Podcasts about obdobje

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

V epizodi 158 je bila moja gostja dr. Urška Jeglič, doktorica znanosti s področja religiologije. Preučevanje islama je njen fokus. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj študij Islama? Obdobje pred abrahamskimi religijami Miti, izbira Boga, Abraham in morala religij Kajn in Abel Kristus, nastanek krščanstva in verodostojnost zapisov Nastanek islama, Mohamed, Koran Pokrivanje žensk in neenakopravnost Šeriatsko pravo Islamofobija in sekularizacija ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Jesen ne odpre šolskih vrat le učencem, dijakom in študentom, ampak tudi študentom v tretjem življenjskem obdobju. Prav letos je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje praznovala lepih 40 let, v prihodnjih minutah pa boste izvedeli, kaj vse ponuja v tem študijskem letu. Goste je v studio povabila Lucija Fatur.

V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.

Prvi del filmske epike Obzorje: Ameriška saga, ki jo je posnel Kevin Kostner, je na filmskem festivalu v Cannesu prejel skoraj dvanajstminutne ovacije. Zagotovo gre za film, ki ima svoj čar. Gledalce nagovarja z nostalgičnim pristopom. Zdi se, kot da gre za film iz nekih drugih časov, iz zlate dobe vesternovskih in televizijskih filmskih epov. Prežema ga tipična filmska glasba, pomešana z zanimivo amerikano. V najboljših trenutkih nas triurni film spomni na pripovedništvo klasičnih ruskih romanov. Liki se znajdejo sredi usodnega zgodovinskega časa in na njegovem ozadju se odvijajo njihove osebne drame in biografije. Obdobje je oživljeno skozi privlačno rekonstrukcijo naselbin v odprtih in gorskih pokrajinah. Paleta likov je dovolj raznolika in njihovi posamični notranji konflikti ter osebne tragedije spletajo mrežo odnosov, ki nas iztrgajo iz individualistične zavesti ter nas čustveno vpletejo v občečloveško. Istočasno do neke mere prestopa kolonialni pogled. Hollywood je bilo večino svoje zgodovine promotor ameriške nacionalne mitologije, ki je upravičevala iztrebljenje in zasužnjenje nebelih ljudi. V obdobju, ko mnogi mlajši Američani to mitologijo močno prevprašujejo, se film, ki želi doseči odobravanje, mora zavedati tega vidika. Staroselci niso prikazani kot amorfna grozeča prikazen na obrobju misije belega človeka, temveč kot subjekti ljudstev, ki imajo tudi različne interese, medsebojne konflikte in legitimne ozemeljske interese. Vendarle pa bi lahko rekli, da je ta korak storjen prepozno in je premalo odločen. Resnično prelomen vestern bo tisti, ki bo uspel izstopiti iz belskega pogleda in nam zgodbo povedal na način, da ne bo zgolj politično korektna opomba k ameriškemu osvajanju, skozi staroselsko zgodovino in koncepcijo sveta samega. Cele tri ure filma so premalo, da bi se film zdel povsem konsistenten v svojih namenih. Povedati želi ogromno, za to pa mu včasih zmanjkuje fokusa. Na koncu prvega dela kot uvoda to kompenzira z zelo pospešenim prikazom dogajanja, v katerem se prizori z vsemi liki hitro menjajo v konfuzni časovni perspektivi. Niti nekaterih likov so skozi film prekinjene, drugi se pojavijo ne da bi se najavili in bi o njih karkoli vedeli ter pomembno vplivajo na dogajanje. Da bi podali celovito oceno filma, bomo torej morali videti nadaljevanje, v katerem se nam bo razkrila mreža, ki jo prvi del plete. Vseeno pa mu lahko očitamo, da se ne zna čisto odločiti ali želi biti samo uvod ali pa na koncu že stojimo sredi dogajanja. Prvi del ameriške sage je prepričljiv v svojem epskem zanosu, humanističnem pogledu in človeški tragiki. V svojem starokopitnem pristopu bo nekatere nostalgično prepričal, druge pa odvrnil. Vendar pa se mestoma zdi, da si je zastavil preveliko nalogo, da bi jo lahko povsem obvladal. Na ta očitek bo, kot rečeno, odgovorilo šele nadaljevanje. Obenem pa se, ob upoštevanju pomembnosti vsakega posameznika, ne moremo izogniti vtisu, da Hollywood kljub liberalnim kompromisom se vedno težko izstopa iz samozagledane kolonialne pripovedi, znotraj katere imajo nebelci le postransko vlogo, čeprav je država utemeljena na njihovi krvi.

