Podcasts about ekonomski

Katarina Lotrič je soustanoviteljica in direktorica Gentler Stories. S kolegi so razvili aplikacijo, ki spodbuja k sočutnemu in zmernemu športnemu udejstvovanju. Katarina in njene ekipe so prejele prestižne nagrade, med drugim Applovo nagrado za najboljšo aplikacijo za pametno uro. Strokovni sodelavec oddaje, profesor na Ekonomski fakulteti Miha Škerlavaj, in Anja Hlača Ferjančič sta se z gostjo med drugim pogovarjala tudi o tem, kako vrednote, ki jih sporočajo prek aplikacije, uporabljajo tudi pri svojem delu.

#BeyondLeadershipFuckUpsTudi naši izjemni gosti delajo »Fuck-Upe« in se seveda od njih učijo, med njimi je tudi izjemen Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav Investments.Benjamin Jošar je predsednik uprave Triglav Investments, ene vodilnih slovenskih družb za upravljanje premoženja, ter predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje. V svoji karieri je zasedal številne vodstvene položaje v bančništvu, zavarovalništvu in investicijskem bančništvu – med drugim v Abanki, KD Group in Zavarovalnici Triglav, danes pa vodi razvoj in strateško usmeritev Triglav Investments. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz), dodatno pa se je izobraževal tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti.  Bil je direktor sektorja investicijskega bančništva v Abanki Vipa, predsednik uprave KD borznoposredniške družbe, izvršni direktor KD Banke, član uprave Zavarovalnice Triglav, zdaj pa vodi družbo za upravljanje Triglav Investments. Dodatno je bil aktiven v več upravnih odborih in nadzornih svetih ter kot asistent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz) in je magistriral leta 2013. Benjamin veliko vlaga v dodatno izobraževanje. Izobraževal se je tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti.

Benjamin Jošar je predsednik uprave Triglav Investments, ene vodilnih slovenskih družb za upravljanje premoženja, ter predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje. V svoji karieri je zasedal številne vodstvene položaje v bančništvu, zavarovalništvu in investicijskem bančništvu – med drugim v Abanki, KD Group in Zavarovalnici Triglav, danes pa vodi razvoj in strateško usmeritev Triglav Investments. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz), dodatno pa se je izobraževal tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti.  Bil je direktor sektorja investicijskega bančništva v Abanki Vipa, predsednik uprave KD borznoposredniške družbe, izvršni direktor KD Banke, član uprave Zavarovalnice Triglav, zdaj pa vodi družbo za upravljanje Triglav Investments. Dodatno je bil aktiven v več upravnih odborih in nadzornih svetih ter kot asistent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz) in je magistriral leta 2013. Benjamin veliko vlaga v dodatno izobraževanje. Izobraževal se je tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti. Triglav Skladi (danes Triglav Investments) je podjetje znotraj Skupine Triglav, ki se ukvarja z upravljanjem investicijskega premoženja. Najljubši citat: Ali svojih sovražnikov ne uničim, ko jih naredim za prijatelje? Najljubša knjiga: Božanska komedija, ker ima sporočila, ki so aktualna tudi danesNajljubša serija: se prepogosto spreminja, da bi lahko kakšno navedel Hobiji: smučanje, fitnesNajljubša hrana: polnjene paprikeNajljubši podjetnik: vsak, ki v svojem delu vidi širši smisel in ga ne zanima samo zaslužekNajljubša aplikacija: ne morem brez Triglav Investments, ChatGPT in DuolingaZaključni nauk: ·      Poti proti cilju ne moreš v naprej natančno predviditi, začneš s prvim korakom in jo prilagajaš spotoma.

