Podcasts about mednarodnem

»Nič ne ohranja pravice do sanj in svobode bivanja tako kot umetnost«, izjavlja Chus Martínez, španska kuratorka in umetniška vodja 36. grafičnega bienala, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, z naslovom Orakelj. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju sezono sklepajo z nocojšnjo premiero Malomeščanske svatbe po besedilu Bertolta Brechta. Gledališko praznovanje ob 60. festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru nadaljuje razstava Borštnik!

Nekaj dni pred 22.majem - Mednarodnem dnevu biodiverzitete - so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili študijo o t.im. »pravih hrčkih« na severni polobli (znanstveno ime: cricetinae), eni najstarejših poddružin hrčkov. Gre za knjigo z naslovom »True Hamsters of the Palaearctic Region«, soavtor je dr. Georgy I. Shenbrot iz Univerze Ben Gurion v Izraelu, drugi soavtor pa je sogovornik v oddaji prof. dr. Boris Kryštufek, tudi dolgoletni kustos v tem muzeju. V pogovoru je pojasnil, zakaj prav hrčki in zakaj je potrebno za poznavanje stanja biodiverzitete občasno opraviti njeno revizijo zato, da bolje razumemo vsaj drobec sprememb med številnimi živalskimi vrstami na planetu. Knjiga je rezultat dolgoletnih raziskav na terenu in v prirodoslovnih muzejih predvsem severne poloble. Avtorja sta opravila revizijo teh glodalcev v pasu zmerne in polarne Evrazije in severne Afrike, kjer povečini živijo te živali. FOTO: Naslovnica študije o pravih hrčkih, ki je izšla pri založbi Univerze v Mariboru VIR: Goran Tenze, Program Ars

V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.

Četrta veja oblasti je ogrožena, ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo stanovske organizacije. Glavni izziv ostajajo nižanje stroškov in odpuščanja, ki neizogibno vodijo v preobremenjenost in slabšanje kakovosti novinarskega dela, predvsem na terenu. Druge teme: - Predlog ameriškega proračuna z novimi obsežnimi rezi, razen v obrambo - Izrael naj bi načrtoval širitev ofenzive v Gazi, blizu tudi dogovor o humanitarnih dobavah - V pričakovanju nove uspešne turistične sezone v Sloveniji iskanje višje dodane vrednosti

Praznik dela so zaznamovala prvomajska srečanja, med drugim na Celjski koči, Šmohorju, Križni Gori in Lisci. Že več desetletij se pohodniki zbirajo tudi na Graški Gori na stičišču Šaleške doline in Koroške, kjer so opozorili na pomen današnjega praznika, ki da ga moramo obdržati tudi v prihodnje. Ugotavljajo, da je še preveč podjetij in delodajalcev, ki kršijo pogodbe ter ne spoštujejo pravil varnega in zdravega dela. Druge teme: - Tri tisoč ljudi na pohodu prijateljstva, ki je povezal Novo Gorico in Gorico. - V Kijevu prepričani, da bodo z dogovorom z ZDA o izkoriščanju redkih rudnin v Ukrajini okrepili gospodarstvo in varnost. - Napetosti medn Indijo in Pakistanom se stopnjujejo, Islamabad v pričakovanju indijske vojaške akcije.

Spremljamo dogajanje na 27. Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu, kjer bo letos predvajanjih kar 261 dokumentarcev. Obiskali smo razstavi Matjaža Hanžka in Tadeja Pogačarja v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Predstavil pa bomo tudi prvi koncert nove, že 15. sezone, cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na novem trgu.

Danes zaznamujemo mednarodni praznik žensk. Pristojni poudarjajo, da so ženske še vedno žrtve družinskega in sistemskega nasilja, v povprečju so manj plačane za delo kot moški, na številnih področjih so diskriminirane na podlagi spola. Tudi zdajšnje politične razmere ženskam niso naklonjene, saj se pojavljajo poskusi vnovične domestifikacije žensk in kratenja pravic. Druge teme: - Trump: Z Ukrajino je težje sodelovati kot z Rusijo. - Ulice srbskih mest včeraj vnovič preplavilo več 10 tisoč protestnikov. - Nika Prevc osvojila drugi naslov svetovne prvakinje.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Tokratni poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vrstijo se opozorila o nujnosti boja proti neenakosti in diskriminaciji ter iskanju načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah ter o nujnosti preprečevanja nasilja nad ženskami. Ob tej priložnosti se je pri nas, pa tudi v tujini, zvrstilo več prireditev in shodov. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Ukrajini razgaljajo nepripravljenost Evrope na spremembe - Vladne sile naj bi v Siriji ubile 340 alavitov, večinoma civilistov - Smukača Hrobat in Naraločnik v Kvtifjellu blizu stopničk; skakalec Zajc v Trondheimu brani zlato

Eden najodmevnejših avtorjev našega časa Miljenko Jergović je obiskal Novo Gorico in govoril o tem, kaj je danes nova stvarnost. Pronicljive misli pa so se v besede prelivale tudi na filozofski konferenci z naslovom Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih, ki se je odvijala v Ljubljani. V Mestni galeriji predstavljajo opus naše vizualne umetnice Zore Stančič, v Kresiji pa hrvaškega lutkarja in animatorja Zlatka Boureka. In še nekaj o 26. Mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore, ki opominja na podcenjevanje oseb iz marginalnih skupin v neoliberalni patriarhalni družbi ter za seksizme, izgovorjene v javnosti, vsako leto podeljuje tudi antinagrado bodeča neža.

Leta 1933 v Ajdovščini rojeni akademski slikar in ustanovni član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske Danilo Jejčič je v 93. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot. Velja za enega najvidnejših predstavnikov slovenske grafične ustvarjalnosti, bil je pripadnik ljubljanske grafične šole in je najpomembnejši predstavnik geometrijske abstrakcije pri nas. Danilo Jejčič je raziskoval in se izražal v vrsti likovnih žanrov. Začel je s kolaži, nadaljeval z reliefi, se preizkusil s posebnimi, v geometrijske oblike sestavljajočimi se objekti, se ustalil v grafiki in v poznejših letih odkrival medij fotografije ter z njim kritično opozarjal na ekološke probleme sodobne družbe. Najprej je služboval kot likovni pedagog, potem pa je v letih med 1973 in 1996 vodil Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Med drugim je bil eden od pobudnikov oblikovanja Zbirke del Pilonovih prijateljev. Ob osemdesetem življenjskem jubileju so umetniku v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili pregledno razstavo, v razširjeni obliki pa se je potem preselila še v tri ajdovske galerije – Pilonovo in Lokarjevo galerijo ter razstavišče v Hiši mladih. Leta 2015 so v Pilonovi galeriji predstavili še njegov novejši cikel, poimenovan Prezrte reči, v katerem je dobila pomembnejšo vlogo fotografija. Takrat je njegovo delo in razstavo v pogovoru z njim in kustosinjo Natašo Kovšca predstavila Tatjana Gregorič in zdaj vas vabimo k ponovnemu poslušanju. Foto: Narodna galerija/Tihomir Pinter (izrez)

V času, ko se je svet znašel na prelomnici, bi se morala tudi Slovenija vprašati, kaj želi kot nacija, katere zunanjepolitične prioritete si bo zastavila in s kom naj sklepa zavezništva. Za majhne države je multilateralizem najboljši sistem urejanja mednarodnih odnosov, a žal ga že dalj časa spodkopavajo enostranska dejanja držav, uveljavljanje nacionalnih interesov s silo ali grožnjo in kršenjem mednarodnega prava ter rušenje mednarodnih organizacij. O mednarodnem položaju Slovenije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Marko Štucin, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve; dr. Božo Cerar, upokojeni veleposlanik; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Začenjamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer je na ogled razstava z naslovom Victor Vasarely v odmevu, ki ponuja izbor grafik, slik in objektov iz različnih obdobij madžarsko-francoskega umetnika. Predstavljamo tudi 21. mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki tokrat prinaša okoli 300 filmov. Vabimo vas še na novogoriške odrske deske.