To leto Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje praznuje 40 let. V naših oddajah smo spoznali že precej študentov, mentorjev, vsebin študijskih skupin. Študijsko leto se je sicer že končalo, tokrat pa smo na pogovor povabili prostovoljce, ki nam bodo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili svoje delo.

Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.

Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.

Kaja Šolinc je strokovnjakinja za upravljanje osebnih in poslovnih financ. V tej epizodi govoriva o govoriva o pomenu postavljanja proračuna, kako ga skozi leto spremljamo in kako nam lahko naše ugotovitve oziroma analiza o preteklem obnašanju pomagata, da bomo naš prihajajoči proračun še bolj prilagoditi in optimizirati. Na koncu vam bo Kaja tudi svetovala, kakšna so konkretna vprašanja, ki vam lahko pridejo prav, ko razmišljate o proračunu oziroma budgetu. Kajo lahko spremljaš prek njene spletne strani, na kateri te že čaka tečaj upravljanja osebnih financ in ena-na-ena svetovanja, Instagrama in Facebook strani.   Zapis epizode, ki vključuje iztočnice in vire iz pogovora, je na voljo na: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda206 *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠info@ninagaspari.com

Grozovit napad na bolnišnico v Gazi je v torek zahteval okrog 500 smrtnih žrtev. Kot v vsaki vojni se je tudi v tej novi bližnjevzhodni vnela bitka za interpretacijo. Izrael namreč zanika odgovornost za napad in zanj obtožuje podpornike Hamasa. Na izraelski strani trdno stojijo tudi Američani, ki Palestincem pošiljajo humanitarno, Izraelu pa vojaško pomoč. Zdi se, da živimo v obdobju nenehne vojne. Ne le med seboj, ampak tudi z naravo.

V tokratni oddaji vas pred mednarodnim dnem starejših, ki ga obeležujemo 1.oktobra, vabimo na Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se že 22. leto odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Z oktobrom se začenja novo študijsko leto tudi za upokojenke in upokojence. Svoja vrata namreč odpira največja mreža v izobraževanju odraslih v Sloveniji - Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Vpisi že potekajo, morda vas bodo pritegnili študijski programi, ki jih bomo predstavili v naslednjih minutah, sicer pa možnosti za izobraževanje zares ni malo. Na Univerzo za tretje življenjsko obdobje vas vabi Lucija Fatur z gostjami.

V knjigi najdemo poglobljen prikaz kariere najbolj slavne še delujoče rokovske skupine na svetu. Avtorica je novinarka iz Londona.Lesley Ann Jones je bila v središču dogajanja, člane skupine Rolling Stones pa opisuje na njihovi celotni karierni poti od začetkov leta 1962, ko so začeli igrati glasbo temnopoltih Severnoameričanov, do smrti bobnarja Charlieja Wattsa. Prevedel jo je Simon Demšar, ki je poskrbel, da smo Slovenci med drugimi dobili tudi zgodbe o Eltonu Johnu, Johnu Lennonu, Robbieju Williamsu, Daveu Grohlu in Bruceu Springsteenu.

Delo in študij na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani sta v polnem zamahu. Večkrat slišimo, da obiskovanje t. im. Tretje univerze ni le želja po dodatnem izobraževanju, ampak je pomembno tudi druženje. Ali to drži in kako poteka delo v likovnem krožku, krožku za keramiko in v programu Človek in njegove pisave, nam bodo predstavile tokratne gostje.

Na prvo postno nedeljo po koledarju večine krščanskih cerkva kaplan v katoliški župniji Sveti križ v Ljubljani Anže Cunk premišljuje o pomenu posta danes, kako se ga župljani udejstvujejo in kakšno nalogo imajo tudi duhovniki znotraj občestva v 40 dnevnem postnem času.

Napovedovanje tridimenzionalnih oblik proteinov je pomembno za načrtovanje novih zdravil, poznavanje življenjskih procesov in bolezni. Če se je na tem področju napredek dogajal počasi, pa v zadnjih štirih letih strukturna biologija doživlja ponovni razcvet. Pojavila se je namreč umetna inteligenca, ki je napovedala oblike 200 milijonov proteinov. To se še ni zgodilo. Alpha Fold 2 je revolucionarni algoritem, brez katerega si raziskovalci ne predstavljajo več svojega dela. Eksperimentalno določevanje strukture je namreč zelo zahtevno in drago opravilo, Alpha Fold 2 pa lahko iz zaporedja aminokislin napove oziroma ugane 3D strukturo proteina. Kaj so nevronske mreže in kaj imajo skupnega z človeškimi nevroni, kako deluje umetna inteligenca in zakaj je tako pomembna pri raziskovanju na področju proteinov, pa v sklepni epizodi serije Proteini, gradniki življenja.

