Podcasts about postala

Ime meseca marca sta Nika in Domen Prevc, smučarska skakalca, ki sta na najuspešnejšem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju za slovensko reprezentanco do zdaj sodelovala pri vseh petih osvojenih slovenskih medaljah. Junaka prvenstva sta osvojila po dve zlati medalji ter skupaj tudi eno srebrno. Postala sta tudi prva sestra in brat, ki sta osvojila naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih na istem svetovnem prvenstvu. Foto: www.alesfevzer.com

Ime tedna sta postala Nika in Domen Prevc, smučarska skakalca, ki sta na najuspešnejšem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju za slovensko reprezentanco do zdaj sodelovala pri vseh petih osvojenih slovenskih medaljah. Junaka prvenstva sta osvojila po dve zlati medalji ter skupaj tudi eno srebrno. Postala sta tudi prva sestra in brat, ki sta osvojila naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih na istem svetovnem prvenstvu. Foto: MMC, www.alesfevzer.com

Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju.

Z novim letom je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. Z njo sicer sodeluje že 15 let, sodelovanje je postopno krepila, vstop v elitni klub polnopravnih članic pa je po eni strani potrditev najvišjih standardov v industriji in v raziskovalni sferi, hkrati pa prinaša dostop do novih programov in moč soodločanja o razvoju in politiki evropskega vesoljskega programa. O ključnih dosežkih, težavah in načrtih sektorja Erika Štular.

Hrvate čakajo tik pred koncem leta volitve predsednika republike, interes za ta položaj je do zdaj izkazalo 13 kandidatov. Še en minister v HDZjevi vladi je zaradi korupcije ostal brez pložaja. Tokrat je spodrsnilo ministru za zdravje Viliju Berošu, ki je osumljen, da je nagovarjal ravnatelje hrvaških bolnišnic naj kupijo točno določeno medicinsko opremo. Poleg njega sta s svojih položajev odstopila tudi dva znana zdravnika. Vsi pa seveda trdijo, da niso krivi.Vpleteni se bodo, če bo obtožnica potrjena, branili s prostosti. Je pa poleg same afere velika zgodba v hrvaških medijih postala tudi knjiga, ki jo je pod roko nosil zdravstveni minister Beroš, ko je odšel iz pripora. V soboto se je začel zagrebški advent, ki bo trajal do 7. januarja. Kakšne so cene ponudbe na stojnicah?

Mlada Gautami je imela zelo ljubečega sina in bila sta zelo srečna, vendar je sin nenadoma umrl, ko je dopolnil osem let. S tem se Gautami ni mogla sprijazniti, zato je tekala od vrat do vrat in ljudem tarnala: »To ne more biti res! Prosim, storite nekaj!« Vsak jo je poslal k nekomu drugemu po pomoč, dokler ji ni nekdo rekel: »Obišči Budo. Dosegel je visoko spoznanje in je zelo moder. Mogoče ti lahko on pomaga.« Nemudoma se je odpravila k Budi in ga rotila: »Ali mi lahko, prosim, pomagaš? Sin mi je umrl, vendar to ni prav. Prosim, nekako ga obudi od mrtvih. Oživi ga!« Buda ji je odvrnil: »Prav, vendar moraš najprej nekaj storiti.« Gautami je takoj privolila, zato je Buda nadaljeval z navodili: »Prinesi mi prgišče sezamovih semen.« Gautami je že hotela oddrveti, da bi izpolnila nalogo, ko jo je Buda ustavil in ji rekel: »Ne, ne, pod enim pogojem: prinesi mi prgišče sezamovih semen od družine, kjer ni še nihče umrl. Potem bom obudil tvojega sina.« Gautami je takoj stekla do prve družine na poti in jo prosila za nekaj sezamovih semen. Že so hoteli oditi po semena, ko jih je vprašala: »Še prej mi povejte, ali je kdo v vaši družini umrl.« »Da,« so ji odgovorili. »Umrl je naš oče in tudi naše matere ni več.« Enako je vprašala tudi druge družine in dobivala je podobne odgovore: »Moj dedek je umrl.« »Mojega brata ni več med živimi.« »Otrok mi je umrl.« Tako je potovala od vrat do vrat čez vse mesto in ni našla niti ene družine, kjer ni še nihče umrl. Potem je doumela, da je smrt neizogibna in da vsi umrejo ter da ni pravila, ki bi narekovalo, da najprej umrejo stari ljudje in šele nato mladi. Umirajo stari in mladi, pa tudi ljudje srednjih let in tudi otroci. »To ni nekaj, kar se dogaja le meni,« je spoznala. »Zgodi se vsem. To je dejstvo življenja.« Ko je to spoznala, je prenehala iskati in se odpravila pokopat svojega sina, potem pa se je vrnila k Budi. Buda jo je vprašal: »Kje so sezamova semena?« »Nimam sezamovih semen. Kremirala sem svojega otroka. Zdaj sem tu, da bi ti sledila in se učila dharme.« Postala je Budova učenka ter prakticirala njegove nauke in mislim, da je bila prva ženska, ki je dosegla stopnjo arhata in tako postala prva razsvetljena ženska tistega časa. * * * * Pomembno se je zavedati, da se boleče in travmatične izkušnje dogajajo številnim ljudem, vsem tako ali drugače. Bolj ko razumemo, da to doživlja veliko ljudi – da ni nekaj nenavadnega in da je na tem svetu to skoraj normalno –, bolj nam to lahko pomaga sprejeti svoje lastne težke izkušnje. Lahko razmišljamo takole: »Trpljenja je veliko. To seveda ni dobro, vendar se dogaja. Veliko ljudi doživlja podobno trpljenje. Kar se mi dogaja, se dogaja tudi drugim, zato ni to nič nenavadnega.« Tako lahko nekoliko globlje sprejmemo trpljenje. Prav tako postanemo sočutnejši. Čutimo, da nismo edini, ki trpimo, zato nismo več vklenjeni v svoje lastno trpljenje. Trpljenje je povsod. To v nas vzbudi občutek sočutja in odpre naše srce tudi za druge ljudi. To je izhodišče sočutja do drugih.

Matilda iz Helfte je bila sestra sv.Jedrt, opatinje cistrecijanskega samostana v Helfti. Postala je voditeljica …

Rada prebiram pravljice. Prepričana sem, da niso namenjene samo otrokom, ampak tudi nam odraslim. Ko sem na obisku pri kakšni družini, kjer imajo otroke, izvem od otrok kakšno novo pravljico in sem tega prav vesela. V pravljici o medvedki z modrimi očmi je neka znanka spregovorila o svojih osebnih izkušnjah. Nekoč je živela medvedka Olivija, ki je bila zelo žalostna, ker je bila veliko manjša od drugih medvedk in je imela modre oči in ne rjavih tako kot vsi drugi medvedje. Vsak dan je hodila k jezeru in tam žalostno sedela. Imela je občutek, da je drugi ne marajo. Počutila se je strahotno samo. Ko je bila nekega dne spet na smrt nesrečna in je sedela na svojem stalnem mestu ob jezeru, se je pred njo nenadoma pojavila velika zelena žaba. Imela je tako mil pogled, da ji je medvedka takoj zaupala. Žaba jo je vprašala, zakaj je žalostna, in medvedka ji je vse povedala. Žaba je rekla: »Poznam zdravilo za tvojo žalost. Ali vidiš roso na velikem cvetu? Vsak dan vzemi eno kapljico, potem ti bo kmalu bolje.« »Ali bom potem tudi hitreje rasla in dobila rjave oči?« je vprašala medvedka. »Ne,« je rekla žaba, »zrasla ne boš sama od sebe. Tudi oči bodo ostale modre. Sicer pa so tvoje modre oči nekaj najlepšega na tebi. Ampak preprosto ne boš več žalostna.« Bilo je tako, kot je rekla žaba. Olivija je vsak dan popila kapljico rose z velikega cveta. Postala je vesela in noben medved se ji ni več posmehoval. Vsi so jo začeli občudovati. Ali so to storile zares kapljice rose ali preprosto prijateljstvo s skrivnostno žabo? Kdo ve? Pravljica se mi zdi naravnost ganljiva. Res ni pomembno, ali so čudežno učinkovale kapljice rose ali je bilo prijateljstvo žabe vzrok sprememb. Dejstvo je, da je morala priti žaba z milim pogledom, da se je lahko kaj spremenilo. Tako vsak od nas v svojem življenju potrebuje ljudi, ki se v določenem trenutku pojavijo na njegovi poti in mu pomagajo, da lahko naredi korak naprej.