Plačujemo premije zavarovanja in na koncu nič ne dobimo, si pogosto rečemo. Potem sledi: ah, meni se to ne bo zgodilo. Nekateri se zato ne odločajo za zavarovanja ali pa so podzavarovani, ker ne dobijo nečesa materialnega ali pa ne vidijo rasti ali upada portfelja kot pri vlaganju v vrednostne papirje — skratka nimajo občutka, da so si s tem kupili zaščito. Velikokrat se zgodi, da plačujemo premije za stvari, ki jih zlahka nadomestimo, pustimo pa nezavarovano tisto, kar nam lahko pokuri naše prihranke. Denimo: 5.000 evrov na dan v bolnišnici v tujini. Hiša zavarovana za 150 tisoč evrov, obnova stane 300 tisoč. Potres povzroči požar, zavarovalnica pa potem ne izplača zavarovalnine. Kaj moramo vedeti o zavarovanjih? Pred mikrofonom: Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 14. aprila ob 14:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP. Simulator je prosto dostopen. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke - vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Kaj je dividenda in zakaj nekatera podjetja izplačujejo visoke dividende? Katere dividendne delnice in ETF-je izbrati? Kdo so dividendi kralji in kdo dividendni aristokrati? Kako so dividende obdavčene v Sloveniji in kako individualni naložbeni račun (INR) spreminjajo enačbo? Katere so dividende pasti? Kdaj investirati v ETF, ki izplačuje dividende in kako ga izbrati? Pred mikrofonom: Nikola Maljković, Optimtrader in Domen Kregar, Ilirika Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP (https://money-how.si/dividendni-simulator-sbitop/) *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 10. aprila ob 11:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ _____________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu

Gostili smo Aarona Arnolda, ki je v Slovenijo prišel iz Združenih držav Amerike. Odločil se je za podiplomski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je spoznal dekle, s katero si namerava ustvariti prihodnost v Sloveniji. V oddaji je spregovoril o razlikah, ki jih opaža pri življenju v Sloveniji.

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.

V preteklem letu so mladi med 15 in 29 letom predstavljali dobrih 15 % prebivalstva v Sloveniji. To je za 7,3 % manj kot ob osamosvojitvi države. Mladih je torej čedalje manj, a zato njihovo mnenje ni nič manj pomembno. Pred državnozborskimi volitvami v Vročem mikrofonu gostimo šest mladih, ki razmišljajo o zanje perečih problematikah. Kako brez pomoči staršev sploh priti do stanovanja, kako v prvih letih kariere živeti z občutkom začasnosti - brez stabilnega dohodka, brez dolgoročnega načrtovanja, pogosto tudi brez možnosti kredita? Kaj se mora spremeniti, da bi bila Slovenija čez 20 let boljša država za mlade?Sogovorniki:Meta Štuhec, magistrska študentka mednarodnih odnosovNomi Hrast, asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v MariboruDavid Šeruga, študira poslovno informatiko na Ekonomski fakultetiTadej Grum, magistrski študent novinarstvaSrđan Veljančić, magistrski študent politologije in vloger na področju politike in družboslovjaPetar Petkovski, študent novinarstva

Indeks dolžine spodnje roba krila je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in ekonomije. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas tekom zgodovine na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi kot na primer torbice, barva šminke, dolžina krila. V torkovem kvizu o presečišču mode in ekonomije z gostjo Katarino Matejčič, ki se ukvarja s finančnim opismenjevanjem.

Pripravili smo pogovor v katerem smo poskusili podati okvir za razumevanje vloge znanstvenih in razvojnih raziskav v naši državi (razširjeno tudi v EU) in ga soočili z različnimi razumevanji in razlagami vloge in makroekonomskih posledic znanstvenih raziskav sodobne Kitajske. Slednje javno dostopne zasledimo v osrednjih in bolj specializiranih množičnih medijih ter glasilih svetovnega kapitalističnega centra v Evropi in Združenih državah kot sta na primer platforma Bloomberg in Financial Times. Gosta v studiu sta državni sekretar za znanost in inovacije na Ministrstvu RS za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič in redni profesor makroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože P. Damijan. FOTO: Aristotelova modrost: “Tisti, ki vedo, delajo. Tisti, ki razumejo, učijo.” VIR: http://www.virmodrosti.com/modrost/najboljsi-citati-aristotla-za-prevetritev-uma/