Kakšno vizijo Kitajske in sveta si zamišlja kitajski predsednik Ši Džinping, zdaj ko si je zagotovil absolutno oblast, ter kakšno alternativo Kitajska, kot ključna izzivalka ZDA na globalnem geopolitičnem parketu, pravzaprav ponuja? Najpomembnejši kitajski politični dogodek zadnjega obdobja, 20. kongres komunistične partije, je postregel z nedvoumnimi znaki, da je kitajski predsednik in generalni sekretar partije Ši Džinping v zadnjih letih uspel temeljito utrditi svoj položaj na čelu Kitajske. Kot prvi po Mao Cetungu si je zdaj zagotovil, da bo na čelu države ostal več kot dva mandata, morda mnogo več, in uspešno se je obdal le s svojimi zvestimi podporniki. Toliko je bilo moč nedvoumno razbrati. Če je tekma za oblast in ključne odločitve v zahodnih državah pestra mešanica razpravljanja, pregovarjanja, dogovarjanja, kreganja, in tudi zmerjanja, ki se odvija tako javno po parlamentih, na javnih nastopih in družbenih omrežjih kot seveda tudi v zakulisju, se na Kitajskem vse zgodi le v zakulisju. Javnost, domača in svetovna pa lahko potem iz zelo drobnih indicev razbira, kaj se je dejansko zgodilo in kaj to pomeni za naprej. Kajti nedvomno je, da bo Kitajska ključno krojila prihodnost sveta in da bo dejanski potek njene vse bolj ostre tekme z Združenimi državami Amerike za kar največji strateški vpliv in gospodarsko težo v veliki meri določal geopolitične koordinate 21. stoletja, če ne kar usode sveta. Kakšno smer torej ubira Ši zdaj, ko je njegov vpliv doma absoluten, in kakšno vizijo družbe in sveta pravzaprav ponuja Kitajska danes, kot ključna izzivalka in potencialna alternativa ameriškemu videnju, je pojasnila sinologinja, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doc. dr. Maja Veselič.

V vsakem zakonu pride prej ko slej do krize. Nekega dne se bo nekje pojavil izvir - in v vajinem življenju se lahko začne novo obdobje.

Na prvi šolski dan bomo v Storžu odprli še ena študijska vrata – vrata Univerze za tretje življenjsko obdobje. Trije gostje bodo predstavili novosti v novem študijskem letu, ki se sicer začne oktobra, podrobneje pa bomo spoznali dva programa – glasbeno umetnost in računalniško izobraževanje. Kako izbrati pravi program, do kdaj se lahko prijavite, kje vse po Sloveniji so lokacije Univerze za tretje življenjsko obdobje?

