Podcasts about enega

Na Japonskem se začenja svetovna razstava Expo, tokrat na temo družbe prihodnosti. Enega najpomembnejših svetovnih dogodkov se tudi letos udeležuje Slovenija, ki se v svoji razstavi osredotoča na zeleni prehod in lokalno samooskrbo. Druge teme: - Teheran in Washington brez večjih prebojev končala prvi krog pogovorov o jedrskem programu - Ljubljanski klinični center zaradi težav s stropom prisiljen v uporabo nadomestnega laboratorija - Slovenski gasilci na plenumu zavrnili predlog novega statuta

Kakšno priljubljenost Donald Trump uživa med Nemkami in Nemci? Ne samo Trumpova carinska politika, Evropo vznemirja tudi umik ameriških partnerjev iz skupnih raziskav, sofinanciranja znanosti in deljenja informacij s področja medicine. Američani prek svojih ambasad v Evropi pošiljajo pisma podjetjem, ki nastopajo na ameriškem trgu, naj opustijo programe raznolikosti, enakosti in vključevanja. V Hamburgu odpirajo eno največjih nakupovalnih središč v Evropi, gradnja je stala 2,5 milijarde evrov in pet človeških življenj!

Kakšen je portret jugoslovanskega voditelja, ki ga je v svoji biografiji izrisala ugledna zgodovinarka in predavateljica na univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu?V nedeljo 6. aprila 1941 je okoli pete ure zjutraj Nemčija brez vojne napovedi silovito bombardirala Beograd. Druga svetovna vojna, ki je takrat sicer divjala že kako leto in pol, je tako zajela tudi Jugoslavijo in se, kot vemo, s porazom nacizma končala štiri leta pozneje. K zmagi antifašistične koalicije so seveda prispevali tudi jugoslovanski partizani, ki jim je poveljeval Tito, edini vrhovni poveljnik kake protihitlerjevske vojske, ki je ves čas spopadov ostal na vojnem območju. A zakaj danes govoriti o Titu? – Enega izmed boljših odgovor najbrž ponuja Marie-Janine Calic, ugledna zgodovinarka in predavateljica na univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu, v svoji knjigi Tito, večni partizan, ki je v prevodu Majde Deutsch zdaj izšla pri Cankarjevi založbi. Kako je torej od blizu videti Titov portret, kakršnega je Calic v svoji biografiji jugoslovanskega voditelja navsezadnje izrisala, smo dan pred 84. obletnico nemškega napada na Beograd v pogovoru z zgodovinarjem ddr. Ivanom Rihtaričem preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Darja Groznik

Izraelske sile so davi poteptale že tako krhko premirje z gibanjem Hamas. V silovitih napadih na cilje vzdolž celotne enklave je bilo ubitih več sto ljudi. Po navedbah izraelskega zunanjega ministrstva od jutra znova s polno močjo napadajo teroristično organizacijo v Gazi. Razlog pa je, da je gibanje večkrat zavrnilo predlog za izpustitev talcev in podaljšanje premirja. V oddaji tudi: - Bo Putin po pogovoru s Trumpom privolil v 30-dnevno premirje v Ukrajini? - V Slovenijo prispela še dva hudo poškodovana v požaru v Severni Makedoniji. - V Ljubljani bo vrata drevi odprl športni center Ilirija z obsežno infrastrukturo.

6. marca obeležujemo Evropski dan logopedije, ki letos nosi naslov Obogatimo okolje, obogatimo komunikacijo. V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov, otrok s težavami z govorom pa je vse več. S profesorico defektologije, surdopedagoginjo in logopedinjo Moniko Rataj smo govorili še o tem, da tudi odrasli lahko potrebujejo pomoč logopeda.

V Večeru za zakonce in družine sta z nami iskriva sogovornika Klara in Blaž Otrin, ki sta svoje različne poglede na skupno zakonsko pot opisala v knjigi Dve zgodbi enega zakona. Zanimalo nas je, katere razlike so med njima še posebej prišle na dan, kako se jih učita premoščati, kaj si najtežje povesta in kako v zakonu ohranjata svežino ljubezni.

Poslušalka ima težave z valjanjem kvašenega testa, npr. za potico. Med valjanjem noče in noče narazen, neprestano leze skupaj. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da je to lahko zato, ker je testo premalo vzhajalo. Lahko tudi, da je testo malo preveč trdo, krepko. Zato naj poslušalka podaljša čas vzhajanja ali pa testu dodo kakšno žlico tekočine več. Dobro naj ga tudi pregnete, tega ne bo nikoli preveč! Kvašeno testo dvakrat vzhaja. Če nadev ni pravočasno pripravljen, lahko testo še malo pognetemo.

V začetku tega leta je službo ravnateljice Škofijske gimnazije Vipava prevzela Melita Košir. Z njo smo se pogovarjali o prvih vtisih na tem delovnem mestu, o pomenu sodelovanja z učitelji, dijaki in starši, prihajajočih informativnih dnevih ter prvem pastoralnem obisku novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Povzeli smo nagovore nekaterih škofov pri svetih mašah z redovniki in redovnicami ob dnevu posvečenega življenja ter predstavili digitalizirano Sveto pismo in februarsko številko revije Novi svet.

Vlada je danes sprejela predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za enega od ključnih zakonov v okviru zdravstvene reforme. Kot pravijo predlagatelji zakona, se z novelo krepi vloga javnih zdravstvenih zavodov in ureja prehajanje iz javnega v zasebno zdravstvo. Odzivi strokovne javnosti so medtem kritični. Na zdravniški zbornici menijo med drugim, da novela ne bo rešila problemov zdravstva, v sindikatu Fides pa opozarjajo, da je novela dokaz zgrešenega pristopa urejanja razmer.