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević

V Državnem zboru polemično o razpisu referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Še eno iztirjenje vlaka, Slovenske železnice in policijo skrbijo morebitne resne posledice naraščajočega vandalizma.Profesor na Ekonomski fakulteti šokiran nad idejo o obvezni božičnici: Povečanje primanjkljaja ni prava popotnica za soočanje z morebitno novo krizo.Gospodarstveniki oblikovali 88 ukrepov, ki naj bi v desetih letih slovenski BDP povečali za polovico.Evropska unija bo v lastno obrambno industrijo do konca leta vložila milijardo in pol evrov; Bruselj za dronski ščit, ki bi zajel vse članice.Vreme: Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.Zelenski znova v Washingtonu, tokrat želi oborožitve dolgega dosega in sisteme zračne obrambe, novo srečanje Trumpa in Putina bo v Budimpešti.Ob svetovnem dnevu revščine opozorila, da se stiske prejemnikov poglabljajo, za pomoč pa prosi vse več ljudi.ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca preko Portugalske do polfinala evropskega prvenstva v Zadru in najmanj bronaste medalje.

V Državnem zboru polemično o razpisu referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Še eno iztirjenje vlaka, Slovenske železnice in policijo skrbijo morebitne resne posledice naraščajočega vandalizma.Profesor na Ekonomski fakulteti šokiran nad idejo o obvezni božičnici: Povečanje primanjkljaja ni prava popotnica za soočanje z morebitno novo krizo.Gospodarstveniki oblikovali 88 ukrepov, ki naj bi v desetih letih slovenski BDP povečali za polovico.Evropska unija bo v lastno obrambno industrijo do konca leta vložila milijardo in pol evrov; Bruselj za dronski ščit, ki bi zajel vse članice.Vreme: Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.Zelenski znova v Washingtonu, tokrat želi oborožitve dolgega dosega in sisteme zračne obrambe, novo srečanje Trumpa in Putina bo v Budimpešti.Ob svetovnem dnevu revščine opozorila, da se stiske prejemnikov poglabljajo, za pomoč pa prosi vse več ljudi.ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca preko Portugalske do polfinala evropskega prvenstva v Zadru in najmanj bronaste medalje.

4 zlate, 3 srebrne in 6 bronastih medalj je izkupiček članic in članov slovenskih ekip dijakov, ki so se letos poleti udeležili mednarodnih olimpijad znanja s področij matematike, fizike, astronomije in ekonomije. Več o tekmovanjih, nalogah in doživetjih v Avstraliji, Indiji, Azerbajdžanu in Evropi, kamor so potovali pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, smo izvedeli od gostov oddaje Gymnasium. To so bili Patricia Király, Nika Videnšek Podgorelec, Žan Arsov, Aleksander Jotanović, Matija Lakner in spremljevalec na astronomski olimpijadi Vid Kavčič.