V epizodi 83 je bil moj gost Pater Karel Gržan rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, publicist, scenarist, ki trdno verjame, da "Biti srečen ni dobitek, ampak odločitev!". Karel Gržan je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1985 posvečen v duhovnika. Dve leti za tem je opravil magistrski študij. Leta 2003 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani promoviran v doktorja znanosti s področja literarnih ved. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Življenjske odločitve in izkustvo boga Celibat, cerkev, pedofilija, institucija Zločin sedanjosti Sodobna civilizacija, osebni razmislek in resničnosti Odvisnost, ljubezen, skrivnostnost in krščanstvo Popolnost, trpljenje in resnica Duhovna razsežnost, razlika med peklom in nebesi Perfekcionizem, čudovitost, odnosi, balance, ego Bog v nas samih, osvobajanje Obdobje vodnarja, stanje prebujenja Nauk Jezusa, moja zgodba Soba z dojenčkom, ki je Hitler (Pandorina skrinjica zlorab) Z avtom čez rdečo luč (sočutje in pravičnost) Nova knjiga (Megalitska civilizacija) ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora. Kako izboljšati telesno pripravljenost otrok in mladih?Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, dolgoročno pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: – dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, – Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, – Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška – Robert Janev, poslanec Državnega zbora, podpredsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, – Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Film, ki spretno nadaljuje tradicijo več kot pol stoletja starih Zborovanj v ljubezni Piera Paola Pasolinija"Gre za reportažo v njeni najžlahtnejši obliki", svoj prvi skupni celovečerec označujejo trije režiserji in scenaristi Alice Rohrwacher, Pietro Marcello in Francesco Munzi in res bi za film Futura težko našli bolj točno oznako. Projekt, h kateremu so z namenom ustvariti zares skupinsko delo pristopili režijsko in scenaristično celostno, namreč vestno reportažno dokumentira številne mladostnike po vsej Italiji ter njihov pogled na prihodnost, ki jih čaka. S tem, ko razen z nekaj vprašanji ne posegajo v misli italijanske mladine, ampak ji puščajo vso svobodo razmišljanja in izražanja, ko z ničimer ne komentirajo njihovih izredno različnih pogledov na ne več tako zelo oddaljeno odraslost, ustvarjalci postanejo predvsem zeitgeistovske priče nekega obdobja in – bolj posledično kot vzročno – pozneje tudi njeni glasniki. Svojevrsten most med generacijami, ki so že dosegle svoj zenit in tistimi, ki prihajajo za njimi. Poseben pečat je filmu, ki kljub uvrščenosti v specifično nacionalno okolje preizprašuje globalna vprašanja verjetno večine mladih ta hip, vsekakor pa tudi slovenske mladine, dala epidemija covida 19, ki je zaznamovala in tudi nekoliko zaustavila ustvarjalni proces že kmalu po njegovem začetku. A čeprav je to brez dvoma pomenilo številne organizacijske zaplete, dramaturško gledano filmu prinaša izjemno dodano vrednost, ki jo je bilo vnaprej nemogoče predvideti. Pravzaprav bi lahko rekli, da so se Marcello, Munzi in Rohrwacher znašli ravno ob pravem času na pravem kraju ter tako s svojim izjemnim občutkom za nepričakovane, a tektonske družbene spremembe, še bolj pa z iskrenim zanimanjem za mnenja mladih, dali glas generaciji, ki je bila v zadnjih nekaj letih največkrat povsem preslišana in utišana. Obdobje odraščanja, ki so ga na subtilen, nežen in niti za hip podcenjujoč ali pokroviteljski način ujeli na temi zelo primeren rahlo zrnat 16-milimetrski filmski trak, je tako iz »običajnih« problemov mladostnikov dobilo še mnogo širše razsežnosti. Futura, film, ki spretno nadaljuje tradicijo več kot pol stoletja starih Zborovanj v ljubezni Piera Paola Pasolinija, je film o mladih, ki pa bi si ga morali ogledati tudi nekoliko starejši, saj se le z iskrenim zanimanjem za mlajše generacije lahko izognemo vsiljevanju nekih idej, ki dandanes nimajo več prav nobenega smisla, kaj šele prihodnosti.

Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.

V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.

V epizodi #73 je bil moj gost Bojan Macuh, doktor znanosti s področja edukacijskih ved, magister sociologije in avtor več znanstvenih monografij ter strokovnih monografij, učbenikov za visoke šole in višje šole. Dotakneva se tematik, kot so: Tematike raziskovanja in kreativno življenje Zadovoljstvo in nezadovoljstvo Obdobje življenja Morala in etika človeka Sobivanje in sožitje Razumevanje drugih Uspeh Izzivi 21. stoletja Prosti čas Dva sistema razmišljanja Čustvena inteligenca Intuicija Težave zadržanosti Učenje Hitrost učenja Razporejanje časa ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Za imenom Moja babica se skriva Nastja Pavel, ki se je specializirala na področju babištva. Je diplomirana babica in magistrica zdravstvene nege, pa tudi doktorska študentka pedagogike. Meni, da sta priprava na porod in starševstvo v nosečnosti zelo pomembna, da porod dobro steče, predvsem pa, da se starši uspešno znajdejo v svojih novih življenjskih vlogah. V podcastu sva govorili o poporodnem obdobju, kako se nanj pripraviti, kaj se dogaja s telesom novopečene mamice ter katere so najpogostejše težave, ki jih lahko pričakujemo. Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja@malinca.si. Spremljaš pa me lahko tudi na Instagramu @malincanastja.

SBS has embarked on a review of its multilingual services. The review will use the results of this year's Census to determine the make-up and content of its language programming for the next five years. SBS has launched a six-week public consultation period to get feedback on what selection criteria should be used in the make-up of SBS language services. The consultation period started on Tuesday, October 5, and will last until the 12th of November. To view the draft selection criteria and submit feedback go to sbs.com.au/consultation - SBS vsakih pet let pregleda vsebino jezikovnega programa. Pregled bo na podlagi rezultatov letošnjega popisa določil sestavo in vsebino jezikovnega programiranja za naslednjih pet let. Začelo se je šesttedensko obdobje javnih posvetovanj za pridobitev povratnih informacij o tem, katera merila za izbiro je treba uporabiti pri sestavi jezikovnih storitev na SBSu. Obdobje posvetovanja se je začelo v torek, 5.oktobra in bo trajalo do petka, 12. novembra. Če si želite ogledati osnutek meril za izbor in poslati povratne informacije, pojdite na sbs.com.au/consultation.

SBS has embarked on a review of its multilingual services. The review will use the results of this year's Census to determine the make-up and content of its language programming for the next five years. SBS has launched a six-week public consultation period to get feedback on what selection criteria should be used in the make-up of SBS language services. The consultation period started on Tuesday, October 5, and will last until the 12th of November. To view the draft selection criteria and submit feedback go to sbs.com.au/consultation - SBS vsakih pet let pregleda vsebino svojega jezikovnega programa. Pregled bo na podlagi rezultatov letošnjega popisa določil sestavo in vsebino svojega jezikovnega programiranja za naslednjih pet let. Začel se je šesttedensko obdobje javnih posvetovanj, da bi dobili povratne informacije o tem, katera merila za izbiro je treba uporabiti pri sestavi jezikovnih storitev SBS. Obdobje posvetovanja se je začelo v torek, 5.oktobra in bo trajalo do petka, 12. novembra. Če si želite ogledati osnutek meril za izbor in poslati povratne informacije, pojdite na sbs.com.au/consultation

Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.

Dozorevaje koruze, še posebej tiste, ki je namenjena pridelavi zrnja, letos zamuja. To je lahko slaba popotnica za pravočasno setev ozimin pravi Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kranj in opozarja na temperaturne pragove za posamezna žita in trave.

Preteklo leto, čas epidemije, je močno zaznamovalo tudi delovanje študijskih programov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Nekateri programi so se znašli na daljavo, pri nekaterih tega ni bilo moč izvesti. A kljub temu z optimizmom vabijo v novo študijsko leto in tudi k novim programom. Goste z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani je v studio povabila Lucija Fatur.

Septembra leta 2021 se v Cerkvi na Slovenskem na pobudo škofov začenja posebno obdobje mladih. Trajalo bo tri leta. Prvič bomo obhajali Nedeljo mladih, 12. septembra, ki bo začetek Tedna mladih in bo vrh doživelo na jubilejni, letošnji 40-ti Stični mladih, tretjo soboto v septembru, 18. 9. 2021. Andreja Perc iz Urada za mlade pri SŠK je opisala potek dogodkov, vsebino, namen in geslo.

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.

"Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju sveta, tako čustvenega kot čutnega". Tako je profesorica slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane, Katarina Torkar Papež, v stavku opisala obdobje, o katerem je govora v tokratni oddaji Prvi na maturi.

O analitiki besedil in pretresanju milijonov količin podatkov, oranju po slovenski tvitosferi in nevarnih pridelkih. #MetinČaj   MARKO PLAHUTA – Bivši Novogoričan, a naturaliziran...

Obdobje epidemije je za vse poseben izziv, ko gre za blaženje posledic, pa so med najbolj spregledanimi skupinami mladi. Medtem ko so bile šole zaprte, so ponekod po Slovenji opazili porast vandalizma. Tak primer je celjsko Dečkovo naselje, kjer stanovalce nadlegujeta dve skupini otrok in mladostnikov. A to ni osamljen primer in ni omejen le na obdobje epidemije. Nekateri se pritožujejo, da policija in centri za socialno delo ne ukrepajo, vsaj ne v zadostni meri. Pa je res tako? Kje so razlogi za tovrstno nasilje ter kako ga preprečiti? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. Gostje: - Helena Govekar, koordinatorica za preprečevanje nasilja pri CSD Ljubljana, - Katja Bašič, upokojena kriminalistka in ustanoviteljica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, prve slovenske nevladne organizacije za pravice zlorabljenih otrok, - Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojenega zavoda Planina, - Jernej Šoštar, predstavnik Združenja ravnateljic in ravnateljev; ravnatelj OŠ Kašelj.

Izpiti so tukaj! No, v bistvu smo prav danes točno na polovici zimskega izpitnega obdobja. Nekateri so z najtežjimi izpiti že opravili, druge ti še čakajo. In verjetno se ne motim, če poudarim, da je učenje zadnji mesec skoraj zagotovo sestavni del dneva vsakega študenta. V tem obdobju se pogosto srečujemo z živčnostjo, ne spanjem […] Prispevek Vse, kar moraš vedeti, da bo izpitno obdobje v času korone enostavnejše! izvira s portala Student.si.