Mesec november je v Ljubljani že tradicionalno v znamenju filma. S projekcijo filma Božansko usmiljenje Alaina Guiraudia se drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začenja 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Na ogled bodo dosežki svetovne kinematografije in nagrajenci najvidnejših festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin, Locarno in Benetke. Liffe 2024 pa bo zaznamoval tudi obisk in retrospektiva režiserja Coste-Gavrasa. V oddaji poročamo tudi o festivalu Platforma malih umetnosti, ki ga prireja Zavod Emanat. Festival, ki poteka že osmo leto zapored, želi gledališkemu občinstvu predstaviti izveninstitucionalne umetniške prakse in različne uprizoritvene žanre, kot so stand up, kabaret, kvir burleska in improvizacijsko gledališče.

12. oktobra je minilo deset let od smrti, 30. julija letos pa osemdeset let od rojstva v Mežici rojenega slikarja, grafika, tudi profesorja na ljubljanski ALUO Lojzeta Logarja. Pozornost likovne javnosti je vzbudil konec 60. in v začetku 70. let prejšnjega stoletja z deli, ki so se spogledovala s popartom in jih likovna kritika uvršča v slovensko različico poparta, poimenovano nova figuralika. Pozneje je prehodil še druge ustvarjalne faze. Približal se je konceptualizmu, nato radikalnemu ekspresionizmu, v osemdesetih je sledilo obdobje minimalizma črnih slik, ki jih je pozneje nasledila bogato koloristična serija slik in grafik Davidovi vrtovi, za katero je Logar prejel tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1987. V devetdesetih se je nato premaknil v monokromne, geometrijsko zasnovane kompozicije v seriji Intermezzozoik, ob koncu življenja pa prešel k drobnim risbam, velikim le od 10 do 20 centimetrov, ki jih je z barvnimi svinčniki risal po črnem papirju. Poimenoval jih je Angeli. V letih 2020 in 2021 so se štiri ustanove – Koroška galerija likovnih umetnosti, Galerija Murska Sobota, Obalne galerije Piran in Galerija ZDSLU – povezale in vsaka je pripravila razstavo in v ospredje postavila izbrano poglavje Logarjevega opusa, ki je s tem doživel res celotno predstavitev. V oddaji Likovni odmevi pa vam ob priložnosti obletnice tokrat prinašamo misli samega Lojzeta Logarja. Maja Žel Nolda je krajši pogovor z njim posnela leta 1996, ko je Logar svoja dela, ustvarjena od leta 1967 do leta 1996, predstavljal v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani.

Letošnji mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju nas nagovarja z geslom Moč poslušanja. Ta govorno-jezikovna motnja se pojavi pri približno enem odstotku populacije, najpogosteje med drugim in petim letom starosti. Obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav jecljanja. V petkovem svetovalnem servisu bosta naša gosta profesorica defektologije in logopedinja Vlasta Podbrežnik, svojo zgodbo pa bo z nami delil Georgij Done. Pokličite nas ali nam pišite.

Kdaj ste zadnjič začinili svoj sprehod z ogledom razstave? Jesen v ljubljanskem Tivoliju je kot nalašč za to. Topli in sončni septembrski dnevi, ki se morda že iztekajo, ali deževni in turobni oktobrski, ki šele prihajajo, ne ponujajo samo počasnega umirjanja narave, temveč še zadnjo priložnost za ogled vrhunske razstave. V tokratni Nedeljski reportaži vas namreč popeljemo skozi retrospektivo najboljše slovenske grafičarke Adriane Maraž. Razstava je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Obiskal jo je Miha Žorž.

Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju (vir fotografije: Pixabay).

''Moj dom: begunci, migracije in zabrisani spomini po jugoslovanskih vojnah'' je evropski projekt zavoda Maska in partnerjev iz več držav. Del tega bo tudi dvodnevna mednarodna konferenca Vojna in gledališče – pogled v preteklost, premiero pa bo dočakala tudi predstava avtorja Damirja Avdića Šivi.

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.

V tokratnem Svetu kulture več o tradicionalnem letnem kinu Film pod zvezdami, ki bo do 3. avgusta ponudil številne filmske uspešnice tega leta. Poročamo tudi o dveh novih razstavah - v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Tivoliju je na ogled razstava grafik priznane slovenske umetnice Adriane Maraž, v galeriji Soteska pa razstavlja slikar Klemen Kavčič.

V epizodi 142 je bil moj gost Daniel Siter, strokovnjak za življenje Adolfa Hitlerja, zgodovino nacizma in nacističnih taborišč. Zaposlen je na mednarodni univerzi Alma Mater Europaea in Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor. Za svoje magistersko delo je bil predlagan za Prešernovo nagrado. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Prva svetovna vojna Boljševiška revolucija v Rusiji Vzpon nacizma in Hitlerjevo življenje Mein Kampf Zametki 2. svetovne vojne Začetek 2. svetovne vojne Katere droge je jemal Hitler? Operacija Barbarosa, napad na SZ in poraz Nemčije 2. svetovna vojna na zahodu Prihod v Berlin, kapitulacija Nemčije in Hilterjev samomor Povojno obdobje Hladna vojna in trenutna vojna v Ukrajini

Generalna skupščina Združenih narodov je potrdila resolucijo, ki 11-ti julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40-imi državami. Za resolucijo je sicer glasovalo 84 držav, 19 jih je bilo proti in 68 vzdržanih. Nemčija je v predstavitvi resolucije poudarila, da ni usmerjena proti Srbiji, ampak proti storilcem genocida. Drugi poudarki: - Tudi če meddržavno sodišče jutri zahteva umik izraelskih sil iz Gaze, se to po zagotovilih Izraela ne bo zgodilo. - Poslanci in poslanke z opozorili o pomanjkljivostih v zakonu o dolgotrajni oskrbi. - Novo najvišjo stavbo v Sloveniji danes odprli v Rogaški Slatini.

Pred mednarodnim dnevom muzejev smo v oddajo Intervju povabili direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Miho Jerška. V njem se že vrsto let spopadajo s prostorsko problematiko. V muzejski zgradbi na Prešernovi sta namreč kar dva državna muzeja: Prirodoslovni muzej in Narodni muzej Slovenije. Lani je ministrstvo za kulturo priskrbelo sredstva za novo idejno rešitev novogradnje Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Biološkem središču v Ljubljani. Zato so v muzeju optimistični glede rešitve tega problema, precej drugače pa je na področju kadrov. V soboto, 18. maja, bodo tudi v slovenskih muzejih in galerijah počastili mednarodni dan muzejev. Letošnja izbrana tema je Muzeji za izobraževanje in raziskovanje in poudarja ključno vlogo kulturnih ustanov za zagotavljanje celostnega izobraževanja. Želijo, da bi muzeji na ta dan še posebno spodbujali k bolj trajnostnemu in vključujočemu svetu. Muzeji so dinamična izobraževalna središča, ki spodbujajo radovednost, ustvarjalnost in kritično mišljenje. Letos želijo predstaviti svoj prispevek k raziskovanju in širjenju novih idej. Muzeji so ključni prostori, v katerih se prepletajo področja od umetnosti in zgodovine do znanosti in tehnologije in oblikujejo naše razumevanje sveta. Številni strokovnjaki v naših muzejih opravljajo pomembno raziskovalno delo, izsledke teh raziskav pa muzeji širijo med ljudi s svojimi izobraževalnimi programi, ki so namenjeni mladim in odraslim, strokovnjakom in laikom. Tako so zapisali v Mednarodnem muzejskem svetu za Slovenijo.

V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016 prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.

Adriena Šimotová morda pri nas ni zelo znano ime, a gre za eno najbolj priznanih čeških umetnic 20. stoletja, znano predvsem po liričnih in krhkih delih na papirju. Bolj ali manj abstrahirane sledi telesa pogosto minimalistično pripovedujejo o osnovah – kot sta dotik in odtis, ki ju je imela za neločljiv del svojega izraza. V jedru njenega ustvarjanja sta komunikacija v najširšem pomenu in iskanje stika, odnosa. Znana so njena krhka dela na papirju, ki s svojo rahlo zmečkano strukturo ustvarja taktilno napetost in se spaja s subtilno evokacijo dotika in odtisa. V njenem delu so pogosti sledovi delov teles in obraza, a niso vedno jasno vidni, temveč gre za abstraktne monokromne lise, ki le napeljujejo na neko navzočnost, kot da se iskani stik izmika. Ne preseneti torej, da v delih leta 1926 rojene umetnice pisci odkrivajo vpliv eksistencialne misli. Njeno življenje so zaznamovali obdobje vojne in usodne posledice vojnih dogodkov, pozneje pa zapleten in dramatičen razvoj povojne Češkoslovaške ter bolezen in smrt moža, umetnika Jiříja Johna. Ustvarjalna pot je Adrieno Šimotovo na Češkoslovaškem v sedemdesetih vodila mimo uradnih centrov likovne umetnosti in s tem povezanega družbenega priznanja; postala je ena vplivnih osebnosti neuradne kulturne scene, ki je prejela vrsto priznanj in nagrad – med drugim češko medaljo za zasluge, njeno delo pa je vključeno tudi v stalno zbirko Pompidoujevega centra v Parizu. Letos bo minilo deset let od umetničine smrti, in ob tej priložnosti vas ponovno vabimo k poslušanju pogovora, ki je nastal ob razstavi njenih del v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Pogovor s kustosom razstave in umetničnim dolgoletnim sodelavcem Pavlom Brunclikom je tedaj sodelovanju z MGLC prevedla Ksenija Mravlja. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.