BRASLOVČE, MURSKA SOBOTA, ILIRSKA BISTRICA, KOČEVJE, ŽIROVNICA, LJUBLJANA - V drugi januarski oddaji »Iz naših krajev« ste lahko slišali, da bodo v občini Braslovče spomladi začeli graditi zdravstveni center. Poročali smo tudi o gradnji neprofitnih stanovanj v nekdanjih prostorih ekonomske šole v Murski Soboti ter, da je z novim letom zaživela civilna iniciativa za oživitev grajskih pristav gradu Snežnik. Spregovorili smo med drugim tudi o načrtih za nadaljnji razvoj kočevske občine, da v Žirovnici gradijo poseben nagnjen vetrovnik, ob sklepu oddaje pa smo pogledali še v Ljubljano, kjer bodo v ponedeljek na Pogačarjevem trgu odprli drsališče.

Ker smo se razmeroma srečno odpóčili v novo leto, se moramo končno pogovoriti o petardah. In o ognjemetih. O pirotehniki v najširšem pomenu besede. Pred nekaj leti smo petardiranje, kot v naši oddaji imenujemo adventno kanonado, poskušali zakonsko regulirati. Predpisali prepovedi in sankcionirali kršitve, a ni videti, da smo kam napredovali. Oziroma nazadovali. Ravno nasprotno. Pokanja nismo utišali, še manj odpravili in kar nekaj otrok si je letos ponovno razstrelilo ude in okončine. Kot vse kaže tudi preventivne akcije, ozaveščanje in opozorila ne pomagajo, zato bo treba uvesti alternativne metode, ki smo se jih do zdaj izogibali, ampak kot vse kaže, je sodu zbilo dno. Tako v imenu domačih in prostoživečih živali in v imenu splošne javnosti kot prvi v medijskem svetu razkrivamo načrt, ki bo zagotovo pripeljal do zmanjšanja ali celo ukinitve in prenehanja kanonade v zadnjih dneh decembra ter tako obvaroval nežne otroške ročice, dlani ali oči, psom in mačkam pa prihranil obisk terapevta. Začetna faza našega načrta je dramatična in radikalna, a moramo se zavedati, da gre za proces – za maraton, ne šprint. Najprej bi morali s pirotehnike umakniti prodajne restrikcije. Še več; prodajo in uporabo bi morali spodbujati. Recimo, danes dobite ob kavi rogljiček, po novem, bi dobili petardo. Prodajo pirotehnike bi morali omogočiti v trgovinah z živili, v lekarnah in na poštah. V šolski kurikulum bi morali uvesti predmet "petardoslovje z osnovami ognjemeta", kjer bi učitelji domovinske vzgoje, ki imajo tako ali tako premalo ur, predavali o časih, ko se je prvi kitajski cesar poslinil, ko je ugledal eksplozije na nebu. Povedano na kratko: pirotehnika bi morala postati najprej običajen, nato pa še normalen del našega vsakdana. Seveda bi bili travmatološki oddelki zatrpani s poškodovanci … Ampak kot se danes nihče več ne vpraša, ali so električni skuterji nevarni in ali je nevarno smučanje na brezsnežnih smučiščih, bi se sčasoma prenehali spraševati tudi o nevarnosti pirotehnike. V tej prvi fazi bi torej petarde postale tako običajne, kot sta polka in valček na gasilski veselici. Potem pa v našem načrtu o ukinitvi pirotehnike nastopi druga faza. V njej bi začeli s pirotehniko posiljevati. Slovenske cerkve bi v dogovoru z nadškofijo ob jutranjem in večernem zvonjenju sprožile še manjši ognjemet, opoldanski zvon pa bi mežnar obeležil z dvanajstimi petardami. Na sodiščih bi sodnik namesto udarca s kladivcem prav tako vrgel petardo, ob rojstvu otroka pa bi država podarila mladim staršem ob slovenski zastavi še dva ognjemeta. Enega iznad porodnišnice, enega iz štorklje, zataknjene na domačem dvorišču. Ampak najbolj radikalne spremembe bi se morale zgoditi v slovenski vojski. Za začetek bi ta postala obvezna za vso mladino. Tudi za dekleta, kot je to v Izraelu. Teoretični del bi učil sestavo in delovanje ročne granate in ostalih pokalic, v praktičnem delu pa bi vojaki tekali po kraški jami, inštruktorji pa bi na njih metali petarde in se drli: "Topovski iz leva", "topovski iz desna!" Naj samo pripomnimo, da ne gre za novost, saj je rajnka JLA to tehniko že uporabljala in pokanje priskutila kar nekaj generacijam tedanjih nabornikov, današnjih starejših občanov naše države. Seveda v umetnosti gnetenja človeških značajev ne gre za novost; s pirotehniko bi posiljevali tako dolgo, da bi postala nadležna. Najprej bi ljudje ob vsakem novem poku rekli "Pa ne že spet", potem bi postajali nervozni, na koncu bi se tresli in končno bi zaradi pokanja pisali nestrpne spletne komentarje in kritizirali vlado. Da povzamemo; tisti, ki danes uživajo v pokanju in pokajo tudi sami, bi postali na pokanje hipersenzitivni in bi si zaželeli miru brez pokanja, kar pa je natančno to, kar si želimo tisti, ki v pokanju že danes ne uživamo. Vodi pa pokanje in metanje petard in spuščanje ognjemetov tudi do precej resnega razmisleka o stanju demokracije v državi. Če se ne moremo zediniti, da reguliramo, ukinemo in prenehamo s pirotehničnim terorjem manjšine, ko ta neposredno ogroža in jezi večino prebivalstva, kako lahko pričakujemo, da se bomo zedinili o družbenih procesih, ki zahtevajo toleranco večine, ko naj bi zaščitili manjšino! Pa še nekaj dobrega bi sledilo iz ukinitve in s prenehanjem adventne pirotehnike … Na civilizacijski lestvici bi ekspresno prehiteli Avstrijce.