Obdobje epidemije je poseglo tudi v delo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Učenje na daljavo nekaterih skupin smo predstavili že spomladi, kako pa poteka izobraževanje v tem študijskem letu, kako spremembe doživljajo mentorji in kako študentje, pa je tema tokratne oddaje.

Neobičajno leto 2020 je Val 202 v sodelovanju s Televizijo Slovenija sklenil z decembrskim glasbenim presežkom IZŠTEKANIH 10. Obdobje, ki ga živimo, je pod vprašaj postavilo samo bistvo tega podviga, v katerem se Izštekani iz varne intime radijskega studia preselijo na veliki oder pred občinstvo. Zato je bilo treba tisto več najti drugje: v uresničitvi dolgoletnih želja, snubljenj in izzivov. V Izštekanih so končno, prvič v treh desetletjih s celovečernim akustičnim programom nastopili BIG FOOT MAMA! Izbor močno prearanžiranih skladb je segel v vsa obdobja. Oddajo je posnela tudi Televizija Slovenija, potekala je v živo v studiu 1 v torek, 1. decembra 2020 ob 20.00, z neposrednim radijskim in spletnim videoprenosom.

Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?

Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je test na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covid oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi. Več pa v Ultrazvoku. Gospo Alenko Mulej, medicinsko sestro s covid oddelka na Kliniki Golnik, je poklical Iztok Konc. Foto: Alenka Mulej

Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorjugovejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi znižanja odkupnihcen živine, znižanja ekonomičnosti reje, ter nižanja neto dodanevrednosti pri reji goved. Zato je predvidena finančna pomoč vvišini 100 evrov za žival oddano v klavnico, kar je enako, kot jeveljalo spomladi v prvem svežnju korona ukrepov.

Mag. Jože Mohar iz semenarske hiše RWA Slovenija je spregovoril o zakonitostih setve tritikale. Vabljeni k poslušanju!

Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekerke, akademske raziskovalke. Obdobje karantene in postkoronska kriza najvišji račun izstavlja prav njim. Tako kažejo vse tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti. Opozarjajo pred poskusi ukinjanja že doseženih pravic in pred vsesplošnim nazadovanjem na področju zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. O tem na kakšen način pandemija ogroža in ukinja pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacijie v družbi, o povezavi med patriarhatom in kapitalom, smo govorili v oddaji Glasovi svetov. Gostje oddaje so bile programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov, politologinja mag. Ana Pavlič, direktorica Inštituta 8. marec, antropologinja mag. Nika Kovač in raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter sodelavka spletne platforme spol.si, sociologinja mag. Mirna Berberović.

Pred mesecem dni smo vam predstavili pilot spin-off podkasta, ki se bo ukvarjal z slavno zgodovino brcanja nogometne žoge na Slovenskem. V pilotu smo obdelali »prazgodovino« igranja nogometa na naših tleh, ko so ledino orali bratski narodi presvitle Avstro-ogrske monarhije, Nemci, Italijani in Madžari.V prvi pravi epizodi pa smo se lotili obdobja, ko so se začeli z okroglim usnjem pečati tudi kleni Slovenci. Iz šolskih klopi na travnike in od tam v Gostilno pri Roži na Židovski ulici v Ljubljani, kjer je bil ustanovljen prvi »zaresen« slovenski nogometni klub. Obdobje tik pred prvo svetovno vojno je bilo zelo pestro in vesoljno Slovenstvo je bilo celo na pragu tega, da izpelje svoje prvo nogometno tekmovanje. Žal pa je potem nekdo iz principa počil nekega nadvojvodo in boj za prvaka dežele Kranjske je bil preložen na kasneje.Tudi tokrat se je Mihi, Canku in Luki pridružil Tim Dobovšek, Klino pa je imel pomembnejše opravke. Pridružite se nam torej pri brkljanju po zaprašeni krami nogometnega antikvariata.Če vam je naše delo všeč, nas lahko torej tudi finančno podprete prek naše (zaenkrat še čisto osnovne in uboge) spletne strani. Ves iztržek bo šel za delovanje društva, plačilo strežnika, storitev SimpleCasta, najprej povrnitev stroškov, ki smo jih imeli z opremo, kasneje pa tudi investicijo v kak nov kos tehnologije. Pa vse ostale dejavnosti, s katerimi se želimo ukvarjati, se razume, začenši s knjigo ob stoletnici kluba. HVALA iz srca vsem, ki ste nas že ali pa še boste podprli!Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.

Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekerke, akademske raziskovalke. Obdobje karantene in postkoronska kriza najvišji račun izstavlja prav njim. Tako kažejo vse tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti v zgodovini. Opozarjajo pred poskusi ukinjanja že doseženih pravic in pred vsesplošnim nazadovanjem na področju zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. O tem na kakšen način pandemija ogroža in ukinja pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacijie v družbi, o povezavi med patriarhatom in kapitalom, smo govorili v tokratni Intelekti.

100 dni mineva, odkar je prisegla 14. slovenska vlada. Obdobje je zaznamoval boj proti epidemiji novega koronavirusa, premier Janez Janša in njegova ministrska ekipa pa zaradi razmer niso imeli 100 dni miru, kot je to običajno. Vlada kljub zahtevnemu obdobju ni oklevala s številnimi kadrovskimi menjavami, tudi nepričakovanimi. Politični analitiki menijo, da je koalicija trdna, pravi čas za ocenjevanje dela pa da šele prihaja. Druge teme: - Včeraj ena nova okužba s koronavirusom, celjska bolnišnica zaostruje ukrepe - V Luksemburgu jutri obravnava tožbe Evropske komisije zoper Slovenijo - Na volitvah v Srbiji se obeta zanesljiva zmaga Aleksandra Vučića - Kolesarsko prvenstvo: javnost stavi na dvoboj Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja

Obdobje zgodnjega novega veka je že zarisalo arhitekturne obrise današnje Ljubljane in jo uvrstilo na kulturnozgodovinski zemljevid Evrope. Čeprav je morda kdaj puščala vtis provincialnosti, je njena družbena elita spodbujala kulturo in umetnost, znanost in oblike duhovnega življenja. Ljubljana kot središče Kranjske se je odpirala protestantskim in razsvetljenskim idejam. Kljub socialnemu prepadu med plemiško in meščansko elito ter nižjimi sloji ne gre spregledati naporov za vzpostavitev elementarnega šolstva, mobilnosti in priseljevanja, slediti je treba razvoju trgovanja, rokodelstva, obogatitvi znanosti, duhovnosti in ustvarjalnosti. Tudi takrat, od 16. do 18. stoletja, pa niso na glas govorili o nekaterih vsebinah vsakdanjega življenja, saj so v virih redko zapisani tabuji umivanja, stranišč, menstruacije ali prostitucije. Že lani so v ljubljanskem mestnem muzeju odprli razstavo z naslovom KNJIGA. ZNANJE. RAZUM. Od protestantizma do razsvetljenstva (1500–1800), o kateri bo govor v tokratni oddaji Kulturni fokus.

Z današnjim dnem je torej preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12-ega marca. Okužbo s koronavirusom so v Sloveniji potrdili pri skoraj tisoč 500 ljudeh, umrlo je 108 bolnikov. Prvi primer okužbe so potrdili četrtega marca, v enem mesecu se je okužilo tisoč ljudi. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekateri ukrepi ostajajo, saj virus še vedno kroži med nami. Previdnost tako ni odveč, saj se posamezni primeri še pojavljajo, v tem tednu so potrdili štiri. Obdobje epidemije se bo zagotovo vpisalo v zgodovino, saj je ta močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Preostale teme: - V številnih ameriških mestih policijska ura, ropanje, vandalizem in solzivec - Elon Musk z izstrelitvijo Falcona začel vesoljsko tekmo milijarderjev - Papež na binkoštno nedeljo posvaril pred zagledanostjo vase - Koliko časa bo Plečnikov stadion še prepuščen zobu časa?

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije, vprašanje mogoče sprave pa ostaja eno bolj zagonetnih. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji novi knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem kanoničnih slovenskih pisateljev, ki so bili tudi sami aktivni ali pasivni udeleženci druge svetovne vojne.

Ob rahljanju ukrepov za zajezitev epidemije se počasi vrača življenje v delovne kolektive. Mnogi se vračajo z dela na daljavo ali čakanja. Kako vstopiti to obdobje med že in še ne, kaj je pomembno upoštevati s stališča vodenja in ustvarjanja odnosov, ki so bili do zdaj na daljavo? V Svetovalnici je bila z nami strokovnjakinja za krizno vodenje dr. Damjana Pondelek.

Tokrat smo spregovorili o Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Z nami je bila Alijana Šantej.

Jedro vsakršnega leposlovja je fikcija, izmišljen niz dogodkov, skupina izmišljenih likov – preprosto ubesedena avtorjeva domišljija. Leposlovna besedila sicer lahko pripovedujejo o resničnih osebah ali preverjenih zgodovinskih dogodkih; to še posebno velja za tista, ki so nastajala v drugi polovici 19. in prvih desetletjih 20. stoletja, v obdobju literarne smeri realizma (in pozneje naturalizma). To je zahtevalo verodostojno pisanje o vsem, kar so književniki opazili okoli sebe. S tem, ko je prikazovanje realnega sveta postalo norma književnih ustvarjalcev, pa je leposlovje tistega obdobja postalo uporaben (sekundarni) vir za historične znanosti. Tokratne Sledi časa se bodo sprehodile po književnih odlomkih, iz katerih lahko izluščimo zanimive podatke o ohlapno definiranem in – predvsem zaradi poznejše propagande – slabo razumljenem svetu slovenskega meščanstva in izobraženstva. Obdobje realizma v književnosti je namreč tudi čas, ko je bil meščanski sloj na Slovenskem na vrhuncu svoje politične in ekonomske moči. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič. »Borje je trg na Kranjskem /…/ Da trg ni brez župana in dekana, tega ni treba omenjati; celo finančna straža ali, kakor ji ljudstvo pravi, ,iblajtarji', so zastopani. Poleg teh uradnih dostojanstvenikov biva v trgu tudi primerno mnogo premožnih obrtnih in trgovskih rodovin, katere smemo glede izobraženja staviti kolikor toliko v eno socialno vrst z uradnimi osebami. In kadar osnuje čitalnica v trgu veselico, pošlje tudi bližnja okolica, kjer biva po raznih gradovih in gradičih nekaj gospode, dobršno število obiskovalcev.« Janko Kersnik (1852–1897): Ciklamen

Obdobje vedske stare indijščine je trajalo približno od leta 1500 do 500 pred našim štetjem. V tem času so nastale velike zbirke bogoslužnih besedil, bolj znane kot vede. Sanskrt ima še danes status svetega jezika in je eden od uradnih jezikov Indije. V oddaji gostimo docenta za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, dr. Luka Repanška.

Med današnjim sprehodom v preteklost, ki ga ob nedeljah ponuja oddaja Sledi časa, se vračamo v sedemnajsto stoletje. Obdobje, ki je za našo civilizacijo prelomno, iz pozabe obujamo z zgodbo o nenavadni ženski, katere del življenja se je odvijal tudi v naših krajih. Marko Radmilovič nas seznanja z aristokratinjo Elizabeto Katarino von Galler, ki jo še danes jo pomnimo kot »vražjo Lizo«!

Jezikovnopolitične odločitve in ukrepe za naslednje petletno obdobje naj bi usmerjal novi nacionalni program za jezikovno politiko. Na ministrstvu za kulturo so se o osnutku izrekli strokovnjaki, ki so bili do njega precej kritični. Njihove odzive smo zbrali v tokratni oddaji.

Letos obhajamo 150 obletnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru in 170 obletnico programa Zedinjena Slovenija v za svetovno ureditev revolucionarnem letu 1848. Obdobje slovenskega narodnega prebujanja je pomenilo tudi razmah zborovskega petja pri nas. To pa je neposredno povezano, saj je zaradi svojega skupinskega “značaja” in utemeljenosti v “ljudskem” prepevanje dalo ključen prispevek k vzpostavitvi takrat novih konceptov naroda in Slovenstva. Tokratna oddaja Sledi časa bo vlogo petja v procesih narodnega prebujanja osvetlila skozi pisanje slovenskega časopisja 19. stoletja, ki je te procese spremljalo iz neposredne bližine in jih komentiralo v skladu s sočasnimi idejnimi tokovi. Hkrati pa bo raziskala kako, če sploh, to obdobje odmeva v sodobni slovenski pevski dejavnosti. Na to vprašanje bosta pomagala odgovoriti sogovornika, katerih življenje je s petjem prežeto: Mihela Jagodic, strokovna svetovalka za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in pevec Janez Triler, član Slovenskega okteta.

Ko slišite, da je nekdo samski, si verjetno v misli privabite podobe iz nadaljevanke Seks v mestu. Žur, zabava in rokenrol. V medijskem, družbenem in političnem diskurzu se širi ideja o samskosti kot o življenjskem stilu, ki ga nekdo zavestno izbere. Večina misli, da so samski ljudje tisti z veliko časa, ki ga namenjajo predvsem sebi in svojim egoističnim potrebam. Taka družbena diskriminacija samskih in podajanje nalepk je vedno bolj pogosta, zato samski čutijo tudi velike pritiske, predvsem od bližnjih.