Mi kristjani pogosto slišimo očitek: »Če boš veroval, boš izgubil svobodo.« Številni ljudje menijo, da krščanstvo ne dopušča svobode. Nasprotno pa Kristus v današnjem evangeliju svojim učencem prepušča popolno svobodo. Ko ga večina učencev zapusti, vpraša peščico, ki je ostala: »Ali hočete tudi vi oditi?« (Jn 6,47). Niti sledu prisile, ampak popolna svoboda. Vera v Kristusa je prevelika stvar, da bi koga silili vanjo ali ga k njej prisilili. V zgodovini so se vse prisile glede vere slabo končale. Človek se za Kristusa lahko odloči samo v ljubezni. Ljubezen pa je svobodna. Za Kristusa se lahko odloči samo, ko spozna, da je Bog najvišje dobro, najbolj ljubeča oseba ali, kot je to čudovito lepo povedal apostol Peter: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (68). Kakor da bi hotel reči: Ti, Gospod, lahko najgloblje potešiš žejo naše duše. Kolikokrat v življenju izkusimo: Vsi nas lahko razočarajo, samo Bog ne! Frančiškan Polikarp Brolih je rad pripovedoval o srečanju s sorodnikom. Bil je novinec v samostanu, ko se je začela vojna. Pri njem se je oglasil sorodnik, ki je iz Gorenjske pred Nemci pribežal v Ljubljano. Prej je bil bogat trgovec, v vojni pa je vse izgubil: bogastvo, trgovino, delo, ugled … Vse! V pogovoru mu je priznal: Ostala mu je samo vera v Boga. Vse drugo je propadlo! Vera je gotovost, ki ostaja. Vera je velikokrat edina gotovost in je toliko dragocenejša, ker ostane takrat, ko vse druge gotovosti propadejo ali se izkažejo za negotove. Je gotovost nad vsemi gotovostmi … Današnji evangelij tudi odgovarja na vprašanje, zakaj ostajamo ob Kristusu, zlasti ko toliko ljudi odhaja od njega in toliko ljudi meni, da ga ne moremo srečati v Cerkvi. Ne ostajamo ob njem, ker bi se strinjali z nepravilnostmi v Cerkvi, ampak zato, ker ta nosi njegovo odrešenjsko sporočilo. Danes se spominjamo stoletnice rojstva pisatelja Alojza Rebule. Tudi on je v veri našel smisel bivanja. Zanj je postala kakor »vrv, ki nas pelje nad kamnitim prepadom … Megle lahko še tako žvižgajo skozi kamin, lahko ne vidiš ničesar drugega pred seboj kot naslednji vstop – v roki pa ti še vedno ostaja tista na obeh koncih zacementirana vrv, tista gotovost …« (Divji golob, 237). Vera mu je bila tako pomembna, da jo je šel iskat tudi za ceno žrtve. In poiskal jo je v Cerkvi. Postala je biser, ki ga bo šel iskat tudi, če je zakopan v gnoju. V knjigi o francoskem filozofu Jacquesu Maritainu opisuje pot tega filozofa in njegove žene do vere. Ko sta se Jacques in žena Raissa Maritain bližala Cerkvi, sta naletela na veliko oviro – napake ljudi v Cerkvi. Toda njun odgovor je najbrž postal tudi Rebulov odgovor: »Če se je Bogu zdelo prav, da je skril svojo resnico v kup gnoja, jo bova šla iskat prav tja!«

Epilepsija se v razvitem svetu pojavlja pri približno odstotku prebivalstva. Za to nevrološko bolezen so značilni ponavljajoči se napadi, ki se pojavljajo v različnih oblikah. Prav tako jo spremljajo socialne in čustvene posledice, s katerimi se stroka uspešno spopada. S širjenjem znanja in vedenja tako odpravljajo predsodke in strahove, ki povečujejo breme bolezni. Kaj povzroči nastanek epilepsije in kakšne so oblike zdravljenja? O vsem tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal doktor Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki.

Vedno bolj spoznavam, kako pomembno je, da se znamo poslušati. Tega se pravzaprav nikoli nismo prav učili. Spominjam se, da smo imeli v šoli govorne vaje, kjer smo se učili govoriti in nastopati. Nihče pa nam ni spregovoril o tem, kako naj poslušamo. Celó med študijem medicine, kjer bi to pričakovali, so nam v glavo vtepali kup podatkov, od katerih mnogih nismo nikoli uporabili. O tem, kako naj dejansko pri vsakdanjem delu poslušamo ljudi (in jih tudi slišimo), pa nič. In tako se v naših pogovorih nekateri vzorci ponavljajo vsak dan. Znanka mi je pravila, kako bi se želela kdaj pa kdaj pogovoriti o svojih problemih, o svojih težavah, pa še o marsičem. Živi sama, mož ji je pred leti umrl, otroci živijo drugod. V začetku, po moževi smrti, je bilo težko, potem pa se je kar dobro vživela v to svoje novo stanje in zna biti tudi sama. Včasih pa si vendarle zaželi, da bi jo kdo poslušal. Nekaj prijateljic in znank ima, ki takole reagirajo na njeno pripoved: »Jaz tudi. Mene tudi bolijo kosti in sklepi. Jaz tudi včasih ne morem spati. Jaz tudi …« Postala je že skoraj alergična na ta »Jaz tudi«, ker ji s tem preprečijo, da bi spregovorila do konca o sebi, o svojem doživljanju. Nima občutka, da bi jo v njenem pripovedovanju vzeli resno. Ko bi vsaj nekdo rekel: »Res? Boli te? To je pa lahko neprijetno!« Mislim, da bi prav o tem moral razmisliti vsakdo izmed nas. Kolikokrat reagiramo s tem »Jaz tudi«, namesto da bi poslušali drugega človeka in mu pustili, da do konca spregovori o sebi. To nam je že tako prešlo v kri, da se največkrat niti ne zavedamo, da tako reagiramo na pripovedi drugih ljudi. Če hočemo kaj narediti za boljši in lepši svet, moramo paziti na naše medsebojne človeške odnose. Tu pa se vse začenja s sposobnostjo našega poslušanja. Najprej se moramo tega zavedati, potem pa korak za korakom, dan za dnem vedno bolj paziti, da bomo vedno manj govorili in vedno več poslušali.

Ker so pred nami evropske volitve, se z našo bruseljsko dopisnico najprej odpravimo na Nizozemsko, kjer so se na volišča odpravili prvi. Preverimo še zadnje javnomnenjske ankete in opozorimo na vodilne kandidate političnih skupin, ki se bodo v nedeljo takoj po 23.00 skupaj znašli v evropski kadrovski kuhinji.

Avstrijci bodo v Evropski parlament volili 9. junija, v jeseni pa bodo zvezne parlamentarne volitve. Kako poteka predvolilni boj, kaj kažejo javnomnenjske raziskave? S svojo kandidaturo na zvezni parlamentarnih volitvah pa je presenetila Stranka piva. Za zdaj kaže, da ji bo uspel vstop v parlament, za kakšno stranko gre?

Včasih imajo najobičajnejše stvari dolgo in zapleteno zgodovino. To še posebno velja za nesnovno dediščino. Na primer otroška pesmica o Hudi mravljici. Postala je tako običajna, tako zelo del vsakega odraščanja, da se skoraj nihče več ne vpraša, od kod je mravljica prišla in kdo jo je, ne navsezadnje, ustvaril. Prevladujoče prepričanje je, da gre za ljudsko blago, za ljudsko pesmico, nastalo nekoč v globinah časa, ko so pastirji še gnali na pašo. A nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Huda mravljica je avtorska pesem v pravem pomenu besede, saj je v peti obliki združila dva mojstra svojega poklica. A nič od tega se ni bi zgodilo, če ne bi v Slovenskih Konjicah živela nenavadna družina, po sledovih katere se v oddaji Sledi časa odpravlja Marko Radmilovič.