Ob mednarodnem dnevu žensk se vrstijo pozivi k enakopravnosti spolov pri zaposlovanju, plačilu za enako delo, skrbi za otroke in gospodinjstvo. Vrstijo pa se tudi opozorila, da je nasilje nad ženskami nedopustno. V prizadevanju za zaščito žrtev je vlada včeraj sprejela resolucijo o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami. Minister za delo Luka Mesec je ob tem poudaril, da je nasilje nad ženskami najbolj nevralgična točka, ki jo moramo z vso politično občutljivostjo nasloviti. Druge teme: - Na političnem parketu skoraj ne mine dan brez novic o kadrovskih spremembah v kabinetu predsednika vlade, po nekaterih navedbah pa naj bi premier Robert Golob želel spremeniti tudi način dela poslanske skupine. - Avgustovske poplave so nekoliko zaustavile dinamiko aktivnosti na severnem delu tretje razvojne osi. Kljub zamudam je po mnenju ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek rok za dokončanje prvega dela tretje osi dosegljiv, to je čez štiri leta. - Ob vse večji humanitarni krizi v Gazi je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala odprtje humanitarnega koridorja med Ciprom in Gazo.

Na današnji mednarodni dan žensk je bilo med drugim slišati opozorila, o tem, da so ženske še vedno pogosto žrtve nasilja. Pri tem je najnevarnejše okolje zanje njihov domov, najnevarnejši človek pa partner.

Ob mednarodnem dnevu žensk so v ospredju zahteve po enakih možnostih v družbi. Minister Luka Mesec, med drugim pristojen za enake možnosti, je pozval, naj naredimo korak naprej tam, kjer je enakopravnost ostala zgolj na papirju. Meni, da bi morali prizadevanja za pravice žensk razumeti kot svojo skupno nalogo, prednostno tudi za družbo. V oddaji tudi o tem: - Na mednarodnem kazenskem sodišču prisegla prva slovenska sodnica - Evropska komisija napovedala odprtje humanitarnega koridorja med Ciprom in Gazo. - Koroška licitacija vrednejšega lesa zaradi lokacije v prihodnje vprašljiva

V tem tednu smo zaznamovali mednarodni dan turističnih vodnikov, zato smo se v turistični oddaji ustavili pri njihovem delu in poslanstvu. V ospredju tega dne je bilo letos spodbujanje zelenega turizma, mi pa smo izpostavili novi profil gozdnega turističnega vodnika. V naši redni rubriki potopisni klepet pa sta bili z nami znova študentki Ajda in Julija, ki sta lani poleti s kombijem prepotovali del Evrope.

Na 35. mednarodnem filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednje- in vzhodnoevropskega filma, se v uradnem programu predstavljajo trije slovenski celovečerni filmi, dva kratka ter animirani projekt v razvoju. Svoj prvenec Cent'anni oziroma Sto let predstavlja režiserka Maja Doroteja Prelog, kratki igrani film Morje med nama pa režiser Lun Sevnik. V oddaji predstavljamo še zbornik Mednarodnega simpozija filmske kritike in teorije Jesenska filmska šola: Mi gledamo film, film gleda nas, ki ga uredniško podpisujeta Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, in Ana Šturm, urednica revije Ekran.

"Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Tako razmišlja Ibrahim Mahama, umetniški vodja 35. Grafičnega bienala Ljubljana, ki bo kmalu zaprl svoja vrata. Še prej vas vabimo k ponovnemu poslušanju pogovora z Mahamo, ki je nastal ob septembrskem odprtju. Ibrahim Mahama, mednarodno priznan ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega Bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel zamisli za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je pravzaprav temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med nekdanjimi neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – od tod tudi izvira bistvo letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni, ali na kratko: PLACU, in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. Foto: Urška Boljkovac, arhiv MGLC

Potem ko so uspešno izvedli enega od največjih kulturnih dogodkov na mednarodnem odru od osamosvojitve, častno gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, je pred našimi avtorji in avtoricami nova pomembna mednarodna priložnost: prav tako častno gostovanje na aprilskem sejmu v Bologni. Ali je prodaja slovenskih avtorskih pravic tujim založnikom še vedno neizkoriščeno področje, ki je v fazi razvoja? Ali še naprej grizemo v kolena, se približujemo razgledni točki ali že sestopamo z gore? O tem v Ars humani z literarnima agentkama Petro Kavčič (Beletrina) in Senjo Požar (Mladinska knjiga in Cankarjeva založba) ter Katjo Urbanija, razvijalko mednarodne knjižne dejavnosti na Javni agenciji za knjigo. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Spregovorili smo o načrtih za gradnjo obvoznice in obnovi Prešernove domačije v Vrbi, obnovljenem Centru Rog, ki ponuja prostor številnim ustvarjalcem, delu in stiskah ljudi s katerimi so soočeni v dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč, bralnem srečanju ob Mednarodnem dnevu gora in izletu otrok s poplavljenih območij.

Znan je pregovor: lačni kokoši se o prosu sanja. Če ga ni bilo za ljudi, ga ni bilo niti za živali. Prosu so nekdaj rekli kar »žito«, tako pomembno veljavo je imelo za prehrano ljudi in živali. Svet je postal tako globalen, vendar ker se učimo razmišljati bolj trajnostno, tudi vse bolj cenimo in kupujemo hrano, pridelano v lokalnem okolju. Proso je kot nalašč, da nas usmeri v bolj pravilen način delovanja. Novo odkrito pozabljeno, starodavno superživilo od nekdaj odlično uspeva na naših tleh, bolj je toplo in suho, lepše uspeva prosena njiva. Belokranjci pravijo, da se proso seje, ko je vroče kot v riti. Še ne tako dolgo nazaj so ga naši kmetje sušili na vojaških pistah, blizu letališč. Včasih se zgodi tudi, da kmet poseje proso, žanje pa ajdo. V noči na petek bomo proslavili mednarodno leto prosa. Naš gost bo Matjaž Jerala iz Podreče, inženir gradbeništva po poklicu, ki trenutno živi v Saliju na Dugem otoku, kjer gradi pomol, a ga njegova, z biodinamiko prežeta duša, ves čas sili domov, ne le, ker tam rad vrtnari, temveč, ker povezuje kmete od vsepovsod z gorenjskim narodom na vse bolj poznani mavški in stražiški tržnici. V Matjaževem otroškem spominu ostaja njiva za domačo hišo, na kateri je oče s konjem pripravljal zemljo za sajenje krompirja, in sadovnjak, velika voščenka ter rumena češnja. Ko so se preselili na Breg ob Savi, je zavidal prijateljem, ki so živeli na kmetijah in jih je videl, kako so se na vozu peljali na njivo. »Vzgojen sem bil, da so na krožniku običajno zelenjava in sadje z domačega vrta ali vsaj iz lokalnega okolja, kar mi še danes veliko pomeni.« Lepo bo povabil na Proseno mavško tržnico ob Mednarodnem dnevu prosa na Sorškem polju. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.

Pred začetkom gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu se pogovarjamo s sokuratorico programa dr. Amalijo Maček in kustosinjo dr. Dašo Pavlič; izpostavljamo razstave, posvečene arhitektu Edvardu Ravnikarju, Slovenskim umetnicam v obdobju 1850–1950 in delom Ivana Zajca. Sledi še nekaj zanimivosti o »Dnevniku Janeza Filipa Cobenzla«. Ne preslišite. Prispevke so pripravili Aleksander Čobec, Goran Tenze, Žiga Bratoš in Iza Pevec. Glasbena oprema: Tina Ogrin, tonska izvedba: Mirta Berlan, redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.