Na pragu zime je smučanje vedno hvaležna tema. Tudi v oddaji dokumentarnega uredništva, saj je smučanje tradicija in njegova zgodovina v Sloveniji že kako bogata in tudi dobro dokumentirana. Ob turističnem smučanju kot svobodni volji vsakega posameznika je pri nas široko razvejano tudi organizirano smučanje. Hrbtenica tega so smučarski klubi. Čeprav jih v glavnem poznamo po usmeritvi v tekmovalno smučanje, je približno 150 smučarskih klubov, sekcij in društev v Sloveniji veliko več kot samo tekmovalna platforma. Smučarski klubi organizirajo smučarske šole, sejme rabljene opreme, številni pa za svoje članstvo tudi organizirajo smučarske počitnice. Enega izmed bolj nenavadnih smučarskih klubov, iz katerega izhajajo uspešni slovenski smučarji in smučarke (med drugim tudi dobitnik prve slovenske oz. jugoslovanske olimpijske kolajne Jure Franko) pri nas, je ob jubileju obiskal Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa.

Ob začetku drugega adventnega tedna – gostimo novoimenovanega škofa koprske škofije, ki pa trenutno še opravlja vlogo apostolskega administratorja škofije Murska Sobota dr.Petra Štumpfa. Je tudi podpredsednik Slovenske škofovske konference. Govorimo o adventu kot času aktivnih prazničnih doživljanj, o tem kako smo kristjani vpeti v aktualno sociokulturno dogajanje pri nas in kako moramo biti v tem vrednostno kaotičnem času sol zdrave pameti, dobrote in sočutja…

Ricardo Frugoli je profesor z doktoratom iz gastronomije, ki zase pravi, da je aktivist proti lakoti. V Braziliji je pred petimi leti vzpostavil mrežo, ki pripravlja tople obroke za brezdomne in vse tiste, ki si obroka ne morejo privoščiti. Za projekt je prejel prestižno nagrado Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo "Food Hero" . V Ljubljani se mudi že tretjič, po njegovih besedah pa gre za eno najlepših mest v Evropi, kamor se zelo rad vrača. Menda tudi zaradi hrane, ki je izjemna.

Piše Andrej Lutman, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pesem z naslovom Božič 3027 gre takole: »tiho pretiho sneži / brezvetrje brez ljudi / na razlomljeni svet / v lastno nesrečo ujet // zvezda večerna bolšči / v prazno zemljo v temi / v prahu brez časa in sanj / v brezdušju razrušenih stanj.« Pesem je brez ločil, brez velikih začetnic in – kratka je. Kaj le bo čez tisoč let? Povzema prevladujoče, tisto kar vlada celotni zbirki in tudi življenjski izpovedi slovensko-avstrijskega pesnika. Kolikšno pa je tisočletje vnaprej ali vnazaj? Odgovor: nepredstavljiva doba zajema enovito pesniško skušnjavo, da je pesnik tudi slutilec dobe, ki se kar ponavlja. Lev Detela je ob svoji 85-letnici enako ihtavo in pritajeno hkrati postavil v ospredje izzive slovenščine, kot je to počel od zbirke Atentat pred skoraj šestdesetimi leti. Ob takšnih ugotovitvah še stranski rokav, dodaten vetrolov, pomislek: morda pa bi si zaslužil knjigo, v kateri so sicer pesmi izpred enega leta, morda dveh, knjigo ki bi bila vezana v radioaktivne zaplate padlih delcev vesoljskih predmetov, morda pa vsaj v usnje ali celo marmor. A ne. Knjiga, ki je izšla ob podpori mariborske mestne občine, je pravzaprav knjižica, pomensko natančno opremljena z motivom osamelega drevesa, ki mu botruje še en osamelec v megleni daljavi. Drevo je sicer nagnjeno zaradi vetra, a nikakor izruvano; torej kljubuje. In tudi slutnja, izpovedana v navedeni pesmi, ga ne upogne do tal, ga ne zlomi, ga ne prisili k pomiku v zemljo. Skromnost se pari s ponosom. Zbirka se začne s Prologom, s pesmijo, v kateri je verz: »poznam pisatelje brez knjig«. Odvzeto, a vendarle določujoče, je tisto ontološko dejstvo, s katerim se Lev Detela poenači, celo poisti. Naslednje pesmi so razdeljene v štiri razdelke, bralska izkušnja pa je zaključena z Epilogom, v katerem je prvi verz: »razložite mi prosim.« Povzetek tako izpostavljenega ošvrka prek pesmi bi bil: zbirka V vetru je eno samo spraševanje o odsotnem. Seveda se nemudoma pritaknejo miselni vzorci o prisotnem, o tistem, o čemer naj bi pa se le izrekalo, o čemer pa naj bi pesnik docela nazorno pesnil, da bi se ga ja razumelo. Enega od dokaj verjetnih odgovorov prinaša konec pesmi z naslovom Deset naglavnih vprašanj: »zakaj rečemo zato / čeprav je zatorej zategadelj / zatajil tembolj?« Ob navedenih verzih še eno vprašanje: je zdaj kaj bolj jasno, pojasnjeno. Je, zelo nedvoumno in vzdržno: pesnik je vladar izreke, hegemon diskurza, lastnik vsaj lastnih besed. Ha, je pa vseeno veter tisto, kar dopušča, da se pomeni in smisli, stihi in njih nalomi sesipnejo in spnejo določen delež razumevanja, ki ga listje v vetru razprostre v vseh letnih časih vsaj že nekaj tisočletij tja, ter od prej. Vsaj par, ki ga sestavljata Tonja Jelen in Vinko Ošlak, je bil deležen takšnega listja. Prva je napisala spremno besedilo z naslovom Vse se začne ..., v katerem izpostavlja Detelovo nagnjenost k premisleku o nestabilnosti in nejasnosti ter ugotavlja, da je pesnik tisto, kar je vedno bil in bo: glasnik. Drugi pa v spremnem besedilu z naslovom Nekaj besed ob pesmih Leva Detele obširno umešča pesnikovo zvestobo resnici, resničnosti in resnicoljubnosti s poudarkom na dejstvu, da ne zmore ugotoviti pesnikove dejanske starosti oziroma mladostnosti. Knjižica se konča s pregledom Detelovega življenja in ustvarjalnih dosežkov, ovenčanih s kopico nagrad. Da pa vsaj nekaj o tej knjigi ostane nedorečenega, poskrbita verza iz pesmi O skrivnostih življenja: »na žalost mi manjka nekaj besed / da bi vam vse povedal.«

Dvema Jezusovima učencema je bilo ime Simon. Enega je Učenik preimenoval v Petra, drugega pa evangelist Luka imenuje Gorečnik, evangelist Marko pa po hebrejsko Kananejec. Sodeč po imenu, je pripadal zelótom, gorečim …

Vrstijo se odzivi na enega od najsilovitejših izraelskih napadov na Libanon v enem letu. Izraelske sile so v 20-ih minutah napadle približno 70 ciljev, predvsem raketne sisteme šiitskega gibanja Hezbolah. Ameriške, francoske in britanske oblasti poudarjajo, da stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu ni v interesu nikogar. Kot je dejal francoski predsednik Emanuel Macron, diplomatska pot obstaja. Je zahtevna, vendar se za to zavzemajo z vsemi svojimi partnerji. Prav tako je po njegovem nujno ohraniti celovitost, varnost in suverenost Libanona. Izraelske oblasti medtem napovedujejo nadaljevanje vojaških akcij. Ostali poudarki oddaje: - Stavka Fides vstopa v deseti mesec. Pogajanja še vedno brez napredka - Šolarji ob trditvah o urejenih prevozih po celotni državi opozarjajo na še vedno nerešene težave - Obnova po katastrofalnih poplavah na Spodnjem Avstrijskem lahko traja tudi več let

V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo 22. septembra, obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je, z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.

Ukrajinske sile nadaljujejo napade na ruskem ozemlju, ponoči so z droni izvedle enega od največjih poskusov napada na Moskvo, ustavila jih je ruska zračna obramba. V Kremlju zavračajo možnost, da bi sedli za pogajalsko mizo. Druge teme: - Zdravniška zbornica obsoja nov primer nasilja v zdravstvu. - Na fakultetah se je začel drugi prijavni rok. - Nastop vrhunskih svetovnih baletnikov navdušil občinstvo Ljubljana Festivala.

Jamarji iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, naše največje slovenske jamarske organizacije, so v zadnjem obdobju odkrili skoraj neverjeten jamski sistem, ki bi lahko kmalu postal eden največjih v Sloveniji. Gre za planino Poljano v osrčju Bohinjskih gora in pričakujejo, da v nekaterih od više ležečih jam celo presežejo magično globino 1000 metrov. Foto: Uroš Kunaver

O trajnostnem razvoju je v zadnjih letih izredno veliko govora, toda spoznavamo tudi, da dejanske spremembe ni tako lahko doseči. Trajnostni pristop bi moral uravnoteženo vključevati tri vidike: ekonomskega, ekološkega in socialnega, toda v praksi ekonomski vidiki izrazito prevladujejo. Prioritete zasebnega dobička so že v izhodišču bolj ozke in kratkoročne, posledično pa tudi ne dolgoročno vzdržne. Enega od vzvodov za potrebni premik lahko ponudijo agrarne skupnosti. Pred prvo svetovno vojno je bila skoraj tretjina vseh naselij na območju Slovenije agrarnih skupnosti, kasneje pa je bila ta oblika skupnega, vaškega lastništva zemlje in upravljanje z njo, bolj ali manj ukinjena. Na kakšne načine in lahko te skupnosti podprejo bolj trajnostne prakse? Kje so se trajnostne prakse ohranile? In kako, po drugi strani, je trajnostno upravljanje potrebno danes vključevati v izobraževanje odraslih, da bodo znanje in potrebne veščine dostopne kar najširšemu krogu ljudi? Na ta vprašanja je ob izidu dveh zbornikov o trajnosti in agrarnih skupnostih odgovarjala dr. Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije.