V tem norem, hittrem tempu življenja, ko je vse postalo instant, gledamo podobe izklesanih teles na instagramu, srečnih življenj in ljubezenskih zgodb. Pa res mislite, da je življenje samo to? Veliko ljudi, ki objavlja popolna življenja in lepa telesa so vse prej kot srečni. Naši predniki niso potrebovali toliko stvari, pa so si vseeno znali pričarati srečo. Zakaj tekmujemo z ljudmi, ki nam v življenju niti niso pomembni? O tem bo danes spregovorila Jasmina Kandorfer. Raje se zazrimo vase in spremljajmo svoj napredek. To najlažje naredimo z mesečnimi zapisi, v dnevnik rasti.

Ko se približamo nekdanjemu rastlinjaku med Giardini in Arzenalom v pričakovanju slovenskega paviljona, uzremo nenavaden objekt z industrijskim značajem in obliko, ki po večini ni vidna. Gre za industrijsko izdelano klet, namenjeno vkopu v zemljo, tokrat razstavljeno na površju. Do nje vodijo kovinske stopnice, v notranjosti pa nas pričaka izkušnja, ki spodbudi razmislek o naravi umetniškega dela in naših pričakovanj. Umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar sicer s projektom Skrivnost vrta zate poudarjata tri vidike poti in tujosti, kar je tudi tema letošnjega bienala, kot si jo je zamislil kurator Adriano Pedrosa. Kaj natančneje je mišljeno s tujostjo in potjo, sta pojasnila v pogovoru, ustavili pa smo se tudi pri vprašanju umeščenosti projekta Skrivni vrt zate v javni prostor. Foto: Katja Korba/STA (izrez iz originalne fotografije)

Slovenija je na današnji dan pred 20-imi leti postala polnopravna članica zveze Nato. Vanjo je vstopila hkrati s še šestimi državami. Slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič poleg večje varnosti države in manjših stroškov za obrambo navaja dobre odnose med članicami zavezništva.

Vedno bolj spoznavam, kako pomembno je, da se znamo poslušati. Tega se pravzaprav nikoli nismo prav učili. Spominjam se, da smo imeli v šoli govorne vaje, na katerih smo se učili govoriti in nastopati. Nihče pa nam ni povedal, kako naj poslušamo. Celó med študijem medicine, pri katerem bi to pričakovali, so nam v glavo vtepali kup podatkov, od katerih številnih nismo nikoli uporabili. O tem, kako naj pri vsakdanjem delu poslušamo ljudi (in jih tudi slišimo), pa nič. In tako se v naših pogovorih vsak dan ponavljajo nekateri vzorci. Znanka mi je pravila, da bi se želela kdaj pa kdaj pogovoriti o svojih težavah, pa še o marsičem drugem. Živi sama, mož ji je pred leti umrl, otroci živijo drugod. V začetku, po moževi smrti, je bilo težko, potem pa se je kar dobro vživela v svoj novi položaj in zna biti tudi sama. Včasih pa si vendarle zaželi, da bi jo kdo poslušal. Nekaj prijateljic in znank ima, ki se takole odzovejo na njeno pripoved: »Jaz tudi. Mene tudi bolijo kosti in sklepi. Jaz tudi včasih ne morem spati. Jaz tudi …« Postala je že skoraj alergična na ta »Jaz tudi,« ker ji s tem preprečijo, da bi do konca povedala, kaj doživlja. Nima občutka, da bi njeno pripovedovanje vzeli resno. Ko bi vsaj kdo rekel: »Res? Boli te? To je pa neprijetno!« Mislim, da bi prav o tem moral razmisliti vsak izmed nas. Kolikokrat reagiramo z »Jaz tudi«, namesto da bi poslušali drugega človeka in mu pustili, da do konca pove nekaj o sebi. To nam je že tako prešlo v kri, da se največkrat niti ne zavedamo, da se tako odzivamo na pripovedi drugih ljudi. Če hočemo kaj storiti za boljši in lepši svet, moramo paziti na medsebojne odnose. Tu pa se vse začne s sposobnostjo poslušanja. Najprej se moramo tega zavedati, potem pa korak za korakom, dan za dnem vedno bolj paziti, da bomo vedno manj govorili in vedno več poslušali.

Ovog vikenda gostovali smo u Leskovcu i proveli se zaista odlično. 00:00 Uvod 00:35 Klapaa 04:00 Patreon i Jutjub 08:00 Maltretiranje Nikole Ristića 09:11 Konferencija zbog mimova 21:21 Kampanja od vrata do vrata 22:08 Koškanje po zgradama 26:00 Relja Ognjenović kao SNS Betmen 35:00 Generalštab se poklanja Trampovom zetu 47:11 Željko Mitrović i YUPRC 55:44 Velika krađa ordenja 1:01:00 Vučić poklonio Dodiku aparat za kokice 1:08:00 RTS pušta Bolji život --- Kripto voleti: Viktor BTC bc1q4estcdlypugcz5hnwd8z0gl64lmh6l2lsy23yt Nenad BTC 1AcKQwLtpnd9CmYD1N26tGtiBZaD8Jtb7M (ostali kada otvore) Od sada nas možete podržite i na YouTubeu: https://www.youtube.com/channel/UCbYHvSoOkkHfhPTNkz4RmQg/join Budite vi sponzor podkasta na Patreonu: https://www.patreon.com/njuz Kupite NJUZ majice: https://www.dechkotzar.com/sr/tag/njuz/ --- Audio podcasti: Deezer https://www.deezer.com/en/show/1736292 Soundcloud https://soundcloud.com/njuz-net Apple https://podcasts.apple.com/us/podcast/njuznet/id1531300158 Spotify https://open.spotify.com/show/5M6FZXlro5U1bmjgj8xWiN Google https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5zb3VuZGNsb3VkLmNvbS91c2Vycy9zb3VuZGNsb3VkOnVzZXJzOjg3ODUzNDAwNS9zb3VuZHMucnNz Njuzovci na Instagramu: https://www.instagram.com/je.li.savetaa/ https://www.instagram.com/nenad.milosavljevic/ https://www.instagram.com/graforidza/ https://www.instagram.com/viktorxmarkovic/ https://www.instagram.com/marko_drazic/ https://www.instagram.com/vvukovv/ #podcast #srbija #

Gospa, ki se približuje osemdesetim letom, se je v zadnjih letih v marsičem spremenila. Tako pravi njena hčerka, ki je tega zelo vesela. Včasih se je čisto drugače odzivala na različna povabila. Bila je veliko bolj odklonilna. Nikoli povabila ni takoj sprejela, ampak je vedno pustila čakati tiste, ki so jo povabili. Potem je vse natančno premislila. Ali so bili vedno dovolj prijazni do nje, ali so jo kdaj užalili, ali so oni delali prve korake ali so čakali nanjo, da bo ona vzpostavila prvi stik, in še in še. Vsako stvar je tako natančno analizirala, prerešetala vsako malenkost, da je bila sad tega skoraj vedno odločitev: ne. In tako ni hodila skoraj nikamor. Postajala je vse starejša in tudi ljudje so jo počasi nehali vabiti, da bi prišla k njim. Hčerka je to opazovala in ji je bilo za mamo žal. Tako lepo bi lahko živela, pa si je sama oteževala življenje. Potem se je z mamo zelo odkrito pogovorila. Njeno glavno naročilo je bilo: »Mama, sprejmi vsako povabilo!« In glej, zgodil se je pravi čudež. Besede niso bile zaman, padle so na plodna tla in obrodile sadove. Mama je vse to premislila, potem pa začela delati korake. Začela se je drugače odzivati na povabila. Ni več premišljevala, ali so bili nekoč dovolj prijazni do nje in podobne stvari. Povabilo je sprejela in šla k ljudem. Naenkrat je videla, kako prijazni so ljudje. Postala je navdušena in tudi ona je postajala vsak dan prijaznejša. To se je začelo kazati tudi na potezah njenega obraza, ki so postajale vedno milejše. Lepa se mi zdi zgodba te stare gospe. Zna se učiti celo življenje, zna se spreminjati kljub starosti, zna se vse bolj veseliti življenja. Postaja vse modrejša. Ob tem mislim na toliko starih in še ne tako starih ljudi, ki vse življenje in z leti vse bolj vztrajajo v drži, kakršno je imela ta gospa v začetku. Vse bolj so sami, vse bolj nesrečni, nesrečne pa delajo tudi ljudi, ki prihajajo v stik z njimi. In vendar jim nihče ni kriv te nesreče, sami morajo delati korake.