Ob multimedijski raznovrstnosti, še posebno v sodobni umetnosti, je izraz digitalno skoraj osrednji. Vse bolj sta del umetnosti tudi znanost in umetna inteligenca. A včasih pozabimo, da to le ni tako zelo novo, vsaj številni temelji ne. Eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti je bil tudi Edvard Zajec, katerega pete obletnice smrti se bomo spomnili novembra. Edvard Zajec je bil rojen leta 1938 v Trstu. Tam je obiskoval slovensko gimnazijo, na kateri je med drugimi poučeval tudi Avgust Černigoj, ki ga je zelo zaznamoval, potem pa se je šolal najprej na Cooperjevi šoli za umetnost v Clevelandu, v katerega so se preselili s starši, in nato na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal še študij slikarstva. Že med podiplomskim študijem, spet v tujini, pa se je spraševal o vlogi slikarstva v sodobnosti. Ko je dve leti poučeval slikarstvo na kolidžih Carleton in Saint Olaf v Minnesoti, se je začel ukvarjati z računalniško grafiko in ta je postala glavno področje njegovega ustvarjanja. Leta 1970 se je vrnil v Trst ter deloval kot svobodni umetnik in pozneje profesor risanja na slovenskem učiteljišču. Skupaj z inženirjem Matjažem Hmeljakom je razvil nekaj najbolj znanih programov za serije računalniških grafik in ploterjev, kot sta na primer seriji TVC in RAM. Primerki iz teh serij so med drugim del zbirke Modeme galerije v Ljubljani. Od leta 1980 je bil profesor računalniške umetnosti na transmedijskem oddelku univerze v Syracusi. Bil je avtor univerzitetnega programa za računalniško grafiko ter tudi ustanovitelj prvega dodiplomskega programa za računalniško grafiko v zvezni državi New York. Edvardu Zajcu bi upravičeno lahko rekli tudi pionir interaktivne umetnosti – predvidel jo je že pred nastankom tehničnega orodja za njeno uresničevanje. Ob uporabi algoritmičnih variacij, s katerimi je v svojih umetniških konceptih odpravil človeški element, je namreč eden prvih umetnikov, ki so v povratno zanko računalniškega programja vpletli človeško spremenljivko. Edvard Zajec je imel leta 2007 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani veliko pregledno razstavo in takrat ga je pred mikrofon povabila Maja Žel Nolda. Foto: Arhiv RTV SLO

Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval 'Iz praznine so prišli darovi kozmosa'. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta. Njihova dela si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni oziroma na kratko PLACU in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. V galeriji Ravnikar Gallery Space pa gostuje razstava prejemnika glavne nagrade 34. grafičnega bienala Ljubljana. 

Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. In njegov namig? "Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel ideje za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je v bistvu temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – iz tega tudi izhaja srž letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni oziroma na kratko PLACU in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. V galeriji Ravnikar Gallery Space pa gostuje razstava prejemnika glavne nagrade 34. grafičnega bienala Ljubljana. Foto: Ibrahim Mahama med prvim delovnim obiskom v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

Petindvajsetega junija 2023 je uprizoritev Vse sijajne stvari Duncana Macmillana v režiji Nataše Barbare Gračner in izvedbi dramskega igralca Uroša Fürsta ter v produkciji ljubljanske Drame prejela nagrado zlati lev na 24. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je Uroš Fürst "v interaktivni igri številk in spominov na najpomembnejše trenutke življenja brez patetike spregovoril o depresiji, eni najpogostejših sodobnih duševnih bolezni". Predstava Vse sijajne stvari ruši meje, predsodke in kaže, kako in kje iskati pomoč. Fürst govori o duševnem zdravju in težavah, hkrati pa vključi v predstavo publiko in s tem spremeni pogled na duševne bolezni. Pokaže, kako morejo navidez banalne stvari, kot so ples, sladoled ali palačinke, spremeniti percepcijo gledalca. S svojo izvedbo Macmillanovega besedila je Uroš Fürst publiki podaril dobro predstavo, hkrati pa tudi vero v boljši jutri. O predstavi Vse sijajne stvari se z Urošem Fürstom pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan

Ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žena, so tudi naše vsebine uglašene z obeleževanjem. Po oddaji nas bodo spremljali odlomki iz uprizoritve Lepe Vide lepo gorijo, ki so jo po besedilu Simone Semenič v Prešernovem gledališču Kranju uprizorili v sezoni 2021/22, na sporedu pa je tudi nocoj. Med vsebinami pa bomo spregovorili o razstavi V ospredje VI pripravljajo in Dnevu odprtih vrat arhitekturnih ateljejev arhitektk, o filmski umetnosti, ki ji je posvečen festival feminističnega filma v Mariboru ter o Krojih knjig in literarnih revij, okrogli mizi ob likovni prenovi revije Literatura. foto: Nada Žgank, www.pgk.si, izsek

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, ki ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (foto: Reuters).

"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo najprej popeljali v zaodrje decembrskega sejma ilustracije, ki ga organizira Zavod Divja Misel. Potekal bo v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška, na njem pa se bo predstavilo trideset ilustratork in ilustratorjev. Posebno pozornost letos namenjajo Ančki Gošnik Godec in Marjanci Jemec Božič. V oddaji boste izvedeli tudi več o razstavi Natalije Juhart Brglez z naslovom Linije vsakdana, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Obiskali pa smo tudi egiptološko konferenco, ki se je danes začela v Narodnem muzeju Slovenije.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije zastopa interese več kot 118.000 slovenskih invalidov. Je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Gostja sredinega Intervjuja je magistrica Mateja Toman, ki je letos oktobra, pred tem je bila vršilka dolžnosti, postala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Ob prihajajočem 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, smo z gostjo magistrico Matejo Toman osvetlili, kakšno je dejansko stanje na področju temeljnih pravic in enakih možnosti invalidov v naši družbi ter s kakšnimi izzivi se spopadajo invalidi v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Petra Medved. Foto: Arhiv NSIOS

Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Predstava "Neznanec", ki je nastala po njegovem psihološkem trilerju, bo jutri krstno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slovensko stalno gledališče v Trstu pa se danes s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Napovedali bomo še koncert kvarteta Feguš in predstavili proces konserviranja in restavriranja kipa Japonski festival, ki je nastal na prvem Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki leta 1961.

Naš gost je bil tokrat akademski slikar in grafik, profesor grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih! Njegova razstava “Grafike in risbe - štiri desetletja”, je še do začetka meseca februarja 2023 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru! Pogovarjali smo se o umetnosti, pedagogiki in tudi o okoljskem aktivizmu, ki v galerijah po svetu vandalizira nekatere največje slikarske umetnine.

Naš gost je bil tokrat akademski slikar in grafik, profesor grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani Črtomir Frelih! Njegova razstava “Grafike in risbe - štiri desetletja”, je še do začetka meseca februarja 2023 na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru! Pogovarjali smo se o umetnosti, pedagogiki in tudi o okoljskem aktivizmu, ki v galerijah po svetu vandalizira nekatere največje slikarske umetnine.

Če se sprehodite po razstavi Črtomirja Freliha v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, boste videli predvsem temnine in nekaj beline. Boj med svetlim in temnim je likovna govorica eksistencializma, pravi umetnik, ki se je z vprašanji o poslednjih stvareh ukvarjal predvsem v starejših delih, postopoma pa je njegov izraz postal bolj sproščen in celo humoren. Ta razpon je viden tudi na razstavi, kjer sicer prevladujejo predvsem grafike. Grafični medij je Frelihu namreč najbližji, saj mu omogoča vizualno izčiščeno likovno izjavo. O grafiki, eksistencialnih vprašanjih, pa tudi o humorju in njegovih lisicah, s katerimi na svojem Facebook profilu komentira družba, je tekla beseda v pogovoru z umetnikom. Foto: Črtomir Frelih: Wrong x, 2016, izrez, avtor fotografije: Iza Pevec

Gost oddaje je Viljem Babič, profesor glasbe na mariborski 2. gimnaziji, eden od mentorjev tamkajšnjega English student teatra, ki je v začetku septembra odmevno nastopil na Mednarodnem festivalu srednješolskih gledaliških skupin Juventafest v Sarajevu. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Ddr. Ana Vovk je diplomirala iz zgodovine in geografije in potem doktorirala najprej iz fizične geografije, pozneje pa še iz varstva okolja. Zdaj predava agroekologijo na mariborski filozofski fakulteti, na kateri vodi tudi Mednarodni center za ekoremediacije, v Mednarodnem centru za samooskrbo na učnem poligonu Dole pa teorijo povezuje s prakso. O pomenu samooskrbe v obdobju podnebnih sprememb, o širšem razumevanju podnebnih sprememb, o ekoremediacijah, o razliki med industrijskim in trajnostnim kmetijstvom ter o rešitvah, ki jih kot svetovalka predlaga Afriki in tudi Sloveniji, se bo z dvojno doktorico Ano Vovk pogovarjala Cirila Štuber.