Gost epizode 193 je bil Miha Blažič, znan tudi pod umetniškim imenom N'toko, je pesnik, raper in družbeni kritik. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Opredelitev osebnih vrednot in socialistične perspektive Materialni interesi in družbeni konflikti Socializem vs. kapitalizem: lastništvo in proizvodnja Ekonomski sistemi in razporejanje virov Vpliv kapitalizma na družbo in okolje Globalna neenakost in gospodarski razvoj Dinamika gospodarske rasti in inovacij Vloga države in trga pri razdeljevanju virov Ravnotežje med individualno odgovornostjo in sistemsko regulacijo Prihodnost ekonomskih sistemov in družbene spremembe Vloga dobička in motivacije v proizvodnji Demokracija, socializem in kolektivno odločanje Preplet kapitala in dela v ekonomskih sistemih Vzdržnost (smiselnost) neprofitno motiviranega dela =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Tokratna epizoda je izsek iz dogodka Money-How Live, ki se je zgodil 22. maja - Dobrodošli v Trumpovem šovu: Kako vlagati in zaslužiti. Kako bo geopolitika vplivala na naša življenja (M.A.G.A in M.E.G.A)? Bo EU preživela ali šla v muzej ekonomsko-politične zgodovine? Spopad: Vroči sektorji vs. tradicionalne naložbe. Gostje razkrivajo, kako Trump s svojo nepredvidljivostjo premika trge, zakaj vlagatelji bežijo iz ameriških delnic in ali je zdaj čas za pogled proti Evropi in azijskim trgom. Glavna misel: Trump je edini politik, ki dejansko počne tisto, kar je obljubljal – in zato vlagatelji živijo v stalnem stanju šoka. Pred mikrofonom: - Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani - Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A - Tim Umberger, član uprave, Advance Capital Partners - Andraž Grahek, Capital Genetics Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob začetku šolanja in ob vstopu v polnoletnost. Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Datum: 26. avgusta v živo Več informacij www.money-how.si Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 17. september Čas: 17:00–20:30 Več informacij www.money-how.si Obišči spletno stran Money-How www.money-how.si Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Ime tedna je postal Matej Černe, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za izjemno akademsko vodenje, soustvarjalen partnerski odnos, temelječ na zaupanju, spodbudi in skupnem raziskovalnem navdušenju ter razvoju mladih raziskovalcev, prejel priznanje Mentor leta 2024.Kandidata sta bila še: Matjaž Mikuletič, skladatelj in dirigent, ki je za koncert ob 60 letnici Evroradijskega džezovskega orkestra zložil povsem nov program in ga s 17 mladimi nadarjenimi mednarodnimi džezovskimi glasbeniki predstavil v ljubljanski Cukrarni. Koncert je pripravil naš program Ars, z njim pa so glasbeniki nastopili tudi v Zagrebu. Borut Živulovič, fotograf, ki je na podelitvi nagrad Mednarodnega združenja športnih novinarjev v maroškem Rabatu osvojil drugo mesto med fotografi. Žirijo je prepričal s fotografijo avstrijskega smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga med letošnjim finalom svetovnega pokala na letalnici v Planici in kot prvi Slovenec prišel med prvo trojico nagrajencev. 

V epizodi 177 je bil gost Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Politični projekti in osebna filozofija Filozofija levice in globalna politična dinamika Ekonomski sistemi in družbeni dialog Izzivi kapitalizma in alternativni modeli Vloga države in obdavčitev Birokracija in učinkovitost v upravljanju Vzpon desničarske politike in izzivi Evropske unije Kulturne in spolne razprave Finančni sistemi in Bitcoin Potrošništvo in gospodarska rast

Ekonomski stručnjaci predviđaju negativne posljedice Trumpovih carina u automobilskoj industriji, koja je postala još jedan front u rastućem globalnom trgovinskom ratu, nakon što je predsjednik SAD-a najavio carine od 25 posto na sve strane automobile i auto-dijelove. Japanski i evropski proizvođači automobila biće ozbiljno pogođeni kada nameti stupe na snagu 2. aprila.

Delež tujih državljanov pri nas se ves čas povečuje. Tujci na našem trgu dela predstavljajo že več kot 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi še vedno prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine, opaziti pa je povečevanje števila dovoljenj delavcem iz azijskih držav. Kako na eni strani omogočiti rast zaposlovanja in s tem gospodarstva ter na drugi strani poskrbeti za to, da bodo tujci pri nas obravnavani enako kot domači delavci, njihove družine pa sprejete v lokalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Anka Rode, vodja področja zaposlovanja tujcev na Zavodu za zaposlovanje; dr. Polona Domadenik Muren, prodekanja za raziskovalno delo in doktorski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.

Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva znotraj evrskega območja, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. A vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. O vsem tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec, ko pogledamo gospodarstvo v letu 2024? Na eni strani nadpovprečna rast domačega gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem, rekordna zaposlenost in obrzdana inflacija, na drugi strani drastično izgubljanje konkurenčnosti, napovedi selitve proizvodnje in ob koncu leta padanje naročil. Vodilni gospodarstveniki in ekonomisti se povečini strinjajo: poraženka leta je Evropa. Svet se dramatično spreminja, oblikujejo se novi bloki in Evropa izgublja pozicije v vseh ključnih gospodarskih sektorjih. Slovenija je ostala del tega problema, brez odločne krepitve produktivnosti v panogah prihodnosti, s prepočasnimi reformami pri davkih in pokojninah ter napakah pri zelenem prehodu. Gostje: dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Iztok Seljak iz družbe Hidria in koordinator projekta Gremo, zelena mobilnost, dr. Jure Knez, ustanovitelj in lastnik podjetja Dewesoft.

Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.

Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska, ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Friedrich Hayek, Wikipedija (javna last)

Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec Miha Škerlavaj, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič

Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.O razlogih za naraščajoče nezadovoljstvo in ta silovit stavkovni val, ki je zajel Slovenijo, o odzivih javnosti in vlade na stavkovne zahteve, pogajanjih, ki niso uspešna, možnih rešitvah teh zapletenih razmer, pa tudi o vlogi sindikatov v sodobni družbi z doktorjem Markom Jakličem, profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Država bo v kratkem izdala prve ljudske obveznice. So donos, ročnost in tveganost ustrezni, da bodo slovenske varčevalce prepričali v nakup? Kolikšni so stroški povezani z nakupom obveznic, sploh za tiste, ki v bankah ali v borznih hišah še nimajo trgovalnega računa? Kakšna je prednost omenjenih obveznic pred bančnimi depoziti, če sploh je? Pa tudi, zakaj obveznic ne bo mogoče vpisati digitalno in ali lahko še letos pričakujemo kakšno podobno izdajo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; dr. Aljoša Valentinčič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Primož Cencelj, član uprave Modre zavarovalnice; Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika.

Tržište centralne i istočne Evrope ima skoro sto miliona ljudi koji dele dosta sličnih navika i kulturoloških sličnosti sa nama, te predstavljaju veliki potencijal za širenje biznisa, pogovoto biznisa koji se zasnivaju na e-commercu. U celom tom procesu osvajanja novih tržišta, platforme za oglašavanje mogu da nam budu od velike pomoći, možemo ih posmatrati i kao svojevrsne partnere. U razgovoru sa Petrom Jevtićem smo kroz dobre primere ali sugestije određenim brednovima sa našeg tržišta obradili sve ključne korake koji su neophodni za osvajanje novih tržišta, te verujem da smo pomogli svima onima koji razmišljaju o sledećem velikom koraku u svom biznisu pomogli sa nekim novim uvidima i informacijama. Uzimajući u obzir da Petar godinama radi u okviru META tima, na poziciji Meta Global Performance Lead u kompaniji Aleph, bili smo u mogućnosti i da čujemo neke zaključke META-inih istraživanja, kao i zanimljive uvide u tržišta koja nas okružuju. Petar Jevtić, Meta Global Performance Lead @ Aleph - https://www.linkedin.com/in/mrpetarjevtic/ Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Online od 1995. godine - Ekonomski izazovi koje ima Srbija ima ceo region - tipovi kompanija /proizvoda koji mogu da se skaliraju bez limita - META istraživanje - Koraci koji su neophodni za uspešno osvajanje novog tržišta - Da li se mora otvarati nova firma na novom tržištu - U kojim koracima za osvanjanje novih tržišta nam mogu pomoći AI alati Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS - https://www.mts.rs/ Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/3udPqgS Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/4biQocG - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Neobuzdani Amazon'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

V Money-How smo pripravili pregled, kaj prinaša t. im. ljudska obveznica, kakšne so bile prakse v tujini, za koga je to lahko zanimava naložba? Pri katerih zneskih investicija ni smiselna? Zakaj bo nakup teh obveznic možen preko trgovalnih računov slovenskih borznoposredniških družb? Nam lahko borznoposredniške provizije "požrejo" obresti iz obveznice? Kakšne so alternative tej ljudski obveznici? Se lahko ponovi fiasko, kot smo ga videli z delnicami NKBM in podrejenimi obveznicami? Gosta epizode Money-How: - Aljoša Valentinčič, redni profesor za finance in računovodstvo na ljubljanski Ekonomski fakulteti - Andraž Grahek, partner v podjetju Capital Genetics in redni gost Money-How