14. februar je za vedno z zlatimi, če smo natančni s srebrnimi črkami vpisan v slovensko športno zgodovino. 14. februarja 1984 je Jure Franko na olimpijskih igrah v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov na zimskih igrah. Po dogodku, ki mu je povsem spremenil življenje, je kmalu končal športno pot in poslovne priložnosti iskal v tujini. Zdaj z družino znova živi v Sloveniji, pred dnevi pa je bil tudi v Sarajevu, kjer so po njem poimenovali smučarsko progo na Bjelašnici.Zapiski: Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje Sarajevo '84 (1. del podkasta): Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali

Prešernov spomenik v Ljubljani je priljubljena točka srečevanja, kjer se ob kulturnem prazniku tudi bere recital. Čeprav se tam številni srečujejo ali zgolj hitijo mimo, pa sta njegov avtor in zgodba ob nastanku manj znana. Ob razkritju 1905 je spomenik razdelil kranjsko javnost – klerikalna struja je bila zgrožena na goloto muze, očitali pa so mu tudi likovno zastarelost. Tudi nadaljne življenje spomenika ni bilo povsem mirno – leta 1931 so se tako ob gradnji Tromostovja pojavljale pobude za njegovo prestavitev na drugo lokacijo. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani, je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivom javnosti in drugih Prešernovih podobah, razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu v Narodni galeriji. Foto: Wikipedia

Preden neka zdravilna učinkovina postane zdravilo v prikladni obliki, z zagotovljeno kvaliteto in obstojnostjo, je za njo dolg in drag razvoj. To velja tudi za t. i. generična zdravila, saj morajo v tem primeru farmacevti poiskati povsem svojo pot do ciljne učinkovine. To je prof. dr. Zdenku Časarju, vodji razvoja v zgodnji fazi v podjetju Lek in predavatelju na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani uspelo tako pri razvoju najenostavnejše in najkrajše sinteze zdravilnih učinkovin za zdravljenja raka kot pri razvoju dveh novih zdravil, med katerima je eno namenjeno zdravljenju diabetesa, drugo pa anemiji. Za svoje delo je letos prejel Puhovo nagrado za vrhunske dosežke na področju industrijske farmacije.

Beleza é fundamental, já dizia o poeta. Mas não é tudo. Eleito capital mundial do livro para 2025, o Rio de Janeiro  foi uma das 55 cidades escolhidas para integrar a Rede de Cidades Criativas da Unesco, onde representa a literatura. O título é permanente, o que faz do desafio de mostrar-se polo criativo e estimular a leitura uma missão igualmente permanente. Vivian Oswald, correspondente da RFI no Rio de JaneiroA prefeitura do Rio, que se ocupou da campanha, agora quer que a chancela se traduza em mais investimentos e turismo e que interesse pesquisadores e leitores pelas históricas tradições literárias da capital fluminense. A expectativa é que o Brasil e seus livros ganhem destaque no mercado editorial internacional. E quem sabe essa visibilidade não se converta em mais prêmios internacionais para os escritores brasileiros? Terra de Machado de Assis, Lima Barreto, Cecília Meirelles e tantos outros nomes de peso, o Brasil nunca ganhou um Nobel da Literatura.Essa é uma possibilidade, na avaliação de Douglas Resende, gestor cultural e coordenador de Relações Institucionais da Secretaria Municipal de Cultura do Rio. Em entrevista à RFI, ele diz que o título da Unesco lança uma espécie de farol sobre a cidade, ao mostrar para o mundo que o Rio tem ativos, artistas e escritores. É uma espécie de hall da fama, uma olimpíada do livro, afirma. A indústria criativa é parte importante do Produto Interno Bruto (PIB), que é a soma de todas as riquezas produzidas pela cidade.Extrapolar vocação de cartão-postalA antiga capital do império é sede da Biblioteca Nacional, da Academia Brasileira de Letras e do Real Gabinete Português de Leitura, o único depositário legal de obras portuguesas fora de Portugal. A prefeitura quer que o Rio extrapole a vocação de cartão postal e torne-se um destino literário. Ao apresentar a candidatura carioca ao título, destacou a importância da diversidade da população em sua rica herança cultural.A influência de indígenas, africanos, europeus e imigrantes de várias nações está materializada nas expressões artísticas da cidade, que seria reflexo das literaturas do mundo. Até o carnaval ganhou destaque na lista de argumentos usados para convencer a Unesco. A maior festa do Brasil é pautada por obras literárias, biografias de grandes mestres da literatura, da música, do teatro e da vida cultural dos bairros. Tudo isso estaria por trás de parte importante da economia da cidade.“É uma cidade que passa a ser considerada por ter uma infraestrutura cultural no campo da literatura importante, autores importantes, edificações importantes, produção importante, plano de investimento no campo específico importante", garante Resende.Oportunidade de desenvolvimentoNão por acaso a ideia é usar a literatura como oportunidade de desenvolvimento e ferramenta para enfrentar grandes desafios da cidade, entre eles, segundo a prefeitura, a falta de acesso à leitura e à educação de qualidade, além dos impactos causados pela pandemia da Covid-19.“(O título) pode atrair turismo específico, possibilidade de patrocínios a nível internacional (para a cidade)”, disse.O fato de ter sido eleita capital mundial do livro em 2025 deve ajudar. A programação prevê investimento de mais de R$ 16 milhões no plano “Bibliotecas do Amanhã”, que inclui a modernização da rede municipal de bibliotecas e salas de leitura.Outra novidade é a transformar a Bienal do Livro do Rio, que acaba de completar quatro décadas este ano, em uma experiência inovadora e de multimídia. Em sua próxima edição, a bienal sediará o Primeiro Congresso de Literatura Latino-Americano, o que deve criar um espaço inédito de encontro para profissionais do mercado literário.Haverá ainda a Book Parade, intervenção literária urbana inspirada na bem-sucedida Cow Parade, em que artistas vão criar instalações com livros como elemento central e fonte de inspiração.Também está prevista uma edição da “Noite dos Livros”, inserida no festival Paixão de Ler e inspirada no projeto anual de Madri, com maratona de 24 horas de palestras, competições, apresentações musicais, atividades infantis, workshops de teatro e mesas redondas.Para garantir o acesso a livros de verdade e atrair leitores de várias faixas etárias e classes sociais, o programa “Livro nos Trilhos” vai espalhar obras literárias em estações de metrô, ônibus e trens.Novos talentos no mercado editorial devem ser estimulados com a criação da “Academia Editorial Júnior”, que vai oferecer treinamento e capacitação a jovens promissores.Dados oficiais mostram que para este ano o município prevê mais de R$ 70 milhões em investimentos em todas as áreas criativas da cidade, o que inclui literatura.Cooperação internacionalA Rede de Cidades Criativas da Unesco, que inclui 350 cidades de mais de cem países, tem como objetivo facilitar a cooperação internacional entre as cidades-membros e fazer do investimento na criatividade motor de desenvolvimento urbano sustentável, inclusão social e cultural vibrante. A rede tem representantes de sete áreas criativas: Artesanato e Arte Popular, Design, Cinema, Gastronomia, Literatura, Artes Multimedia e Música."Se torna possibilidade de networking com outras importantes cidades literárias e cidade influente a nível nacional e internacional entre parceiros. Ou seja, é uma chancela que só tem a trazer mais benefícios para a cidade do Rio”, diz Resende.Em pouco mais de três décadas, mais de 1.200 obras brasileiras foram publicadas em 45 idiomas. Entre os autores mais traduzidos estão Clarice Lispector, com 65 traduções, Machado de Assis, com 48, e Rubem Fonseca, com 25.Mais recentemente, nos últimos cinco anos, “Torto Arado”, de Itamar Vieira Júnior, foi traduzido em nove idiomas. O romance de José de Alencar, Iracema: lenda do Ceará, de 1865, foi a primeira obra ficcional brasileira traduzida para a língua inglesa, em 1886.