Ob mednarodnem dnevu mladih se znova vrstijo opozorila na izzive, ki spremljajo njihovo odraščanje in osamosvajanje. Čeprav številni iščejo priložnosti v tujini ali razmišljajo o tem, Nives Felić iz zavoda Néfiks poudarja, da jim svetlo prihodnost lahko ponudi tudi naša država. Težave mladih ne bodo edina žgoča problematika, na katero bomo opozorili: Draginja in nestabilne javne finance ogrožajo 1,2 milijarde ljudi po svetu. V Franciji še gori, pod Socerbom ne; na goriški Kras se vračajo turisti Mariborski nogometaši izpadli iz kvalifikacij za evropsko ligo

Mladinske organizacije ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozarjajo na že dolgo nerešena vprašanja slabe dostopnosti do stanovanj in služb ter na stiske, ki ta boj spremljajo. Želijo si svetle in zelene prihodnosti, ki jo je treba začeti ustvarjati takoj. Druge teme oddaje: - Ljubljanski zdravstveni dom uvaja nov način elektronskega naročanja - FBI naj bi na posestvu Donalda Trumpa iskal dokumente, povezane z jedrskim orožjem - V Dutovljah se začenja praznovanje ob 50-em prazniku terana in pršuta

Simfonični orkester Cantabile je skupaj z zborom Adoramus in solisti izjemno zaključil jubilejni 25. mednarodni glasbeni festival na Azurni obali. Po stoječih ovacijah polnega avditorja z več kot 1500 poslušalci je v mestecu La Criox – Valmer takoj po koncertu s strani župana in direktorja festivala dobil ponovno povabilo na festival v letu 2025.

V soboto se je podelitvijo kristalnega globusa in drugih nagrad sklenil 56. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Mednarodna žirija je v glavnem tekmovalnem programu nagradila film Poletje upanja iranske režiserke Sadaf Foroughi, drugo najpomembnejšo priznanje karlovarskega festivala, posebno nagrado, pa je namenila filmu To morata videti španskega režiserja Jonása Truebe. Posvečamo se tudi nagradi zlati hrestač za odličnost, ki jo je na Mednarodnem festivalu plesa v Nepiju blizu Rima prejel ljubljanski baletni ansambel pod vodstvom Renata Zanelle. Foto: Sadaf Foroughi, nagrajenka festivala v Karlovih Varih Vir: Festival Karlovy Vary

Če se je grafični bienale Ljubljana pretežno odprl k drugim medijem, je poziv ustvarjalcem ob rednih kuriranih razstavah, posvečenih grafiki, eden od načinov, kako v Mednarodnem grafičnem likovnem centru ohranjajo stik s tem medijem. Leta 2012 so na podlagi poziva pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju in so poziv ponovili. Kaj je med prispelimi prijavami izbrala mednarodna žirija si lahko ogledate na razstavi Odtisi in vtisi 2. Med sodelujočimi je tudi precej manj znanih, še uveljavljajočih se umetnikov in umetnic, je povedal sokustos razstave Božidar Zrinski, s katerim se je pogovarjala Iza Pevec, svoja dela pa predstavljajo Dalea Kovačec, Nina Koželj in Svetlana Jakimovska Rodič. Foto: Brane Širca, Denar sveta vladar 500 rubljev, 2022, prostorska postavitev, detajl; vir: MGLC

Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. V Tivoliju tako odpirajo razstavo sodobne slovenske grafične produkcije Odtisi in vtisi 2. Javni poziv je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse, so zapisali pri MGLC. Izbrali smo tudi najzanimivejše novosti, ki so na knjižnih policah z otroško in mladinsko literaturo pristale junija. Dela, ki so izšla, so kot nalašč za poletno branje in dolge šolske počitnice.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Ljubljana: LUD Šerpa, 2021Pesniška zbirka Matjaža Pikala Ameriški sprehajalec je rezultat bivanja v Mednarodnem pisateljskem programu v Iowi. Zbirka ni obsežna po številu pesmi, vendar izstopa po tematiki in je bogato in zgovorno ilustrirana. Avtorica ilustracij stripovske narave je Polona Lovšin. Pesmi izražajo čudenje nad drugo celino in drugačnim načinom bivanja, poskuse prilagajanja in udomačevanja, pa tudi spoznanje, da je življenje na drugem kontinentu lahko enako samotno ali razgibano, da ga enako dosegajo pretresi in revolucije, da ga mučijo vse nadloge tega planeta, le da so preoblečene v druge barve in obleke. Vseprisotno, planetarno občutje neizogibne končnosti in katastrofičnosti tam čez blaži džez s svojimi toplimi zvoki, blažijo ga gola stegna mladenke, blaži ga vsak trenutni užitek in pozaba. Da je vsako potovanje hkrati tudi potovanje k sebi, razmišlja avtor in pravi: »razstaviš se kot telefon / in si vstaviš novo kartico. // Da bi razumel, moraš odpotovati.« Prizori v nekaterih pesmih kličejo asociacije in spomine na domači kraj, na že videne slike, že doživeta občutja. Pesmi so pripovedne, nazorne, vendar je v njih veliko simbolike, metaforike in večpomenskosti. V njih se zrcali razdvojenost med robatostjo in občutljivostjo, ki jo tako dobro ponazarja podnaslov zbirke Duh s knjigo in sekiro. Pesmi nekako okleščene, možate, kakor da bi hotele globoko v sebi sramežljivo skriti ranljivost in dojemljivost pesniške duše in samotne, popotniške narave. Vendar so ti poskusi jalovi, saj se nam prav to zadnje bogato razkriva in vtiskuje v spomin. Zbirko predstavljajo kot prvi in edini primerek tako imenovane kavbojske poezije (cowboy poetry) pri nas in morda celo v Evropi. V pesmih Pikalo kritično opisuje banalnost in paradoksalnost ameriškega vsakdana, življenje v rezervatih, v katere so priseljenci potisnili prvotne prebivalce te celine, Indijance, in jih tam neusmiljeno zastrupljajo s tako imenovanimi civilizacijskimi dobrinami. Pesnik se ograjuje tudi od pisateljskega programa, v katerega je bil poslan, in ga hoče preseči: »Ti nisi program, ti si več od programa, / več od vsega načrtovanega in nenačrtovanega, / več od vsega, kar se dogaja in kar se ne dogaja.« Svojo upornost simbolno izraža tudi v pesmi Mustang, ki je slavospev divjemu konju, tej močni, ognjeviti, neukrotljivi živali: »Ničesar, kar te osrečuje, / ni v deželi svobodnih, / tudi svobode, ne, / le množica ukazov v tujem jeziku.« Zelo ilustrativna je pesem Pismo v Kanado, v katero je pesnik lucidno strnil vse muke in dileme priseljencev in dokončno priznal, da on, začasni rezident, ki večno hodi proti toku, ne bi mogel obstati v tem tujem svetu. Toda, ko se vpraša: Kaj je dom? Šotor, gnezdo, praprot? Mesec pravi: Dom je tempelj, Sedma hiša, v kateri stanuje duša. Pojdi in jo naseli. In ta isti mesec v pesmi Masaker preroško reče: »Tukaj bil si in si spet, le da v drugi perspektivi.« Vsaka pesem v zbirki Ameriški sprehajalec je pripoved zase, v verze strnjena zgodba o ritmu, hrupu, nestrpnosti in nasilju, o upornosti in iskanju zavetja in pristana po človeški meri in naravi. Ali so to res samo ameriške, ali so univerzalne zgodbe in dileme človeka, ki je na svoji poti po nekem naključju in milosti obiskal tudi drugo, njemu do tedaj neznano celino. Še več, pesmi Matjaža Pikala so tudi srhljivo aktualne.

Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedeni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.Mednarodni dan plesa praznujemo 29. aprila, na rojstni dan baletnika Jeana-Georgesa Noverra. Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedêni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.

Polona Plaznik je v začetku leta prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za poustvaritev Kunigunde v Bernsteinovi operi Kandid, ki jo je novembra 2020 izvedla s študenti Akademije za glasbo (solisti, zborom in orkestrom). Ob tej priložnosti smo jo povabili, da sama nekoliko predstavi svojo glasbeno pot, ki se je začela z violončelom, za petje pa se je sopranistka odločila šele pozneje. Polona Plaznik je svojo glasbeno pot začela leta 2004 na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje z igranjem violončela, kjer je opravila nižjo glasbeno šolo. Že takrat je kazala veliko zanimanje za petje, zato je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, smer petje, najprej v razredu Dušanke Simonović in potem še Janka Potočnika. Že kot dijakinja je pela v različnih zborih, komornih zasedbah in muzikalih in leta 2015 uspešno dokončala to šolanje. Po končani srednji stopnji se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Matjaža Robavsa. Udeležila se je že tekmovanja TEMSIG, na katerem je leta 2016 osvojila srebrno priznanje, leta 2019 ob srebrnem priznanju še 3. nagrado. Leta 2018 je na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru osvojila zlato priznanje in 2. nagrado. Predstavila se je tudi kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Zaposlena je v Zboru Slovenske filharmonije.

V tokratni oddaji se bomo pogovarjali o novih dosežkih naših dijakov, projektu InterAkcija v studiju pa bomo gostili dijakinjo 4. letnika (ime in priimek), ki je v tem mesecu opravljala izpit iz nemške jezikovne diplome. Spoznali bomo,kaj so počeli dijaki na delavnicah o prihodnosti EU. Spregovorili pa bomo, tudi nekaj besed o Mednarodnem debatnem turnirju v Zagrebu in literarnim srečanjem s Ferijem Lainščkom.

Poslušamo prvi del koncerta cikla Tutti, ki je potekal 23. septembra 2021 v Slovenski filharmoniji. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sta takrat nastopila klarinetist Matija Raičević in pianist Viktor Radić ter izvedla vsak po en koncert za svoje glasbilo: Aaron Copland: Koncert za klarinet, godala, harfo in klavir Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Matija Raičević je študent Akademije za glasbo v razredu Tadeja Keniga, sicer pa se je udeležil tudi mnogih seminarjev pri priznanih profesorjih, kot so Nikola Srdič, Bela Kovacs, Wenzel Fuchs, Esteban Valverde Colares, Gabor Varga in Harri Maki. Nastopal je že na Madžarskem, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Belgiji, kot orkestrski glasbenik pa je nastopal pod dirigentskim vodstvom dirigentov, kot sta Igor Coretti Kuret in Gerardo Estrada. Redno se udeležuje tekmovanj za mlade glasbenike, na katerih je do zdaj osvojil več kot 30 nagrad, med njimi izpostavimo le, da je bil trikrat lavreat republiškega tekmovanja v Beogradu, dvakrat lavreat mednarodnega tekmovanja Antona Ebersta v Novem Sadu, osvojil je zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju 'EMONA' v Ljubljani, uspešen pa je bil tudi na tekmovanjih "WoodWinds&Brass" v Varaždinu, 'FEMUS' v Subotici in na tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu. Pianist Viktor Radić je magistriral na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu pod vodstvom Lidije Stankovič, zdaj pa končuje še magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Udeležil se je mojstrskih tečajev pri uglednih pianistih, kot so Arbo Valdma, Aleksandar Madžar, Boris Berman, Gottlieb Wallisch, Svetlana Bogino, Michael Uhde in drugi, poleg tega je tudi prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, recimo na tekmovanju Nikolaja Rubinsteina, Virtuosi per musica di pianoforte, San Dona di Piave, Memorialu Isidorja Bajića in Mednarodnem klavirskem tekmovanju Janeza Matičiča. Letos je bil izbran za enega izmed štirih enakovrednih nagrajencev tekmovanja Roberta Schumanna v Zwickauu. Predstavil se je že na več koncertih doma in v tujini, zaigral pa je tudi že kot solist z orkestrom, in sicer z orkestrom FMU v Beogradu in Orkestrom SNG Maribor.

V nočnem programu bomo prepletali besedo in glasbo. Šli od svetlobe do teme, čeprav življenje s slepoto ne pomeni življenja v temi. S sogovornikoma iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor bomo spregovorili o življenju in izzivih, ki jih prinaša sleherni dan osebam, ki se rodijo z okvaro vida ali pa čutilo izgubijo kasneje v življenju. Predsednik društva Milan Mugerle in podpredsednik Dejan Goršek ob nedavnem Mednarodnem dnevu bele palice in Svetovnem dnevu vida s pozivom k ustreznim prilagoditvam za slepe in slabovidne. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.

Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu starejših, 1. oktobru, se bomo v Intervjuju posvetili prav tej generaciji. Kaj dandanes pomeni tretje življenjsko obdobje? So to leta? Je to dejstvo, koliko smo še aktivni? Alijana Šantej je dolgoletna vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in je skozi leta svojega dela spoznala vso paleto starosti in dejavnosti, ki se jim starejši posvečajo. Študijski programi so namenjeni prav vsem in prav to je namen in dobro na tej Univerzi. Čas epidemije je izobraževanje precej spremenil, a kljub vsemu optimistično vstopajo v novo študijsko leto. Izobraževanje starejših ostaja pomemben del našega življenja. Alijano Šantej je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.

V Sloveniji imamo tri preventivne presejalne programe za zgodnje odkrivanje rakavih in prdrakavaih sprememb pri na videz zdravi popukaciji. To so ZORA, DORA in SVIT, ki so na voljo tudi med epidemijo covida-19. Program Svit je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na dojki, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Program Zora je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, namenjen ženskam med 20. in 64. letom starosti. V terenskem studiu na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se nam je pridružila prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja skupine za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.

V terenskem studiu Prvega na Mednarodnem obrtnem sejmu se nam bo pridružil Miroslav Bahčič, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je njegov poklic zlata vreden, in to dobesedno. Kot mladenič se je učil pri najboljših celjskih zlatarjih, se nato zaposlil v Zlatarni Celje in postal inštruktor. Bodoče zlatarje je poučeval najprej v zlatarni, pozneje pa na Srednji tehnični šoli Celje. Danes je upokojeni zlatarski mojster pomemben zbiratelj in raziskovalec zlatarske dejavnosti v Celju, tudi demonstrator v zlatarski delavnici Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje.

Valentina Lacovich je Koprčanka, ki je našla delo in dom v Brnu na Češkem. Tja je prvič prišla, ko je podpisala pogodbo o delu v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne v Brnu, pognala korenine in ostala. Ob obisku v domačem Kopru jo je na klepet povabila Nataša Benčič.

Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino Unesca poteka pod predsedovanjem Kitajske, težko pričakovano odločitev o vpisu Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam kulturne dediščine pa so sprejeli včeraj. Izbor del, vpisanih na seznam, zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V oceni nominacije so pri Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška območja zapisali, da je Plečnik v nasprotju s sočasnim modernizmom ustvarjal na podlagi povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč, pri tem pa v ospredje postavljal kakovosten javni prostor, ki ga je z večjimi in manjšimi popravki dopolnil ter povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Pojavile pa so se že prve kritike na račun nominacije: v časopisu Dnevnik recimo kritično pišejo o strokovni skupini, ki je pripravljala kandidaturo in ki se je pri izbiri del »v velikem loku« izognila Plečnikovemu stadionu. Na njegovem mestu in v neposredni okolici si Družba Bežigrajski športni park namreč že od leta 2007 prizadeva zgraditi poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.

Medtem ko se v Ljubljani odvija zborovski festival Europa Cantat, je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava grafičnih map tandema Small but dangers in Mladena Stropnika. Podrobneje v oddaji Svet kulture.

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom.

Danes v oddaji predstavljamo skupinsko likovno razstavo ljubljanskega umetniškega kolektiva Podmladek, ki razstavlja v mariborski galeriji Media nox. Napovedujemo koncert Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo nocoj pod vodstvom Simona Krečiča izvedel program, poimenovan Črtova Četrta. Na sporedu bo 4. Simfonija Črta Sojarja Voglarja, Uvertura h komični operi Blaža Arniča ter Serenada št. 2 v A-duru, op. 16 Johannesa Brahmsa. V oddaji pa tudi o tem, kdo bo prejel zlatega leva za življenjsko delo na Mednarodnem arhitekturnem bienalu, ki se v Benetkah začenja 22. maja.

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu knjig za otroke ima med novimi knjigami, ki jih je izdala založba Mladinska knjiga, prav posebno mesto slikanica o življenju velikega danskega pravljičarja z naslovom ''Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena''. Na povabilo švicarske založbe jo je ilustrirala slovenska ilustratorka Maja Kastelic. ''Sam, sama'' in ''Bilo je nekoč na deželi'' sta deli pisateljice za otroke in mladino Cvetke Sokolov za otroke, ki želijo kaj narediti sami, ter s primerjavami med življenjem nekoč in zdaj. Amor in strašne stvari pa je sedma knjiga priljubljene serije Trio Golaznikus Andreja E. Skubica. V zabavne dogodivščine treh prijateljev se vplete Amor ...

Danes je mednarodni dan knjig za otroke, saj se je 2. aprila 1805 rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Ob tej priložnosti švedski svet za umetnost vsako leto razglasi nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Več o nagrajencu in njegovem delu v oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi Škofjeloškemu pasijonu, ki letos praznuje 300-letnico. Več tudi o novem spletnem projektu Najraje bi se udrla v zemljo ter mednarodni kritiški platformi sodobnega lutkarstva. Vabimo vas k poslušanju! Boris Kobe, Škofjeloški pasijon, 1967, olje na platnu, hrani Slovenski gledališki inštitut Ljubljana. Foto: Dejan Habicht, vir: www.loski-muzej.si

Pred mikrofon smo povabili Simona Popka, direktorja Festivala dokumentarnega filma, ki se prihodnji teden začne že triindvajsetič. Dokumentarni filmi bodo tokrat predstavljeni v "gloriji virtualnega domačega kina", tako, kot po sili razmer nasploh mineva "že leto dni kolektivnega bega v intimo, notranji svet, ki ga je vsakdo od nas občutil drugače", je Popek zapisal v uvodniku k letošnji izdaji festivala. Poročamo še o letošnjih oskarjevskih nominacijah, ki v središče pozornosti postavljajo filme Mank, Oče, Juda in črni Mesija, Minari, Dežela nomadov, Zvok metala, Sojenje čikaški sedmerici, pa tudi Obetavno mladenko. Kinoteka na spletu pa ob prihajajočem Mednarodnem tednu frankofonije pripravlja spletno projekcijo dokumentarnega filma Skrivnost Mélies in treh kratkih filmov francoskega pionirja sedme umetnosti Georgesa Méliesa skupaj s seminarjem o restavriranju filmske dediščine.

Morda ste na ulicah že kdaj srečali majhno mozaično podobo bitja iz arkadne igre Space Invaders. Gre za dela svetovno znanega uličnega umetnika, znanega pod imenom Invader, ki je svoja dela razširil po vsem svetu. Z njegovimi deli na papirju se lahko spoznate tudi na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, ki prikazuje razprešenost in natančnost njegove umetniške ideje, s katero duhovito in igrivo omrežuje svet, pravi kustos Božidar Zrinski.

Dr. Veronika Podgoršek je ena izmed najbolj priznanih družinskih in zakonskih terapevtk, ki je svoje znanje specializirala na Mednarodnem psihoterapevtskem inštitutu v Združenih državah Amerike. ✨Strah je nalezljiv ✨Kaj lahko naredimo za svoje psihološko zdravje v času pandemije? ✨Smo z epidemijo ugotovili, da je bil socialni stik podcenjen? ✨Kako lahko obdržimo nivo razmerja v takih pogojih? ✨Kakšne so prednosti komunikacije na daljavo? ✨Kaj si dr. Podgoršek reče v težkih trenutkih? Uživajte v pogovoru, ki se je nanašal na knjigo V času epidemije, Paola Giordana.

Mlada grafična oblikovalka, performerka in avtorica umetniških knjig Nora Turato že več kot deset let živi in ustvarja v Amsterdamu. V zadnjih letih se je javnosti predstavila s številnimi predstavami in razstavami na različnih prizoriščih po vsem svetu: med drugim tudi na Beneškem bienalu 2015 in Manifesti 12 v Palermu. Pred tremi leti je gostovala v Ljubljani na 32. mednarodnem grafičnem bienalu, zdaj pa je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled njena prva slovenska samostojna predstavitev "Eto ti na'". Naslov multimedijske razstave je besedna zveza, ki ne pomeni nič posebnega, je neprevedena, sposojena iz njenega maternega jezika, brez nujne povezave s posebnim kontekstom.

Bolj ko se danes na vse več področjih zanašamo na pomoč umetne inteligence, bolj pereče je vprašanje, ali bomo te vplivne tehnologije znali uporabljati na transparenten in etičen način. Prevladujoči trendi ne gredo v to smer, možnosti za nadzor in manipulacijo, ki jih umetna inteligenca omogoča, se že nazorno kažejo. Ali je mogoče razvoj in rabo umetne inteligence smiselno preusmeriti? Kako se tega lotiti? To so vprašanja, ki jih želijo nasloviti v sveže ustanovljenem Mednarodnem raziskovalnem centru za umetno inteligenco, ki je pod okriljem Unesca spomladi zaživel v Ljubljani. Ta vprašanja odpiramo tudi v Glasovih svetov z raziskovalcem umetne inteligence in glasnikom digitalnih tehnologij Slovenije Markom Grobelnikom. Foto: Pixabay

Z nami je danes Luka Jarc, Marketing in Sales manager v podjetju Pintbox Luka je leta 2009 diplomiral na Univerzi v Ljubljani iz ekonomije in trženja. Ima več kot 10 let izkušenj s trženjem (oglaševanje, vodenje projektov, odnosi z javnostmi, B2B, B2C, upravljanje dogodkov, marketinška analiza in marketinška strategija ) delom v bančništvu, oglaševalski agenciji, spletni in digitalni agenciji ter tiskarski in prodajni industriji. Je tudi občasni predavatelj na Univerzi v Ljubljani, kjer navdihuje mlade študente, podjetnike o marketing, trženjskih veščinah, ter prodajnih tehnikah. Je strokovnjak za razvijanje novih poslovnih modelov, ter postavljanja strategij za širjenje produktov in storitve na tuje trge. Navdušuje ga trženjsko vodenje, oblikovanje prodajnih strategij, postavljanje novih poslovnih modelov, svetovanje, in podjetništvo. Printbox (Print Boks d.o.o.) Je slovenski startup, ki se fokusira na ponuajnje storitve povezanih z barvnim tiskanjem in skeniranjem dokumentov (s telefona, tablice, računalnika, USB ključka oziroma iz oblačnega uporabniškega računa) na enem od 150 samopostrežnih aparatov (kioskov), ki se nahajajo po vsej Sloveniji (bencinske črpalke, trgovski centri, knjižnice, hoteli in hostli, srednje šole, gimnazije, fakultete in študentski domovi). Sprva so vzpostavil mrežo samopostrežnih naprav po Sloveniji, nato pa v kombinaciji franšiznega in distribucijskega poslovnega modela poslovanje uspešno razširil na tuje trge. Trenutno aktivno delujejo oziroma ponujajo svoje storitve lokalnemu prebivalstvu tudi na naslednjih trgih: Velika Britanija, Avstrija, Italija, Latvija, Kuvajt, Madžarska, Poljska, Južna Afrika, Bahami, Gvatemala, Portoriko ter Zambija. Poslovanje so sicer pred leti uspešno razširili tudi v Francijo, na Irsko, v Savdsko Arabijo, Romunijo in Bolgarijo, vendar ta poslovna partnerstva niso več aktivna. Trenutno "core" ekipa v Ljubljani obsega zgolj 4 osebe (zaposleni v okviru podjetja Print boks d.o.o.). Skupaj s franšiznimi in distribucijskimi partnerji v tujini ter pogodbenimi partnerji v Sloveniji, Printbox ekipa obsega več kot 50 oseb. Podjetje so namreč z leti večkrat prestrukturirali. Iz začetne strukture 42 zaposlenih v Sloveniji na 4. Postopoma so nekatere funkcije v podjetju "outsourcali", oziroma v izvedbo oddali pogodbenemu partnerju (vzdrževanje aparatov, nabavo/hrambo/distribucijo papirja po napravah, klicni center oziroma pomoč uporabnikom, nabavo in vzdrževanje tiskalnih enot ter nadomestnih delov, določen obseg programiranja, računovodstvo in administracijo). Naj knjiga: Start with Why (Simon Sinek) Naj serija: Suits Hobiji: potovanja in odkrivanje sveta/kultur, šport Najljuša hrana: žganci z zeljem Njegovi trije nasveti: 1. Izobražujte in mrežite se, 2. Obljubite le tisto, kar verjamete, da lahko uresničite, 3. Naučite se reči "ne". *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Teme tokratne oddaje so: Šoa – spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno – o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« – v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)

Teme tokratne oddaje so: Šoa - spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar) Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno - o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« - v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)

3. decembra smo obeleževali mednarodni dan invalidov. To je bila priložnost za pogled na položaj invalidov v naši družbi. V oddaji smo med drugim slišali poslanico Sveta za invalide RS. Veseli smo tudi plakete Socialne zbornice Slovenije, ki jo je tokrat prejel Brane But in odprtja razstave o prvi šoli za slepe in slabovidne v Sloveniji v Slovenskem šolskem muzeju.

Prepoznavnost ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala so ob njegovem nastanku leta 1955 zagotavljali tudi ugledni člani mednarodnih žirij, ki so pogosto nagradili mlade in inovativne umetnike. Kakšno je bilo njihovo ustvarjanje, si do 23. februarja lahko ogledate na razstavi Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Soavtorica razstave, Breda Škrjanec, je v pogovoru med drugim povedala, da so žirije pogosto poudarjale umetnostne spremembe ter da je vprašanje, kaj je prava grafika, staro skoraj toliko kot ta medij sam.

V oddaji Glasbeni utrip bomo spregovorili o drugem koncertu iz cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, o prvem koncertu osme sezone komornih koncertov Carpe Artem, o premieri operete Netopir Johanna Straussa v SNG Maribor, o 25 letih delovanja vokalne skupine Vinika in o Komornem orkestru Nova, ki je nastopil v okviru festivala Kogojevi dnevi. Napovedali bomo tudi festival Cellofest, ki se pričenja 15. oktobra in omenili izjemni dosežek Dekliškega zbora Glasbene šole Koper, ki je zmagal na 15. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Flandrije v belgijskem Genku.

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

V oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. Najprej smo spregovorili o povezovalnem elementu slovenskega športa in dobrodelnih akcij, podrobneje pa smo se dotaknili primera Adria Airways in afere Jankovič ter drugih političnih in družbenih tem.

V Poslovnem mikrofonu smo izpostavili dogajanje na letošnjem že 52. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki danes odpira svoja vrata. Prinašamo pa tudi pozitivno poslovno zgodbo, tokrat o Ekosocialni kmetiji Korenika in njenih živilskih produktih. Oddajo je uredil Aljaž Mejal.

V tokratni oddaji ocenjujemo zombi komedijo Jima Jarmuscha Mrtvi ne umirajo in psihološki triler Angel varuh, nastal v dansko hrvaški koprodukciji. Gost v oddaji je Matjaž Ivanišin, ki se bo s svojim novim filmom Oroslan potegoval za zlatega leoparda na uglednem filmskem festivalu v Locarnu. Poročamo tudi o dogajanju na 4. Mednarodnem filmskem festivalu Kranjska Gora – med drugim ruski režiser Viktor Kossakovsky, ki je častni gost festivala, razmišlja o ustvarjanju dokumentarnega filma.

Jan Ima močno medijsko in organizacijsko ozadje; med drugimi je več let soorganiziral filmski festival Student Cuts v Mariboru in delal za eno večjih medijskih agencij Mediaspeed. Z njim bova obravnavala zmožnosti sodobnih medijev za vse, ki začenjajo s profesionalno um. kariero ter razdelala področja kot so iskanje sponzorjev, samopromocija in PR, na podlagi njegovih izkušenj v filmski in medijski industriji ter govorila tem, kako so začeli festival Student Cuts. Povezava do FILMFREEWAY: https://filmfreeway.com

Na mednarodnem tekmovanju World Scholar's Cup v Pekingu so se konec junija v vseh štirih kategorijah – debati, kreativnem pisanju, izzivu in skupinskem kvizu - odlično odrezali tudi slovenki dijaki. Ekipo so poleg drugih slovenskih šol sestavljali tudi dijaki Gimnazije Celje - Center in II. Gimnazije Maribor, ki so bili naši gosti. Domov pa so prinesli številne srebrne in zlate medalje. Za kakšno tekmovanje gre in kaj vse so doživeli na Kitajskem, izvemo v oddaji Gymnasium!

Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri.

Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec. Fotografija: Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (detajl); vir: MGLC

V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta iz cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske na katerem je nastopila violinistka Maja Horvat ob klavirski spremljavi Craiga Whita. Črt Sojar Voglar: Sonata za violino in klavir Claude Debussy, prir. Craig White: Trije preludiji Karol Szymanowski: Nokturno in Tarantela, op. 28 Maja Horvatje glasbeno pot začela s sedmimi leti v Glasbeni šoli Jesenice pri učitelju Bojanu Rističu, nadaljevala pa pri prof. Blanki Piotrovski. V tem času je sodelovala na številnih koncertih in prireditvah doma in v tujini. Maturirala je na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Volodji Balžalorskem. Od oktobra 2015 nadaljuje študij na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu (Royal College of Music London) pri prof. Danielu Rowlandu in prof. Leonidu Kerblu. Udeležila se je številnih državnih in mednarodnih tekmovanj in osvojila tudi najvišje nagrade. Njen zadnji uspeh je tretje mesto in posebna nagrada na Mednarodnem glasbenem tekmovanju Karol Szymanowski. Udeležuje se mojstrskih tečajev, kjer sodeluje s priznanimi violinskimi pedagogi, kot so: Saewon Suh, Vasilij Meljnikov, Ivry Gitlis, Anton Martynov, Alina Ibragimova, Igor Ozim, Wonji Kim Ozim, Tatjana Balašova. Kot solistka je nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije, s Komornim orkestrom Mendelssohn, Narodnim simfoničnim orkestrom poljskega radia, Simfoničnim orkestrom KGBL itd. Sodelovala je tudi na različnih festivalih v Sloveniji: na Festivalu Ljubljana, Festivalu Lent v Mariboru, Festivalu Soboški dnevi v Murski Soboti, Festivalu Tartini v Piranu, ter v tujini: Upingham Int. Music Festival Peterborough, Padova, Stift Internacional Music Festival, ChamberJam Dűsseldorf, Trecastagni International Music Festival. Na njeni študijski poti jo podpira Rotary klub Bled in Ustanova Gallus. Je prejemnica štipendije The Big Give Award na Royal College of Music ter prejemnica finančnih sredstev v projektu Mladi upi (Za

Oddajo ta teden posvečamo eni izmed dobitnic Prešernove nagrade Akademije za glasbo, Lari Hrastnik. Harfo je začela igrati na Glasbeni šoli v Celju, kjer je tudi maturirala, potem pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je njena mentorica Mojca Zlobko Vajgl. Redno se udeležuje tekmovanj in dosega odlične uspehe: recimo na TEMSIG-u, pa na tekmovanjih Salieri v Italiji, Svirel v Sloveniji in na Mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije, poleg tega pa veliko tudi nastopa. Danes bomo v oddaji slišali posnetke z dveh koncertov, omenimo pa še, da je aprila 2017 nastopila tudi v ciklu Mladi virtuozi v okviru Festivala Ljubljana, decembra istega leta pa je izvedla recital v Orfejevem salonu ljubljanske opere v okviru Glasbene mladine Ljubljanske. Poleg tega je tudi poučevala, veliko pa sodeluje še z različnimi orkestri in komornimi sestavi. V oddaji bomo poslušali posnetek njene izvedbe Händlovega Koncerta za harfo (s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo) in odlomek iz Brittnove Sonate za harfo op. 83.

Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.

Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru, na kateri se z izborom grafik predstavlja umetnik, ki ga občinstvo večinoma pozna kot velikega filmskega umetnika. Za oddajo Likovni odmevi smo pred mikrofon povabili kustosa razstave Božidarja Zrinskega. Vabimo vas k poslušanju! David Lynch, Ogenj na odru. Postavitev razstave v MGLC. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC