, že drugič zamrznila cene pogonskih goriv na bencinskih črpalkah. Od leta 2020 imamo v Sloveniji sicer popolno deregulacijo cen pogonskih goriv. V zadnjem času se spričo naraščajočih cen in ugotovitve, da na trgu delujeta zgolj dva prevladujoča ponudnika, krepijo pozivi porabnikov, društev in avtoprevoznikov k ponovni regulaciji cen. Zakaj se draži nafta in z njo derivati? Kaj, koliko in komu plačujemo? Kaj bi pomenil embargo na uvoz ruske nafte? In ali se je treba vrniti k reguliranju trga? O tem voditeljica Maja Derčar z gosti v studiu. Gostje: - Tadej Granfol, generalni sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja, - Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, - Bogomir Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

»Ne živimo več v kapitalizmu, ampak v tehnofevdalizmu.« Tako se glasi teza nekaterih ekonomistov, ki skušajo pojasniti spremembe v svetu, v katerem ima zgolj peščica izjemno bogatih posameznikov – med drugimi lastniki gigantskih digitalnih podjetij, kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft in Meta oz. Facebook – v rokah ne le skorajda nepredstavljivo ekonomsko, ampak tudi vedno večjo politično in družbeno moč. Toda kako smiselna je pravzaprav primerjava današnjega družbeno-gospodarskega ustroja s srednjeveškim fevdalizmom? Ali se kapitalizem, kakršnega smo poznali, skozi neznansko koncentracijo gospodarske in družbene moči ter vso tehnologijo, ki omogoča doslej nepredstavljiv nadzor nad obnašanjem posameznikov, res tako zelo spreminja, da zanj potrebujemo novo besedo ali pa lahko vse to mirno razumemo tudi v kontekstu kapitalizma? In nenazadnje: kaj – če ne ponovna fevdalizacija – sploh je bistvo sprememb, ki smo jim priča? O tovrstnih vprašanjih bomo razmišljali v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Primoža Krašovca, filozofa dr. Aleša Mendiževca ter ekonomista, strokovnega sodelavca na ljubljanski Ekonomski fakulteti Igorja Feketijo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že 6 odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urska Jereb s sogovorniki. Gostje: - dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Primož Cencelj, Generali Investments, - Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox. Kako visoka inflacija je zdaj še dobrodošla in kaj nam kaže glede okrevanja gospodarstva? Je (že) potrebno ukrepanje?Inflacijska spirala dobiva zagon. Januarja je inflacija v Sloveniji dosegla že šest odstotkov in je tako ena izmed višjih v evrskem območju. Kaj se je najbolj podražilo in zakaj? Kdaj bo z močnejšim orožjem zoper inflacijske pritiske ukrepala Evropska centralna banka? Nam grozi zlom delniškega in nepremičninskega trga? In kako hitro zaradi inflacije kopni kupna moč nakopičenih milijardnih prihrankov v bankah? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: – dr. Igor Masten, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, – Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, – Primož Cencelj, Generali Investments, – Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox.

Sanja Jakovljević je suosnivačica i generalna direktorka kompanije Beorol, koja je od početaka iz sopstvene garaže danas izrasla u kompaniju koja ima osam ćerki firmi u svetu, od Bliskog istoka, Rusije i Evrope, izvoze u preko 50 zemalja, imaju četiri proizvodnje, valjaka, četki, krep trake i plastike, nedavno su proglašeni 11. proizvodnjom na svetu, a plan je da 2023. godine dođu na 4. mesto te liste. Sanja potiče iz porodice gde su joj roditelji bili na rukovodećim pozicijama u državnim firmama i kaže da je od malih nogu znala da će kad poraste biti direktor. Završila je Ekonomski fakultet, dugo vremena nije mogla da nađe posao, da bi na kraju dobila zaposlenje u Centrokopu, u deviznom knjigovodstvu. Na inicijativu brata, koji se tada vratio sa Kipra, odlučuju da pokrenu privatni biznis. Zašto su izabrali baš valjke i četke, kako je izgledao prvi uvoz istih, kako su dolazili do prvih kupaca, kako su pokrenuli sopstvenu proizvodnju za vreme bombardovanja, kako su uvezli prvu robu iz Kine još 2000. godine, kako je bilo upravljati ljudima sa rastom firme, koliko je bila važna ta vizija koju je uvek imala i još pregršt sjajnih informacija i uvida od neverovatne Sanje Jakovljević.

Kaj vas spodbudi k nakupu kakšne od kriptovalut, delnic, skladov in drugih naložb? Na naložbene odločitve lahko vplivajo tudi vreme, hormoni, tip osebnosti in še kaj, pravi profesor Aljoša Valentinčič, ki se ukvarja tudi z nevroekonomijo in kognitivno znanostjo.   Danes je sončen četrtek. Morda je danes pravi dan za nakup katere od delnic. Pravijo, da nas sonce spodbudi k optimizmu. Optimizem pa je nujen tudi za delovanje kapitalskega trga. Kaj vas pravzaprav spodbudi k nakupu kakšne od naložb? Recimo delnice, kriptovalut, nepremičnine …   Ekonomski temelji? Vrednotenja? Kazalniki? Morda vreme? Hormoni? Sosed Janez? Morda mešanica vsega po malem. O tem, kaj vse vpliva na naše naložbene odločitve, sem se pogovarja z rednim profesorjem doktorjem Aljošo Valentinčičem iz katedre za denar in finance ter računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Aljoša je človek, ki vidi dobesedno med konti, saj se tudi ukvarja z nevroekonomijo, kognitivno znanostjo in psihologijo.  Po poslušanju te epizode, boste na investiranje verjetno gledali malo drugače. Slišali boste:  - Kako blagovna znamka vpliva na naše investiranje in NFT - Racionalnost pri sprejemanju ekonomskih odločitev -  Baloni – zakaj nastajajo in kako se zaščititi -  Kako lahko naslovnice oz mediji vplivajo na naše naložbene odločitve -  Kako zastraševanje vpliva na naše naložbene odločitve -  Kako investira sosed Janez -  Testosteronski cikel in vpliv hormonov na naše naložbene odločitve -  Razlike med spoloma v financah -  Melanholik, kolerik, sangvinik, flegmatik – kateri tip osebnosti je najboljši za upravljanje denarja - Optimizem in njihov odnos do drugače razmišljajočih - Gamifikacija finančnega sveta – kam to pelje - Social trading – kopiranje portfeljev. Kje so pasti - Meme delnice – pretirana romantika - Manipulacije na trgih – Elon Musk efekt - Prevare in kaj pravi kognitivna znanost ali nevroekonomija o tem - Vpliv vremena, dneva v tednu na naše naložbene odločitve – več je sonca, bolj smo optimistični - Ali na naše naložbene odločitve vplivajo tudi luna in zvezde - Umetna inteligenca – kako si lahko pomagamo pri naložbenih odločitvah - Nasvet, kako pametno sprejemati finančne odločitve mimo raznih vremenskih in hormonskih vplivov ___________________________________________________________ Oris mojega portfelj naložb si lahko pogledate na spodnjih povezavah - https://www.linkedin.com/in/marjamilic/ - https://www.instagram.com/marjamilic/ PS: Ne spomnim se, kakšno je bilo vreme, ko sem kupovala vse te naložbe. Zagotovo pa sem sedela na kavču in delnice kupovala v zadnjih urah trgovanja na ameriški borzi. Sprejemala sem tudi naložbene odločitve v sončnih krajih, saj ko se umirijo misli, na dopustu dobiš marsikatero novo idejo.