Novi izvještaj o stanovanju daje mračnu sliku Australcima koji se nadaju da će kupiti kuću ili stan i otkriva da je dostupnost stambenog prostora na najgorem nivou u posljednje tri decenije. To je vođeno rastućim cijenama kuća i hipotekarnim stopama. Sa srednjom cijenom kuće koja prelazi milion dolara u Sydneyu, Novi Južni Wels se i dalje rangira kao država s najvišim cijenama kuća, što je titula koju je držao posljednjih 30 godina. Slijede Tasmania i Victoria, dok je pristupačnost smještaja najveća u Zapadnoj Australiji i Queenslandu.

Prvi dan vrhunskega zasedanja Nata v Vilni sta bili v ospredju obljubi Nemčije in Francije o dodatni vojaški pomoči Ukrajini, na drugi strani pa razočaranje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ker Nato na letošnjem zasedanju ni pripravljen povabiti Ukrajine v svoje vrste. Zasedanje v litovski prestolnici pozorno spremljajo tudi v Moskvi, kjer so opozorili, da bo vstopanje novih članic v Zavezništvo negativno vplivalo na evropsko varnost. Druge teme: - Med izhodišči pokojninske reforme ni podaljšanja pokojninske dobe, ostaja 40 let. - Najprej digitalno bo pravilo, ki ga bo vpeljal krovni zakon o preobrazbi države na tem področju. - Prva teniška igralka sveta Iga Świątek v svojem prvem četrtfinalu Wimbledona izpadla.

Gospa, ki se približuje osemdesetim letom, se je v zadnjih letih v marsičem spremenila. Tako pravi njena hčerka, ki je tega zelo vesela. Včasih se je čisto drugače odzivala na različna povabila. Bila je veliko bolj odklonilna. Nikoli povabila ni takoj sprejela, ampak je vedno pustila čakati tiste, ki so jo povabili. Potem je vse natančno premislila. Ali so bili vedno dovolj prijazni do nje, ali so jo kdaj užalili, ali so oni delali prve korake ali so čakali nanjo, da bo ona vzpostavila prvi stik, in še in še. Vsako stvar je tako natančno analizirala, prerešetala vsako malenkost, da je bila sad tega skoraj vedno odločitev: ne. In tako ni hodila skoraj nikamor. Postajala je vedno starejša in tudi ljudje so jo počasi nehali vabiti, da bi prišla k njim. Hčerka je to opazovala in ji je bilo za mamo žal. Tako lepo bi lahko živela, pa si je sama oteževala življenje. Potem se je z mamo zelo odkrito pogovorila. Njeno glavno naročilo je bilo: »Mama, sprejmi vsako povabilo!« In glej, zgodil se je pravi čudež. Besede niso bile zaman, padle so na plodna tla in obrodile sadove. Mama je vse to premislila, potem pa začela delati korake. Začela se je drugače odzivati na povabila. Ni več premišljevala, ali so bili nekoč dovolj prijazni do nje in podobne stvari. Povabilo je sprejela in šla k ljudem. Naenkrat je videla, kako prijazni so ljudje. Postala je navdušena in tudi ona je postajala vsak dan prijaznejša. To se je začelo kazati tudi na potezah njenega obraza, ki so postajale vedno milejše. Lepa se mi zdi zgodba te stare gospe. Zna se učiti celo življenje, zna se spreminjati kljub starosti, zna se vedno bolj veseliti življenja. Postaja vedno bolj modra. Ob tem mislim na toliko starih in še ne tako starih ljudi, ki celo življenje, in z leti vedno bolj, vztrajajo v drži, kakršno je imela ta gospa v začetku. Vedno bolj so sami, vedno bolj nesrečni, nesrečne pa delajo tudi ljudi, ki prihajajo v stik z njimi. In vendar jim nihče ni kriv te nesreče, sami morajo delati korake.

Finska je postala nova, 31. članica zveze Nato, ki pušča odprta vrata za nadaljnje širitve. Zavezništvo pričakuje hitro pridružitev Švedske in poudarja perspektivo članstva tudi za Ukrajino, a je predpogoj njena zmaga na bojišču in ohranitev ozemeljske celovitosti. Moskva širitve Nata ni dobro sprejela, kot tudi Peking ni obiska tajvanske predsednice v Združenih državah Amerike. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravila Sandra Krišelj.

Carjevič naj bi vzel za ženo prvo dekle, ki jo sreča. Pripoveduje: Urška Hlebec. Karelska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1966.

Vrhunske restavracije so prostor, kjer so v ospredju nenehen razvoj, nadgradnja znanja, premikanje gastronomskih meja, saj se trudijo hrano in pijačo predstaviti na drugačen način. Eden od kanalov, kako to početi, pa je – kar je v tujini že nekaj let trend, v Sloveniji se pa tudi počasi le razvija – brezalkoholna spremljava. A pri tem gre za mnogo kompleksnejšo in dolgotrajnejšo pripravo, kot se sliši na prvi pogled. Vsaka od pijač je ustvarjena z namenom, da poudari glavne note v jedi, h kateri jo postrežejo. Gostom se s takšnimi pijačami ponuja okusne nove izbire in dodatno izkušnjo. Ni kaj, način, kako ljudje pijejo in uživajo, se spreminja in postaja vse bolj prefinjen. Brezalkoholna spremljava je tako dodatna ponudba, predvsem za tiste, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov izogibajo alkoholu. Tokratno Intelekto, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, posvečamo torej brezalkoholni spremljavi.

Ocena filma Izvirni naslov: Fall Režiser: Scott Mann Nastopajo: Grace Caroline Currey, Virginia Gardner, Jeffrey Dean Morgan Piše: Gaja Poeschl Bere: Mateja Perpar Zgodba najnovejšega vratolomnega trilerja britanskega režiserja in soscenarista Scotta Manna Padec je sprva, milo rečeno, precej klišejska. Sveže poročeni par in njuna skupna prijateljica, vsi izkušeni in željni adrenalinskih podvigov, plezajo v živi skali, zgodi se nesreča in mož v slogu precej legendarnega filma Sylvestra Stalloneja iz leta 1993 omahne v globino. Žena Becky se z izgubo nikakor ne more sprijazniti, odtuji se od družine in skoraj leto pozneje je njen edini dnevni podvig zapijanje v bližnjem lokalu, medtem ko pepel njenega pokojnega moža še vedno čaka na raztros v njeni omari. A seveda se tik pred dokončnim Beckyinim potopom v obup na njenih vratih pojavi pričakovano nepričakovana rešitev – prijateljica Hunter, ki je šok prebolevala na povsem drugačen način. Postala je uspešna spletna vplivnica, ki svoje sledilce zabava z nevarnimi adrenalinskimi podvigi in na naslednjega bi rada zvabila tudi Becky. Plezanje na več kot 600 metrov visok opuščen radijski stolp sredi puščave naj bi Hunter dokončno ustoličil na spletnem univerzumu, Becky pa pomagal premagati strahove in ji povrniti voljo do življenja. In sploh – le kaj bi lahko šlo narobe? Vse, seveda, narobe gre čisto vse. Razen samega filma. V trenutku, ko se kot hišica iz kart podira načrt mladih prijateljic in se v povsem spodobnem tempu vrstijo en klišejski prizor za drugim, film skoraj neopazno zaživi in ob dramaturško izredno spretno stopnjevanem dogajanju gledalca vse bolj potiska na rob sedeža. Ne le, da se mu po določenem času skoraj nujno začne vrteti od presežka višine in primanjkljaja širine dogajalnega prostora, tudi vse drobne scenaristične nespretnosti se postopoma izkažejo za zelo dobro umeščene poudarke, ki pa zaživijo šele retrospektivno. Povsem nesmiselno bi bilo seveda iskati kakršne koli povezave z realno življenjsko situacijo ali celo s plezanjem kot takim, saj to lahko zelo hitro privede do popolnega sesutja verjetnosti same zgodbe, hkrati pa to – neko veristično ali dokumentaristično podajanje dogodkov – tudi očitno ni bil namen ustvarjalcev, ki so, kot zanimivost, glavnega distributerja dobili šele po koncu produkcije, zaradi česar so morali s pomočjo posebne tehnologije tudi nadsinhronizirati številne psovke v že dokončanem filmu. Padec tako v resnici ni plezalni film, ampak dih jemajoča, srhljiva in adrenalinska nizkoproračunska enodejanka o izgubi, prijateljstvu in želji po preživetju, ki dokazuje, da tudi veliko klišejev lahko osupne, če so le dovolj spretno povezani v celoto.

Mineva 110 let od rojstva pisateljice in prevajalke Mire Mihelič. Rodila se je v Splitu in prvih nekaj otroških let ob slovenskemu očetu in hrvaški materi sploh ni znala slovensko. Potem pa je začela brati in slovenski jezik ne samo osvojila, temveč tudi izmojstrila. Postala je ena najpomembnejših slovenskih prevajalk 20. stoletja in avtorica kakih desetih romanov, predvsem iz meščanskega življenja. Silno pomembno je bilo tudi njeno delovanje v mednarodnem PEN. Leta 1980, pet let pred smrtjo, je bila Mira Mihelič gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je spregovorila o svojem življenju in delu.

Nekateri preostali vsebinski poudarki: Šentjur še v obnovo atletskega stadiona in planinskega doma na Resevni. V Hotíču v občini Litija predvidoma leta 2024 nov objekt šole in vrtca. Kako napreduje obnova v neurju s točo poškodovanih šol na Dolenjskem? Zelo obiskano je to poletje tudi kopališče Mariborski otok.

Darko Budeč je gost Vladimira Stankovića u 62. epizodi podcasta Biznis Priče.

V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.

V državnem zboru je bilo danes potrjenih novih 90 poslancev, izvoljenih na nedavnih parlamentarnih volitvah. Prva predsednica državnega zbora je postala poslanka Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Drugi poudarki oddaje: - SDS in NSi takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili več kot 30 zakonodajnih predlogov - Pet najdenih žrtev tragične nesreče v Kočevju še niso identificirali, prav tako še vedno ni potrjen vzrok eksplozije - V Mariboru bodo odprli eno največjih razstav likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji doslej

Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.

"Nisi okej? Povej naprej." Ste kdaj razmišljali, zakaj tako težko govorimo o duševnih stiskah, zakaj jih marsikdo še vedno skriva, zakaj jim marsikdo še vedno ne verjame? Klara Leben je ena tistih mladih, ki so o svojih težavah pripravljeni spregovoriti in s tem nagovoriti vse tiste, ki se jim zdi tema duševne stiske še vedno tabu. Postala je ena od ambasadork kampanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, njena izkušnja pa jo je pripeljala do tega, da zdaj sama pomaga. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

EPIZODA 17Studio osvetljujejo ring light in star light luči LUEUR BEAUTY: https://lueur-beauty.com/sl.S promocijsko kodo "CHLANI15" dobite 15% popust!Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycJure, Matej in Ana so člani zbrani v studiu, kjer so se tokrat pogovarjali o t. i. ''hate'' komentarjih in spoprijemanju z (ne)konstruktivnimi kritikami. Izvedeli boste tudi, kdo od njih bo postal starš!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Ana: https://www.instagram.com/zup_ann/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Poznati psihijatar Aaron T Beck je preminio 1. studenog u dobi od 100 godina. Njegova smrt je usmjerila pozornost na njegov razvoj kognitivno bihevioralne terapije koja je u mnogim zemljama postala prihvaćena kao alternativa lijekovima u liječenju depresije.

Nova epizoda podcast-a "Snaga uma" je pred vama. Ovog ponedeljka gošća Miljane Nešković je književnica i aktivistkinja Marija Ratković, koja je tokom poslednjih godina između ostalog postala i "penicilin" za TV duele koji se na televizijama često organizuju kako bi se tendenciozno napadale teme koje su "ženama važne", bilo da je reč o pravu na abortus, rodno osetljivom jeziku ili pitanjima jasnog definisanja i sankcionisanja svih vidova nasilja i uznemiravanja. Snaga (uma) Marije Ratković uvek je ležala u staloženosti, visokom obrazovanju i nepristajanju na poziciju u kojoj će se pravdati. Baš zbog toga ona je javna ličnost pred kojom čak i najveći manipulatori ostaju bez argumenata, ali je i neka vrsta svetionika koji svakodnevno osnažuje i ohrabruje ne samo žene, već i muškarce koji ne žele da žive u društvu u kom nasilni pristupi pobeđuju razum. Tema epizode se nametnula sama - šta je ova hrabra žena naučila iz svih tih iskustava pred kamerama i kako je tekao njen razvoj.

"Cesta do sna? Bila je puna uspona i padova, kao svaka cesta do sna, u svakoj profesiji i snu. Mislim da kada si opet zadam cilj, opet ću proći tu istu krivulju uspona i padova i tog je dobro sjetiti se. Taj put svačijeg sna može se doslovno prikazati matematički kao neka parabola... nekako opet je sve predvidivo koliko god nije predvidivo" -  iskreno se Mia Dimšić osvrnula na svoju Cestu do sna kojeg živi.Njena karijera krenula je strelovito, naizgled. Djeca koja su najiskrenija publika obožavala ju je. Približava se starijima. Sa dvadeset i tri godine dogodio joj se golemi 'boom'', ali i najbolja životna škola.Postala je glazbena senzacija, koncerti su se nizali, pjesme vrtile, a s time su dolazile i nagrade.Iako su joj se divne stvari događale, upravo te godine smatra svojim formativnim, jer tada je najviše “odrasla” i sazrjela te shvatila što želi, a što nikako ne.Čemu se divi, kome se divi?Što želi biti? Izrazito odgovorna, točna, profesionalna i skromna, uvijek dostupna, bliska svakom.To je Mia.Rokovi? Ne probija ih.Piše?Stalno. Napisala je i svoju knjigu “Cesta do sna” gdje je razotkrila “smotanu djevojčicu” iz Osijeka. U njoj je otkrila sve o snovima koja sanja i živi, bez slučajnosti, jer slučajnost u njenom slučaju ne postoji. Zašto je uspješna i što je naučila od najvećih?Pola sata… bilo je premalo!Hvala ti inspirativna i divna Mia!https://www.instagram.com/miadimsic/https://www.instagram.com/anaradisic/...Ana Radišić podcast - razgovori s ljudima koji inspiriraju. Pitanja koja se nerijetko pitamo, kako, zašto i na koji način je netko uspio. Priče gostiju su pokazatelj da su svi uspješni, inspirativni ljudi zapravo jednostavno - ljudi. Njihove postavke, njihova preispitivanja, njihovi životni putokazi - bez maski, ne klasični intervjui, opušteni, topli i iz srca – bit će okosnica svakog podcasta koji možete slušati na svim popularnim podcast platformama poput Apple podcasta, Google podcasta, Deezera, Spotifya...Ana, pravnica po struci, voditeljica emisije 'Exkluziv', urednica i voditeljica glazbene emisije 'Top.hr'. Osim što je lice RTL-a, radijska je voditeljica glazbene emisije 'Inkubator', strastvena trkačica i ljubiteljica sporta, glazbe, knjiga i putovanja, a ono najvažnije putovanje na koje i vas vodi je putovanje prema samom sebi.Produkcija https://www.redlight-production.comPR  ​​​​​​https://www.pr365.hr/  https://www.instagram.com/pr365studio/Dizajn loga:  https://www.instagram.com/miamarstudio   Glazba: https://www.youtube.com/channel/UCrhg...

Dijaloška emisija o politici, ekonomiji i kulturi koju uređuje i vodi Omer Karabeg.

Z velikopotezno zasnovano, skoraj tri leta trajajočo prenovo Cukrarne je Slovenija konec septembra dobila izjemen razstavni in prireditveni prostor. Toda renovacija je šele prvi korak. Če naj bi se v novi ljubljanski galeriji res srečevali s presežki svetovne in domače umetnostne oziroma intelektualne produkcije, če naj bi torej Cukrarna igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju plodnega, zares dvosmernega dialoga med slovensko in globalno kulturo v 21. stoletju, bo treba najti načine, kako k nam pripeljati največja imena sodobne umetnosti in Cukrarno trdno umestiti na evropski kulturni zemljevid. Treba pa bo seveda tudi razmisliti, kako v novo galerijo privabiti obiskovalce – ne le tistih iz Ljubljane ampak kar iz vse Slovenije in najbrž še širše – in poskrbeti, da bodo Cukrarno resnično vzeli za svojo, se pravi za epicenter intelektualnega in nepogrešljivo vozlišče socialnega življenja. Da bi to uspelo, pa bo nova institucija slej ko prej morala razpolagati tako z dovoljšnim proračunom kakor s presežnim entuziazmom ekipe, ki bdi nad programsko ponudbo galerije. Kako se v Cukrarni torej lotevajo svojega dela in kakšna je njihova srednjeročna vizija za naslednjih – recimo – pet let, preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Alenko Gregorič, programsko vodjo Galerije Cukrarna. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Pred nedeljskim referedumom v Kopru. - V celjski bolnišnici prejeli novo napravo za zdravljenje zlatenice. - Kolesarska Amazonka povezuje reke Muro, Dravo in Donavo. - V Dutovljah številnim domačinom prenovljen trg ni povšeči.

Aida Jokanović je model, voditeljka, kreatorka, novinarka, supruga, mama, ali još mnogo toga. Zato više voli da je predstavljamo samo imenom i prezimenom. Ne voli titule, najvažnija joj je, kaže, biti dobra osoba, a u novom podcastu "Život na srpskom" ona otkriva svoju tajnu. Govori o modnom brendu koji je pokrenula i devojkama za koje kreira, o porodici, svom mikrokosmosu, o ljubavi i odrastanju, ali i najdubljim mislima i emocijama kroz koje je postala žena kakva je danas. Osvrće se na iskustva, padove i borbe zahvaljujući kojima je naučila da se podigne, otrese prašinu i nastavi dalje. Otkriva nam i da li lepi ljudi lakše prolaze u životu; gde je problem s ajahuaskom i instant rešenjima za sreću; zašto s malom ćerkom čeka u redu pred kasom iako ljudi žele da ih propuste... Autorka podcasta je Ana Kalaba.

O delu v ameriški kolesarski reprezentanci, ki je bilo bojda skok v neznano. O delu za katerega pravi, da je črno-belo. Ali ga imaš rad, ali pa ga totalno sovražiš. In med vsem skupaj študira, kolesari in še marsikaj drugega. Postala je tudi sveže pečena makadamkarka. Prisluhni!

Ta epizoda je namenjena tebi, ki morda še vedno dvomiš v svoje sposobnosti in si še ne upaš narediti tistega odločilnega koraka. Pa naj bo to pisanje prošenj za pozicijo o kateri samo sanjaš ali pa ''adijo'' partnerju za katerega v sebi veš, da nista za skupaj. Ko si upaš in se postaviš zase, za svoje občutke in prepričanja, takrat se začnejo dogajati čudovite stvari, priložnosti in predvsem začutiš, da živiš življenje po svoje in ne za želje in pričakovanja drugih. Je pa tudi rojstnodneva epizoda za moj 25. rojstni dan, ki ga imam 22.11. J Povzela sem kaj vse se je zgodilo meni in v meni v preteklem letu. Kako sem od prestrašene brezposelne osebe uspela v tem letu pridobiti na samozavesti in postala mlada podjetnica. Kako ustvarjam življenje po svoje, da se počutim kot da živim res zase, ne za želje in pričakovanja drugih. Pridruži se @inbed_izziv -u (je brezplačen) Če ti je bila epizoda všeč, si res lepo vabljena, da nam pustiš oceno in review. Pridruži se mi na instagramu @inbedwithklara kjer te čaka še več takih tem in spodbude, da ZAŽIVIŠ PO SVOJE.

Tomos Koper je bil tovarna mopedov, ki je v drugem povojnem desetletju spremenila sliko slovenskih vasi in mest in začrtala slovensko pot vtmobilnost. tt Postala je nov dom številnim prišlekom, ki so z mladostnim elanom iz nič zgradili tovarno in si ustvarili družine. Zato o Tomosu ni mogoče govoriti brez čustev .... Toda - je Tomos ponos Slovenije ali samo epska zgodba z žalostnim koncem?

Zorana Ivanić je devojka koja obožava društvene mreže. I pored zdravstvenih problema kida marketing i uživa dok kreira sadržaj. Pričale smo o tome kako je Profa počeo sa radom, šta joj donosi broj pratilaca na Instagramu, kako je otišla u Južnu Koreju na lečenje i kako baš Profa mođe da vam pomogne u građenju brenda? Rešile smo, da po prvi put u podkastu podelimo i jedan digitalni proizvod, potpuno besplatno, a u pitanju je Profina knjiga "39 top ideja - šta postovati na društvene mreže", koju možete osvojiti na Instagramu, ukoliko iskreno odgovorite na BAŠ OVAJ post i Profino pitanje . Kompletan transkript pročitajte na www.nikolinaandric.com/315

Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta. Tokrat o Avstriji s Petro Kos Gnamuš.

How much did you pay for the clothes in your closet? If you have the receipts, you can calculate this. However, there is a cost behind each dress, pair of jeans, shirt, and sock that goes unnoticed by most people: the cost to the environment. Guests: Srećko Horvat, philospher, author and activist. Co-founder of DiEM25 (The Democracy in Europe Movement 2025) together with former Greek Finance Minister Yanis Varoufakis. Advocate for Green New Deal in Europe. Vladimir Đurđević, Professor of Meteorology at the Faculty of Physics in Belgrade. His research areas are numerical modeling of climate and geophysical processes, the impact of climate change on man and nature and adaptation to those changes, climate projections and the impact of climate change on the economy. Language: Serbian

Krave molznice je lani redilo nekaj manj kot 10 tisoč kmetijskih gospodarstev, od tega 2000 črno belo pasmo. Prav krave črno bele pasme proizvedejo največji delež mleka. V pogovoru s predsednikom Društva rejcev goveda črno bele pasme, Gašperjem Napotnikom, spoznavamo, kako pomembno je zanje stalno izobraževanje in priprava mladih na ocenjevanja najboljših krav in stalna mlečna kontrola. Pozornost namenjamo tudi projektom, ki se ukvarjajo z edino slovensko avtohtono pasmo prašičev, krškopoljskim prašičem. Ta zaradi izredne kakovosti mesa in slanine znova pridobiva na veljavi. O vplivi evropska uredba v zvezi s CBD v konopljinih izdelkih se pogovarjamo o negotovosti pridelavo konoplje pri nas. Na koncu pa obiščemo ptujski festival mladih vin Haloz in Slovenskih Goric.

Vlada se je ta teden dokončno ločila od naporne partnerice Levice. Postala je prava manjšinska vlada in skladna s tem so tudi pričakovanja o tem, kaj bo lahko v prihodnje sploh še postorila. Analiziramo, za katere projekte utegne najti partnerje in kje ji opozicija najlaže nastavi mine. Komentiramo ozadje in posledice zaostrovanja posojilnih pogojev za gospodinjstva, pri čemer Banka Slovenije kljub pritiskom z vseh strani ne popušča. Po Adriji, Mercatorju in Petrolu tudi pri Telekomu plačujemo račune za neustrezno upravljanje državnega premoženja. Oziramo pa se tudi v Berlin in našega posebnega poročevalca sprašujemo, ali ljudje po treh desetletjih na padec zidu gledajo z veseljem ali tudi z razočaranjem.

Strastna amaterska cestna kolesarka in doktorica veterinarske medicine. Zaljubljena v miganje in živali. Državna triatlonska prvakinja, UWTC svetovna prvakinja v cestni dirki 2014. V letu 2017 je bila prva ženska v cilju na velikem maratonu Franja, bila je vice svetovna prvakinja v kronometru na amaterskem svetovnem prvenstvu v Albiju v Franciji. Postala je tudi absolutna zmagovalka med ženskami na kronometru Granfonda Tre Valli Varesine v Italiji. In letos je v Poznanu postala amaterska svetovna prvakinja v kronometru. Moram sploh še kaj dodati? Prisluhni.

Nikolina: Ćao Monika, hoćeš da nam se predstaviš, da kažeš nešto više o sebi, gde živiš?Monika: Dobar dan svima. Ja živim o u jednom malom selu Šuvajić, imam troje male dece ispod četiri godine. Živela sam u Švajcarskoj i imala stalan posao. Tamo smo dobili naše prvo dete ali pošto zakon kaže da nakon tri meseca mora da se radi, bebu je morao neko da čuva. Taj neko je bila moja svekrva međutim nakon tri meseca ona je morala da se vrati za Srbiju.Problem je nastao kada sam shvatila da bebu nemam kome da ostavim, i odlučila sam da je pošaljem sa svekrvom. Za mene je to bio najgori period u životu, i iako smo imali super plate u sređenoj državi ja sam užasno patila. Shvatila sam da ništa nema smisla bez deteta i mi smo se odlučili vratiti.Kada smo došli u Srbiju ja nisam planirala samo sedeti kući, jako sam želela raditi.Pošto sam završila za Veterinarskog tehničara ubrzo sam našla na posao na farmi.Nakon dve nedelje sam saznala da sam drugi put trudna. Ostala sam da radim tamo ali je plata počela kasniti, pa kasnije i porodiljsko.Ja nisam mogla da verujem da tako ovde ljudi žive, zamislite neku samohranu majku da nema ni dinara šest meseci. E onda sam razmišljala koji bi to bolji način bio da zaradim novac, i ukucala sam u google-u “rad od kuće” gde mi je prvi izašao tvoj sajt Nikolina.Ja sam fino sve proverila, pročitala sve što si pisala i odlučila da upišem tvoj kurs.Rešila sam da hoću bolje da živim, da hoću nešto da pokušam pa makar i pogrešila.I nisam se pokajala, svaki dinar koji sam dala zaista vredi. Sve tvoje instrukcije sam pratila i završila ga jako brzo i pored dvoje dece.2017. u decembru kad sam ga završila i počela da pišem prijave sve po tvojim uputstvima.E sad pošto engleski ne znam baš dobro, ne umem lepo da se izrazim, ne umem da pišem nisam baš imala samopouzdanja da šaljem prijave na tom jeziku, ali sam onda shvatila da znam nemački i fokusirala sam se na nemačko tržište. Verovala ili ne, ali nakon dve nedelje dobila sam prvi posao. Za to vreme ni moj muž, ni mama ni svekrva nisu verovali da se preko kompjutera iz kuće može zaraditi novac, a ja sam svaki put kad deca zaspu jedva čekala samo da mogu nešto da uradim. Na početku nisam bila brza ali sam se izverzirala i radila poslove sve brže.Kada je posle mesec dana stigla moja prva plata mojoji sreći nije bilo kraja. I jedva sam čekala ukućanima da se pohvalim.Nikolina: A vi živite zajedno sa svekrom i svekrvom?Monika: Da, svekrva mi je najviše pomagala kada sam imala posla. I kada sam dobila prvu platu rekla sam joj da ću nju prvu častiti.Nikolina: A kako sada izgleda tvoj dan? Da li još uvek radiš za istog klijenta ili imaš više klijenata? Monika: Pred kraj treće trudnoće sam imala neke komplikacije, i morala sam prestati raditi. Mojoj klijentkinji iz Nemačke, sam rekla da neću raditi 3 meseca, ali se to odužilo na šest meseci pa na godinu dana. I zamislite da me je ona čekala.Tako da sam rešila sada kada deca krenu u vrtić, od ovog septembra, krenem u akciju.Prijava za webinar Kako da postaneš VA na nikolinaandric.com/webinarClick to view: show page on Awesound

Zase pravi, da je srečen duhovnik. Humanizem in vera sta globoko zasidrana v njem. »To sta dve stvari, ki jih ne moreš ločiti,« pravi misijonar Tone Kerin, ki že 34 let živi in dela na Madagaskarju. Pri 26-ih letih je kot mlad duhovnik odšel v misijone na Madagaskar. Predvideval je, da bo tam ostal le pet let, vendar ga je Afrika očarala. »V Afriki postaneš drug človek,« razlaga. Postala je njegov dom, prevzeli so ga narod, malgaška kultura in družba. Še bolj pa preprostost ljudi. Njegovo delo ni le oznanjevanje evangelija, temveč tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred njim pa je še veliko izzivov. Misijonar Tone Kerin, ki je zdaj v Sloveniji, bo gost oddaje Med štirimi stenami. O njegovem življenju in delu se bo z njim pogovarjala Petra Medved.

Dr. Mira Omerzel - Mirit živi trajno od kozmične hrane od avgusta 2000. Ta možnost se ji je prvič (spontano!) za več tednov zgodila sicer že decembra 1994. Postala je medij in kozmična telepatka (za ljudi prevaja t.i. kozmične in galaktične iniciacije); ter zdravilka: kozmična zvočno-energijska kirurginja. S svojim ansamblom Vedun pa poleg starodavnih glasbenih praks kultur sveta kanalizira meditativne, urejajoče in zdravilne zvoke ter brezčasne zvočne kode.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

Noč je čas, ko je sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Rečemo, da je takrat tema. Toda tema se je usedla v človekovo zavest tudi kot stanje duha. Postala je simbol posebnega stanja ali razpoloženja, celo začasnega ali trajnega brezupa. Ko se človeku zdi, da se mu dogajajo samo slabe stvari, ko se nič ne zgodi, kot bi si želel, ko se trudi, da bi storil nekaj, zgodi se pa nekaj povsem drugega, ko ima občutek, da na vse slabo, kar se mu dogaja nima nobenega vpliva, nobene moči, da bi tok slabega ustavil, takrat reče, da je padel v temo. Takrat ima občutek, da je v popolni temi in išče, kje bi našel vsaj kanček svetlobe, ki bi mu pomagal najti pot na takšno količino svetlega, da bi prekril vso temo. Tukaj tudi svetloba nastopa simbolno. Kitajski pregovor pravi, da je bolje prižgati svečo, kot tarnati nad temo. V simbolnem pomenu je to nasvet za pot iz teme. V takšnih temačnih okoliščinah se je znašla tudi Saška Strnad, avtorica dveh pesniških zbirk Beneške čipke in Čarne, sicer pa predana kulturi in umetnosti. Dela v Šentjakobskem gledališču, slika, piše scenarije in režira odrske postavitve, poleg tega pa pripravlja in vodi kulturne delavnice za mlade. Rada prenaša svoja umetniška snovanja in ljubezen do umetnosti na druge. Zanjo velja, da ne zna reči ne. In prav to jo je pripeljalo v temo o kateri smo govorili na začetku. Pot vanjo je trajala dolgo, najbrž je za zadnje korake poskrbela sinova bolezen. Toda Saška ni obupala, v skladu s kitajsko modrostjo, si je sama naredila prvo svečo in jo prižgala. Nastaja le pesniška zbirka, ki je na začetku imela naslov Črne, mišljeno kot črne pesmi, toda s tem, ko jih je spravljala iz sebe, so spreminjale barvo, vse do »bele, bele« in zato so postale Čarne, nekaj jih je začaralo, da so spremenile barvo. Čarovnija je bila tudi to, da je prišla v stik s članicami in člani društva slepih in slabovidnih Karel Jeraj iz Ljubljane in rodila se je ideja, da bi prav oni predstavili njene pesmi. Celoten recital naj bi potekal v temi. Na predstavitvi v kletnih prostorih gradu v Žužemberku je bil tudi Jurij Popov in posnel Nedeljsko reportažo, ki govori o tem, kako sta se dve temi združili, se med seboj pomešali in prižgali že drugo svečo iz kitajskega pregovora.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic bo 10-ga decembra stara 70 let. Postala je temelj razvoja človekovih pravic, na podlagi katerega so te po drugi svetovni vojni dosegle velik napredek. Kljub tedanjim zavezam držav podpisnic pa smo še vedno priče kršitvam prav vseh 30-ih členov deklaracije. V prihodnjih 10-ih tednih bomo v oddaji ob tej priložnosti - 'Moje, tvoje, naše človekove pravice' - predstavili Splošno deklaracijo človekovih pravic in nekaj njenih posamičnih členov ter pretehtali njen vpliv zdaj in v prihodnosti.

V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec. Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope. Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: zgodovinar dr. Jurij Hadalin, sociolog dr. Primož Krašovec, filozof dr. Lev Kreft ter prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: prizor s praških ulic po sovjetski invaziji 21. 08. 1968 (Wikipedia)

U Njemačkoj postoje kvartovi u koje se građani i policija ne usude ući – očito iz straha od kriminalaca. To je nedavno izjavila kancelarka Angela Merkel. Je li Njemačka doista postala nesigurna? I postoje li te takozvane „zabranjene zone“?

Prelistajte tedensko rumeno čtivo z Miho Šaleharjem.

Pogovor je nastal na podlagi članka Kobilice prihajajo - http://www.mladina.si/157543/kobilice-prihajajo/