Slovenski kirurgi opozarjajo, da nujno potrebujejo vsaj en nov robotski sistem, saj dva robota nista dovolj za vse operacije, ki jih želijo izvesti in imajo številne dobrobiti za paciente. Kirurgom je država že lani obljubila tri dodatne robote, a teh niso prejeli, zato državo svarijo, da bodo strokovno nazadovali, tudi bolniki in z njimi država pa bodo dolgoročno na slabšem zaradi zanemarjanja področja. FOTO: Pixabay

Izrael je odprl mejni prehod Kerem Šalom, pred katerim čaka človekoljubna pomoč za Gazo. Ta sicer ne vključuje goriva, ki so ga Združeni narodi včeraj, po izraelskem zavzetju in posledičnem zaprtju mejnega prehoda Rafa, označili za ključnega. Medtem ko Izrael nadaljuje silovite napade po enklavi, je Washington prvič od začetka vojne v Gazi ustavil dobavo orožja judovski državi. Druge teme: - Po novem bo treba zavarovati tudi nekatera vozila, ki nimajo prometnega dovoljenja. - Poštni delavci bodo od 3-ega junija stavkali zaradi neuslišanih zahtev sindikata. - Ob začetku tedna Rdečega križa kot ključni cilj poudarjajo pomladitev organizacije.

Inflacija se tako v evrskem območju kot v Sloveniji postopno umirja. Aprila so se tako cene življenjskih potrebščin v državah z evrom na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka, pri nas pa za 3 odstotke. Na mesečni ravni je bila inflacija aprila glede na marec v evrskih državah 0,6 odstotka, v Sloveniji pa okrogel odstotek. Eurostat je danes sporočil tudi podatek glede gospodarske rasti v prvem letošnjem četrtletju. Ta se je v tako v evrskih državah kot v celotni sedemindvajseterici v prvem četrtletju letos zvišala za 0,3 odstotka. V oddaji tudi: - Vojaško posredovanje v Rafi ni odvisno od izida pogajanj o premirju, je sporočil izraelski premier Netanjahu. - Pred 20-o obletnico pridružitve Slovenije Evropski uniji o pravici delavcev do prostega gibanja. - Večerna tradicionalna kresovanja pred delavskim praznikom naj bodo čim varnejša.

Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Enega izmed tovrstnih trenutkov smo ujeli tokrat v Studiu Kif-Kif. Pogovoru s producentom Žaretom Pakom se je pridružil tudi pevec zasedbe Big Foot Mama Grega Skočir. Med drugim sta obujala spomine na leto 1995 in nastanek albuma Nova pravila.

Nekateri svetovni mediji poročajo o iskricah upanja za končanje vojne v Gazi, po drugi strani pa prihajajo tudi zanikanja napredka na poganjih v Kairu. Izraelska vojska se umika iz porušenega Han Junisa, še vedno pa visi v zraku grožnja ofenzive na Rafo, kamor je zbežala polovica prebivalstva Gaze. Preostale novice: Rusija trdi, da je nad jedrsko elektrarno Zaporožje danes sestrelila ukrajinski dron; Ukrajina zanika napade na nuklearko. Država bi s štirimi milijoni evrov subvencionirala nakupe električnih koles, zlasti za mestno rabo. Novomeški osmošolec umrl za meningokoknim meningitisom, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic.

V nedeljski kmetijski oddaji smo se z Dragom Stanovnikom pogovarjali o poplavljenosti, ki ji botruje slabo vzdrževanje vodotokov in osuševalnih jarkov, Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa je pojasnil reševanje zapleta z neupravičenim dvigom bonitetnih točk.

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Odmeval je praznik Gospodovega darovanja in dan Bogu posvečenega življenja. Slišali ste, kako se predstojnice in predstojniki različnih redov soočajo z izzivi in preventivo glede duhovnih zlorab. Spomnili smo se tudi na pokojnega stoletnika, frančiškana p. Polikarpa Broliha, pogreb katerega je bil v četrtek na Brezjah.

Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Vladno ministrsko ekipo sta po današnji potrditvi v Državnem zboru dopolnila novi minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter Franc Próps, ki je prevzel ministrstvo za javno upravo. Enega čaka obnova po poplavah, drugega zahtevna pogajanja s sindikati javnega sektorja. Ostali poudarki oddaje: Ob premiku izraelske vojske na jug Gaze prostora za umik civilistov skoraj ni več. Na vrhu Evropske unije in Kitajske poudarek, da se sili ne bi smeli videti kot tekmici. Novi direktor Državne volilne komisije bo Igor Zorčič

Tiflopedagogi so strokovnjaki za področje slepih in slabovidnih. VSloveniji jih ni prav veliko. Enega od njig smo gostili v oddaji Luč vtemi. Z nami je bil Peter Rot, strokovni sodelavec Medobčinskega društvaslepih in slabovidnih Nova Gorica.

Namiznoteniški klub Arrigoni Izola ima bogato tradicijo in je predvsem v ženski konkurenci stalnica v slovenskem vrhu. V klubu skrbijo za številne mlade športnike, prav delo z mladimi so postavili v ospredje. Trenerji mlade že zelo zgodaj učijo prevzemanja odgovornosti. Enega izmed treningov se je udeležil Primož Čepar.

V okviru največjega koncertnega abonmaja Akademije za glasbo je maja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija. Z njim so zaigrali trije študenti, tokrat se posvečamo violinistki Kaji Sešek, ki je za svoj nastop izbrala nekoliko daljši koncert – Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna. Enega danes najbolj znanih, priljubljenih in izvajanih violinski koncertov, ki pa na svoji praizvedbi ni bil najbolje sprejet. Verjetno tudi zato, ker takratni solisti ni imel časa, da bi ga zvadil – note je namreč dobil le dva dni pred nastopom. Kaja Sešek se je začela učiti violino pri petih letih pri očetu Arminu Sešku. Leta 2012 je postala dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, leta 2017 pa je postala študentka Akademije za glasbo, kjer je zaključila dodiplomski študij v razredu Gorjana Košute. Od septembra 2022 študira na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu pri Detlefu Hahnu.

Palestinska oborožena skupina Hamas je davi z raketami nepričakovano napadla izraelska mesta, večje število borcev pa je vdrlo na ozemlje Izraela. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da so v vojni, letalske sile pa že cel dan izvajajo povračilne napade v Gazi. Število mrtvih na obeh straneh še narašča. Po najnovejših podatkih je bilo ubitih najmanj 230 Palestincev, tisoč 600 je ranjenih, na izraelski strani je število žrtev trenutno približno 200 več kot tisoč ljudi je ranjenih. Še nekaj poudarkov iz oddaje: - V potresu na zahodu Afganistana najmanj 120 mrtvih, več kot tisoč ljudi je poškodovanih. - Gasilsko zvezo Slovenije bo še naprej vodil Janko Cerkvénik, novi poveljnik slovenskih gasilcev je Zvonko Glažar. - Tadej Pogačar še tretjič zmagovalec dirke po Lombardiji, Primož Roglič tretji.

Posledice enega najhujših potresov v zgodovini Maroka so grozljive. Umrlo je več kot 2 tisoč ljudi, prav toliko je še ranjenih, nekateri tudi huje. Reševalci se ob novih popotresnih sunkih skušajo prebiti do zasutih pod ruševinami, pomoč potrebuje več kot 300 tisoč ljudi. Pomoč in podporo je ponudilo več držav in organizacij. Več o razmerah čez nekaj trenutkov, v oddaji ne preslišite še: - Konec vrha G20, predsedovanje skupini prevzema Brazilija - Tanja Fajon ob 93. obletnici smrti bazoviških junakov: spoštujmo zgodovino, da se nikoli več ne ponovijo ti grozoviti zločini. - Nemci prvič svetovni prvaki v košarki. V finalu premagali Srbijo s 83:77

Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.

Kako so se v času med sredino 3. in začetkom 7. stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v širokem prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem?Ko so leta 410 Vizigoti zavzeli in brutalno oplenili mesto Rim, se je številnim sodobnikom zdelo, da je civiliziranega življenja nepreklicno konec. Apokaliptična pričakovanja so bila v zraku. Mož, ki je prevedel Sveto pismo v latinščino, sveti Hieronim, je tako pisal o žarki luči sveta, ki da je nenadoma ugasnila, in zaskrbljeno pripomnil: »Če lahko pade Rim, nič ne more biti varno.« Danes sicer vemo, da se svet z zatonom rimskega cesarstva – še zlasti, seveda, njegove zahodne polovice – le ni končal, drži pa, da se je radikalno spremenil, preobrazil. Enega izmed obrazov te preobrazbe si lahko ogledamo, če v roke vzamemo še svežo, v angleščini pisano študijo Between Ravenna and Constantinople : Rethinking Late Antiquity Settlement Patterns (Med Raveno in Carigradom : nov premislek o poznoantičnih naselbinskih vzorcih), ki je izšla pri Založbi ZRC. Tu je namreč njen avtor, arheolog dr. Slavko Ciglenečki, natančno, z zvrhano mero erudicije popisal, kako so se med koncem tretjega in začetkom sedmega stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem. Kakšno sliko konca sveta, ki to vendarle ni bil, je v svoji knjigi navsezadnje izrisal, smo v pogovoru z dr. Ciglenečim preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. foto: Gradina na hrvaškem otoku Žirje, ostanki zgodnje-bizantinske trdnjave (Goran Dekleva)

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Mariboru načrtujejo zamenjavo energetsko potratnih uličnih svetilk - Koprski policisti svetujejo, kako lahko s premišljenim ravnanjem nepridipravom poleti prekrižamo načrte - 150 let reške železniške proge med Pivko in Ilirsko Bistrico - Prvo "Borštnikovanje" v Cerkljah na Gorenjskem.

Primož Roglič je na veličasten način dobil Dirko po Italiji. Prvo slovensko zmago na italijanski pentlji je komentiral njegov moštveni kolega Jan Tratnik. Vabljeni k poslušanju!

Pristojni minister Luka Mesec je po vladni seji podrobneje predstavil napovedani sveženj pomoči za upokojence - 100 milijonov evrov - ter pojasnil, kdo in kako bo prejel pomoč. Pokojnine vseh upokojencev bodo sicer tri mesece, od novembra do januarja, za 1,8 odstotka višje. Poleg tega bodo letos namesto enega prejeli kar dva letna dodatka. Druge teme: - Koalicijski predlog preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja po mnenju opozicije ne rešuje resničnih težav. - Unija želi zmanjšati gospodarsko tveganje v odnosu do Kitajske. - Roglič po današnji 18-i etapi Gira v skupnem seštevku na drugem mestu.

Enega od učinkovitih načinov, kako poskrbeti za lastno dobro počutje v tem občasno prehitrem tempu življenja, predstavlja joga. Njeni številni pozitivni učinki se poznajo tako na telesnem kot duševnem nivoju: zmanjšuje stres in spodbuja notranji mir, z njeno pomočjo se pride do večje telesne kondicije, pa tudi do izboljšanja gibljivosti in dihanja. Morda se bo kdo nad njo navdušil ob poslušanju tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Anita Urbančič se je povabila na obisk v Joga sobo v Izolo, kjer jo je z nasmeškom na obrazu sprejela Anja Brenko.

V tej Andersenovi pravljici izvemo, kaj se je pripetilo posamenznemu zrnu graha. Vsak od njih si je želel daleč in visoko, pa je uspelo samo enemu. Prisluhni. Hans Christian Andersen, Pravljice, prevedel Rudolf Kresal, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1950, bere Nataša Holy

Andrej je zelo izkušen CMO, strokovnjak za blockchain in predavatelj z močnim poudarkom na načelih vodenja ter trženju produktov in storitev digitalnih valut. Ima bogate izkušnje v sektorju rudarjenja bitcoinov, pa tudi v sektorju DeFi in NFT, z več kot desetletnim sodelovanjem v visokotehnološki industriji. Andrej je trdno prepričan, da je Bitcoin prihodnost izmenjave vrednosti med neodvisnimi in svobodnimi posamezniki.   Andrej se je v svoji poklicni marketinški karieri posvečal trženju visokotehnoloških izdelkov in storitev. Je natančen opazovalec človeških interakcij, vedno si prizadeva povečati učinkovitost ljudi in zagotoviti, da je njegova ekipa danes boljša kot včeraj. Andrej se zelo osredotoča na izgradnjo izjemnih v izdelke usmerjenih ekip in kulture rasti, ki temelji na analitiki, KPI-jih, številkah, nenehnem testiranju in povratnih informacijah uporabnikov za izboljšanje izdelkov in storitev.   Andrej je tudi ustanovitelj portala Astra.si, ki mladim pomaga pri učenju matematke. Profesionalno se ukvarja z marketingom, in je v preteklih letih vodil marketinške oddelke v uspešnih slovenskih podjetjih kot so EKWB in NiceHash, danes pa deluje kot svetovalec podjetjem v kripto in NFT industriji. Astra.si ima že preko 2500+ brezplačnih video razlag. Andrej je tudi član zasedbe podkasta Dialog, kjer s Klemnom Selakovičem in Janijem Pravdičem razpravljajo o vseh področjih življenja.   Naj citat: "Na tem svetu obstajata le dve tragediji. Ena je ta, da dobimo to, kar želimo, druga pa, da tega ne dobimo." - Oscar Wilde Naj knjiga: Carl Sagan - Svet demonov Naj serija: Friends Hobiji: avtomobilizem, gaming Najljubša hrana: Steak Najljubši podjetnik (domači ali tuji): Peter Florjančič // Toto Wolff Naj app: Google Maps Tvoji trije nauki za naše poslušalce: 1. Sleep well. 2. Eat well. 3. Buy Bitcoin.

Zgodovina jazzovske glasbe je pri nas, kljub nespornemu dejstvu, da premoremo kopico izvrstnih glasbenikov, malo znana ali, bolje rečeno, slabo raziskana. zunaj zgodnjih let v tridesetih letih prejšnjega stoletja in pa povojnih jazzovskih zadreg se sodobnejši jazz rad pomete pod preprogo kot projekt posameznih glasbenikov ali festivalov. Malo je zato kriva narava glasbe same, saj se glasbeniki pogosto združujejo v skupine, ki so že v osnovi mišljene kot glasbeni projekti, zato toliko z večjim veseljem pozdravljamo sestave z dolgo in plodno jazzovsko zgodovino. Enega takšnih v oddaji Sledi časa opisuje Marko Radmilovič.

Vsaka stenska ali ročna analogna ura ima zelo natančen mehanizem, sestavljen iz več sto drobnih delcev. Popravilo, zamenjava baterij, paščkov, stekel, preizkus vodotesnosti … Z vsem tem se ukvarjajo urarji. Enega izmed njih – urarskega mojstra Davida Lečnika – bomo gostili v torkovem Svetovalnem servisu. Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, in koliko je še upanja za kakšno staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili?

Miška sledi svojim sanjam. Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisala: BrigitteWeninger. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007

Ukrajinske sile po navedbah britanskih obveščevalcev napredujejo na območjih severno od Kijeva, od koder se še naprej umika ruska vojska. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozarja, da Ukrajino najtežje bitke še čakajo, in sicer na vzhodu države. Rdeči križ danes začenja nove poskuse evakuacij civilistov iz mesta Mariupolj na jugovzhodu Ukrajine. Koridor za evakuacijo je danes omejen na zasebna vozila, avtobusov ne bo. V Dodokih in odmevih tudi: - Je opoziciji na Madžarskem in v Srbiji uspelo prepričati volivce o spremembah? - Neizogibna posledica višanja cene surovega mleka bo dražitev izdelkov na trgovskih policah - V Sloveniji še niso opravili študij, ki bi pokazale, koliko je ljudi z avtizmom.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o tornadih. Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o tornadihIzmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. Tacuja Fujita, alias Mr. Tornado, je bil eden največjih ameriških strokovnjakov za tornade. Leta 1945 je kot otrok še živel v Kokuri na Japonskem, kamor bi morala pasti druga atomska bomba, pa so jo zaradi slabe vidljivosti odvrgli na Nagasaki. Trditev je resnična 2. Korporacija Gibson je 1998 izdelala posebno serijo 200 kitar "Old Hickory". To je tudi vzdevek nekdanjega predsednika ZDA Andrewa Jacksona, kitare pa so bile narejene iz 200 dreves, ki jih je na njegovem nekdanjem posestvu izruval tornado. Trditev je resnična 3. Enega najhujših tornadov v zgodovini, leta 1925 v ZDA, meteorologi niso napovedali zato, ker je bilo uradno prepovedano uporabljati besedo tornado, ker bi to lahko sprožilo paniko. Umrlo je 700 ljudi. Trditev je resnična 4. 75-letna gospa se je leta 2017 pred divjanjem tornada v Teksasu zatekla v svojo kopalno kad. Čez nekaj ur so jo našli na 200 metrov oddaljenem drevesu, še vedno v kadi in nepoškodovano. Trditev je resnična 5. Tri četrtine tornadov zabeležijo v ZDA. Za najhujšega v zgodovini pa velja tornado leta 1985 v Indiji. Zradiral je dve mesti in za sabo pustil skoraj 12 tisoč žrtev. Trditev je izmišljena

V tokratnem podcastu razkrivamo, kako vlagati v vse bolj priljubljene kotirajoče sklade (ETF), ki so cenovno bolj ugodni od klasičnih vzajemnih skladov - tudi v ameriške ETF-e, ki jim je EU z regulativo omejila dostop do evropskega malega vlagatelja. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov. Obdelali smo že vzajemne sklade, trgovalne platforme, tokrat kotirajoče sklade tako im. ETF (exchange traded fund, angl.). Ti skladi so praviloma cenovno bolj ugodni od klasičnih vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji in so vse bolj priljubljeni med vlagatelji. Čeprav je ponudbe ETF-ov precej, pa ima slovenski (in evropski) mali vlagatelj omejen dostop do priljubljenih ameriških ETF, kot so Vanguard, SPDR, iShares in tako dalje. Amerika velja za zibelko in meko ETF-ov in Evropa ji težko sledi. Evropska regulativa pa od izdajateljev ETF-ov zahteva, da za namen trženja malim vlagateljem na evropskih tleh predloži tako imenovani KIID – to je dokument o ključnih informacijah za vlagatelje. Ideja je da se s tem transparentno predstavi finančni inštrument in hkrati omogoča enostavno primerjavo med njimi. Podobne dokumente je potrebno predstaviti strankam tudi pri drugih finančnih produktih kot so posojila, zavarovanja in podobno. Ta regulativa je v določenih delih tudi precej nelogična. Denimo, mali vlagatelji lahko čez lužo kupujejo precej bolj tvegane naložbe kot so delnice ali izvedene finančne inštrumente, ne morejo pa kupovati ameriških ETF-ov, ki veljajo zaradi načela razpršenosti za manj tvegane. Vseeno pa je Slovenija očitno nekaj posebnega, saj vlagateljem nudi nekaj več, kar druge evropske države načeloma ne. Razkrivamo, da slovenski vlagatelji lahko kupujejo tudi ameriške ETF, in sicer preko določenih slovenskih borznoposredniških hiš. Kako je to možno? Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev pojasnjujejo, da trenutno vlagateljem v Sloveniji sicer ni dovoljeno tržiti skladov iz tretjih držav, a vseeno lahko borznoposredniške družbe na zahtevo stranke izvršijo naročilo za nakup tovrstnega finančnega instrumenta. To v prevodu pomeni, da na vašo izrecno zahtevo in če ta ustreza vašemu profilu tveganja, lahko ta nakup opravite. Hudič pa je v podrobnostih. Mimogrede, takšnega obvoda evropske regulative ne ponujajo med Slovenci priljubljeni tuji brokerji. Pa tudi številni slovenski traderji – ljubiteljski ali profesionalni, o tem obvodu nič ne vedo, niti mediji o tem niso poročali.  Ker ni vse kar se sveti tudi zlato, smo se poglobili v vsebino z izkušenim trgovalcem Nikolo Maljkovičem, zato da bomo kot vlagatelji znali pametno izbirati ETF-e in ne bomo nasedali prodajno motiviranim nasvetom. ____________________________________________________ SEZNAM TOP ETF-ov je obljavljen TU (www.biznispace.com). Če ga boste delili, ga dajte z opombo.... vlaganje v ETF je dolgoročna zgodba in investicije na kapitalske trge so tvegane. Ni garancij! Bolj ko gremo v nišo, večje je tveganje. Prav tako se je potrebno zavedati, da so vrednotenja na nekaterih trgih na rekordnih ravneh. Vstopate v času 12-let trajajočega bikovskega trenda. Ta zgodba se ne bo nadaljevala v nedogled. Nihče pa ne ve, kdaj se bodo tečajnice obrnile navzdol in kaj bo povod za to. Že zdaj - v vsej tej evforiji, ki smo ji priča - pa lahko napovemo, da bo padec boleč in bo mnoge preseneti. To smo že doživeli. Zgodovina se ponavlja, ampak vedno z nekoliko drugačnih dramskim lokom. Če že vlagate, vlagajte po pameti. Izobrazite se o tem. Ne poslušajte prodajalcev megle (teh je zdaj res veliko). ___________________________________________________ V podcastu boste slišali ....dopolnujemo  ....     ____________________________________________________ Povezave na družbenih omrežjih ​Linkedin https://www.linkedin.com/in/marjamilic/​​ Instagram https://www.instagram.com/marjamilic/​​ https://www.instagram.com/money_how_now/ Twitter https://twitter.com/marjamilic​​ https://www.facebook.com/MoneyHow1 https://www.youtube.com/marjamilic