Potrošnja se krči, naročila so manjša, poraba elektrike nižja, projekti se zamikajo – gre za nedvoumne znake, da se gospodarstvo ohlaja. Bomo šli po poti Nemčije in konec leta pristali v recesiji ali nas čaka nespodbudno okolje zanemarljive rasti BDP na eni strani in razmeroma visoke inflacije na drugi? Na kakšen način bi se temu neugodnemu scenariju še lahko izognili, če sploh? In kako se poslabšanja razmer v gospodarstvu loteva aktualna politika? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: dr. Arjana Brezigar Masten, direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije; Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije; dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.

Ekonomski analitičar i novinar Miša Brkić bio je gost emisije Iza vesti.

Ob 300. obletnici rojstva velikega škotskega razsvetljenskega misleca, očeta sodobne ekonomije in moralnega filozofa se sprašujemo, ali je bil Smith res zagovornik neusmiljene logike prostih trgov, za kakršnega so ga razglasili kasnejši privrženci deregulacije in umika države iz gospodarstva?Ta mesec mineva 300 let od rojstva Adama Smitha, enega najbolj vplivnih mislecev v zgodovini, filozofa, začetnika ekonomske znanosti in za svoj čas radikalnega zagovornika kapitalizma in prostih trgov, ki je v marsičem popolnoma obrnil na glavo pogled na to, kako delujejo družbe in gospodarstva, njegove - bolje ali slabše razumljene teze - pa mnogi ekonomisti uporabljajo še danes. V tokratni Intelekti se bomo spraševali, v čem je bila misel Adama Smitha tako revolucionarna; kaj je slavni propagator prostih trgov sploh zares verjel in kako so kasnejši ekonomisti njegovo misel popačili; kako gre vse to skupaj z njegovo moralno filozofijo ter kako se nam njegove ideje kažejo v luči večstoletne zgodovine kapitalizma, ki smo ji bili priča od izida Smithovega znamenitega dela Bogastvo narodov. Gostje v studiu so predavatelj na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač, dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Neven Borak ter predavatelj na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Aljoša Kravanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Osnivačica Beorola Sanja Jakovljević je gost Vladimira Stankovića u 105. epizodi podcasta Biznis priče. Gošća podcasta Biznis priče je suosnivačica i generalna direktorka Beorola, kompanije koja je izrasla iz garaže u globalnu silu sa osam filijala širom sveta. Beorol danas izvozi u preko 50 zemalja, ima četiri proizvodne linije i nedavno je proglašen za 11. najboljeg proizvođača na svetu. Sanja, koja potiče iz porodice sa rukovodećim pozicijama u državnim firmama, otkriva kako je od malih nogu znala da će biti direktor. Njen put ka vrhu nije bio lak - završila je Ekonomski fakultet i dugo vremena tražila posao pre nego što je ušla u svet preduzetništva.

Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Kaj se dogaja z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ga ponujajo tri zasebne zavarovalnice in ga ima večina Slovencev poleg obveznega zavarovanja? Vlada je nedavno zamejila najvišjo možno premijo, koalicija pa je predlagala novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerem bo to isto premijo oziroma dajatev namesto zavarovalnic pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje. Torej se bo denar namesto v zasebne zavarovalnice prelival v javno blagajno. Kakšne bodo posledice za zavarovance, zavarovalnice in državni proračun, voditeljica Helena Lovinčič z gosti. Gostje: Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Petra Došenović Bonča, izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjakinja za zdravstveno ekonomiko; Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije; Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

Interpelacijo zoper vlado v Državnem zboru bomo v tokratni oddaji izkoristili kot povod za to, da z ekonomisti pretresemo reforme, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Na nekatere izmed njih, zlasti zdravstveno in pokojninsko, čakamo že vrsto let. Jih bomo z zdajšnjo vlado končno dobili ali pa so se obsežni načrti politike zaradi nasprotovanja interesnih skupin že ohladili? Ali reforme v luči zategovanja fiskalne politike finančno sploh lahko izvedemo ali si vnovičnega odloga nujnih sprememb pravzaprav ne moremo več privoščiti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s komentatorjem Tomažem Celestino in sogovorniki. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornica Slovenije, Goran Novković, odgovorni urednik portala Podjetna Slovenija.

Padec berlinskega zidu je vsaj za nekaj desetletij prinesel absolutno prevlado zahodnih držav na svetovnem geopolitičnem odru. Če smo se na zahodu ob tem potapljali v zmagoslaven občutek konca zgodovine, pa tovrstna politično-ekonomska ureditev sveta marsikomu ne ustreza tako zelo. Ne le Kitajski, državi, ki se je s skokovito gospodarsko rastjo zadnjih desetletij izkazala za največjo tekmico Združenih držav in želi imeti temu sorazmerno več vpliva v svetovni ureditvi, ampak tudi številnim drugim manj razvitim državam, ki v tem unipolarnem okolju ne vidijo najboljših pogojev za svoj razvoj. Ni torej presenetljivo, da se nekatere tako imenovane države globalnega juga skušajo na različne načine organizirati tudi mimo prevladujočih zahodnih institucij. V tokratni Intelekti se bomo posvečali morda najbolj odmevnemu izmed teh poizkusov, platformi, poimenovani BRICS, ki povezuje največje države v razvoju - Brazilijo, Indijo in Kitajsko - ter Rusijo in kasneje pridruženo, gospodarsko veliko šibkejšo Južno Afriko. Kako učinkovita in pomembna je zares ta povezava, katere članice imajo sicer skupno več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda? Ali BRICS s svojo investicijsko banko članicam prinaša otipljive ekonomske koristi ali so pomembnejše politične implikacije tega povezovanja? Ter kako se vse to spreminja v luči vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij, ki jo spremljajo? Gostje so politologa, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Šterbenc in znanstvena sodelavka centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jana Arbeiter ter ekonomist Davor Vuchkovski, asistent na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

"Tako da u toj situaciji ako ne možeš da promeniš svet, promeni kafanu." U 188. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Ivan Stanković, marketinški stručnjak, jedan od pokretača marketinške agencije Saatchi & Saatchi, osnivač reklamne agencije Communis, te voditelj emisije „Šta sam tebi i ko sam sebi” na televiziji K1. Za početak Ivan govori o svom najaktuelnijim projektu, emisiji "Šta sam tebi i ko sam sebi": na čiji nagovor je počeo da se bavi voditeljskim poslom, ko su mu bili prvi gosti, te kako se vremenom menjao pristup samoj emisiji. Iako je, po sopstvenom priznanju, bio problematičan učenik, prosto je morao da upiše fakultet, jer je tako nalagala porodična tradicija. Stoga, on pobliže objašnjava kako je vagao između dva "zla", ekonomije i prava, te otkriva pravi razlog zašto se odlučio za Ekonomski fakultet, šta mu je isti doneo i kako ga je uspeo da završi u roku uprkos činjenici da ga te studije uopšte nisu zanimale. Drugi razlog zašto je Ivan "morao" da upiše fakultet jeste vojska, tj. pokušaj eskiviranja služenja vojnog roka. Zato u nastavku priča kako je ipak otišao u taj obavezni "zatvor" i kako mu je dopust od nekoliko dana promenio dalji tok karijere. Kada se našao na novoj životnoj prekretnici, gost je odlučio da preuzme stvari u svoje ruke i najzad održi dato obećanje, što je dalje rezultovalo time da je postao najmlađi direktor marketinga u tadašnjoj Jugoslaviji. Ivan nas potom uvodi u priču o tome kako je zahvaljujući upornosti, snalažljivosti, izvesnoj dozi sreće i poznanstvom sa Draganom Sakanom pokrenuo agenciju Saatchi & Saatchi, koja je naposletku zaslužna za dolazak kompanije Procter & Gamble u ondašnju zemlju. Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Odakle ideja za emisiju “Šta sam tebi i ko sam sebi”? - Kad porastem biću - Kako na legalan način pobeći iz vojske na par dana - Kako je biti šef izdavačkog preduzeća - Kako ste ušli u svoju profesiju - Kako je došlo do saradnje sa Saatchijem - Dolazak Procter & Gamble u Jugoslaviju Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3zu9BXz Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Kako blizu prepada so vojna in z njo energetska in vsesplošna draginja potisnile Evropsko unijo? Negotovost je velika, pesimisti napovedujejo val nezadovoljstva in proteste po vsej Evropi. Optimisti rešitve pričakujejo že na tokratnem rednem zasedanju voditeljev Unije v Bruslju. O izzivih in rešitvah voditelj Luka Robida in gostje v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jure Požgan, profesor na Fakulteti za družbene vede; dr. Rok Spruk, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Marko Štucin, državni sekretar za evropske zadeve, mednarodno pravo in zaščito interesov na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Evropska unija spet z zaskrbljenostjo čaka zimo zaradi pomanjkanja ruskega plina in pričakuje predloge Evropske komisije za blažitev energetske krize in vsesplošne draginje. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo. Bodo evropske države ostale enotne glede ukrepov za reševanje krize, solidarnosti z Ukrajino, tudi glede vojaške pomoči, ter nadaljnjih sankcij proti Rusiji? Nekaj odgovorov na ta vprašanja naj bi v tradicionalnem letnem nagovoru v evropskem parlamentu ponudila prva dama evropske komisije Ursula von der Leyen. Predstavljeno vizijo in program komentiramo z voditeljico Sandro Krišelj in gosti v studiu. Gostje: dr. Jerneja Jug, vodja Predstavništva Evropske komisije; dr. Mojmir Mrak, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani; Igor Mally, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade.

Čez dobra dva tedna se bo začelo svetovno odbojkarsko prvenstvo, ki ga bosta gostili Slovenija in Poljska. Gre za enega najbolj globalnih športnih dogodkov na slovenskih tleh. V Stožicah bo tekmovalo 16 elitnih reprezentanc. Kaj si lahko naša država obeta od te edinstvene priložnosti? Kakšen je turistični in športnorazvojni potencial prvenstva? Kaj lahko od prvenstva pričakujejo navijači, kdo določa cene vstopnic in, ne nazadnje, po katerih kriterijih se bo ocenjevalo, ali je bilo prvenstvo uspešno? O vsem tem voditeljica Anja Hlača Ferjančič z gosti: Tine Urnaut, kapetan slovenske odbojkarske reprezentance Gregor Humerca, generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Tomaž Ambrožič, direktor agencije SportMediaFocus Maja Zalaznik, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Severna Makedonija je po 17 letih čakanja vendarle stopila na pot pogajanj o pristopu k Evropski uniji. Začetek je bil zelo formalen, dejanska pogajanja pa se bodo lahko začela šele, ko bo država spremenila ustavo in vanjo vpisala pravice bolgarske manjšine. Države članice Unije tako kandidatkam postavljajo zahteve, ki presegajo običajne standarde varovanja manjšin in človekovih pravic, zahteve, ki jih države težko ali sploh ne morejo izpolnjevati. Kakšna bo prihodnost Zahodnega Balkana, če bodo bodoče članice vnaprej postavljene v podrejen položaj? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar, veleposlanik, Vlado Dimovski, profesor na Ekonomski fakulteti, Damir Josipovič, profesor z Inštituta za varnostna vprašanja.

V Evropski uniji se spoprijemamo z najvišjo inflacijo v zadnjih dveh desetletjih. Prehranska, energetska in surovinska kriza so jo potisnile prek 10 odstotkov na letni ravni. Za umiritev rasti cen je ta hip na voljo le eno zdravilo, in sicer dvig obrestnih mer. Evropska centralna banka je že napovedala, da bo po dolgotrajnem oklevanju ta teden vendarle nekoliko okrepila vrednost evrske valute. O tem, za koliko se bodo torej zvišale obresti in kako bo to vplivalo na gospodarstvo, potrošnjo in tudi na zdravje javnih financ evropskih držav, voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi.