Podcasts about avgusta

Kot poroča rimski zgodovinar Svetonij, je bil moto »Festina lente!« ali slovensko: »Hiti počasi!« eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega vodje Gaja Avgusta Oktavijana, bolj znanega kot cesarja Avgusta. Vendar so paradoksalno misel »Speúde bradéos!«, ki govori o tem, da moramo počasi začenjati vsako novo dejanje, poznali že stari Grki. Ta nenavadna besedna zveza odlično ponazarja temeljno načelo in eno največjih vrednot grške in rimske družbe. To je bila preudarnost. Uči nas, da nobenega dela ne smemo začeti brez tehtnega premisleka in brez natančno izdelanega načrta. Tako je cesar Avgust svoje vojaške poveljnike pogosto opozarjal, da je »boljši zanesljiv kakor drzen strateg« in da je »bilo dovolj hitro narejeno to, kar je bilo narejeno dovolj dobro.« Francoski basnopisec Jean de la Fontaine je izrek “Hiti počasi” imenitno povzel v svoji basni o zajcu in želvi, kjer želva s svojo preudarno modrostjo v hitrostni tekmi premaga zajca. Prebivalce Sarajeva, ki so izkusili najokrutnejšo zaničevanje vrednosti življenja, pa od leta 2012 na nesmiselno zametavanje bistva in lepot bivanja opozarja osemintridest metrov dolg most čez reko Miljacko, poimenovan Festina lente. Sredi mostu je nameščen nenavaden luping, ki pritegne človeški pogled, da se ozre po lepoti reke in se zazre v njen tok. Nagovarja nas, da se lepota življenja skriva v drobnih stvareh, mimo katerih pogosto hitimo, ne da bi jih sploh opazili. Tok reke pa nas spomni na tek časa, na našo tuzemsko minljivost in nenehno spremenljivost. Sporočilo “Bodimo preudarni”, najdimo pravo mero med našim razumom in našo ustvarjalno domišljijo, je torej kot nalašč za današnji čas, ko z neizprosno naglico brzimo skoz vsakdan v pehanju za nesmiselnimi vrednotami imeti in biti uspešen.

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

V soboto se je v Novi Gorici zaključila tridnevna mednarodna konferenca Avantgarda in konec sveta, odprla se je z razstavo Černigoj s sopotniki in učenci, saj letos mineva 100 let od prve konstruktivistične razstave slikarja Avgusta Černigoja. Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki so izšli trije novi prevodni romani. V oddaji nekaj besed namenjamo tudi letošnji Jesenski filmski šoli v Kinoteki, ki se letos osredotoča na perspektive feminizma v filmu. V soboto so v okviru festivala Tinta bili razglašeni prejemniki nagrad zlatirepec, danes pa se lahko udeležite pogovora s palestinskim umetnikom Ahmedom Masoudom in bralne uprizoritve njegove gledališke igre Izdelovalka mrtvaških prtov. Vabljeni k poslušanju!

Kot poroča rimski zgodovinar Svetonij, je bil moto »Festina lente!« ali slovensko: »Hiti počasi!« eden najbolj priljubljenih izrekov rimskega vodje Gaja Avgusta Oktavijana, bolj znanega kot cesarja Avgusta. Vendar so paradoksalno misel »Speúde bradéos!«, ki pripoveduje o tem, da moramo počasi začenjati vsako novo dejanje, poznali že stari Grki. Ta nenavadna besedna zveza odlično ponazarja temeljno načelo in eno največjih vrednot grške in rimske družbe. To je bila preudarnost. Uči nas, da nobenega dela ne smemo začeti brez tehtnega premisleka in natančno izdelanega načrta. Tako je cesar Avgust svoje vojaške poveljnike pogosto opozarjal, da je »boljši zanesljiv kakor drzen strateg« in da je »bilo dovolj hitro narejeno to, kar je bilo narejeno dovolj dobro.« Francoski basnopisec Jean de la Fontaine je izrek “Hiti počasi” imenitno povzel v svoji basni o zajcu in želvi, v kateri želva s svojo preudarno modrostjo premaga zajca v hitrostni tekmi. Prebivalce Sarajeva, ki so izkusili najokrutnejše zaničevanje vrednosti življenja, pa od leta 2012 na nesmiselno zametavanje bistva in lepot bivanja opozarja osemintrideset metrov dolg most čez reko Miljacko, poimenovan Festina lente. Sredi mostu je nameščen nenavaden luping, ki pritegne človeški pogled, da se ozre po lepoti reke in se zagleda v njen tok. Nagovarja nas, da se lepota življenja skriva v drobnih stvareh, mimo katerih pogosto hitimo, ne da bi jih sploh opazili. Tok reke nas spomni na tek časa, na našo zemeljsko minljivost in nenehno spremenljivost. Sporočilo “Bodimo preudarni”, najdimo pravo mero med razumom in ustvarjalno domišljijo, je torej kot nalašč za današnji čas, ko z neizprosno naglico brzimo skozi vsakdanjik v pehanju za nesmiselnimi vrednotami, kot sta imeti in biti uspešen.

Pred kratkim je Karnijske Alpe obiskal italijanski predsednik Sergio Mattarella. V kraju Ampezzo je počastil 80-letnico Karnijske republike. Ta del zgodovine pri nas ni dobro poznan, kaj se je dogajajo pri naših sosedih leta 1944? Muzej literature v Trstu je posvečen književnikom, ki so navdih našli v večkulturnem mestu, v nekdanjem pristaniškem središču Avsto-Ogrske monarhije. Boris Pahor je še pred smrtjo svoj pisalni stroj podaril pobudnikom muzeja. Z majčko skupine Laibach izvemo za glasbeno interpretacijo Alamuta Vladimirja Bartola, znana grafika Avgusta Černigoja pa dopolnjuje predstavitev Srečka Kosovela. Slovenski literarni svet zastopajo še Alojz Rebula, Marko Kravos, Dušan Jelinčič, pozabili niso niti na prvo ženski časopis, ki ga je urejala Marica Nadlišek.

Ljubiteljica potovanj, narave, plesa in čaja, spletna vplivnica, predvsem pa borka za pravice in vključenost ljudi z različnimi oviranostmi. Sama je gluhoslepa, a je to ne ustavi in že vrsto let predava o invalidnosti in dostopnosti. V zadnjih letih pa Catarina Rivera iz Združenih držav Amerike potuje po svetu in na družbenih omrežjih objavlja izkušnje z dostopnostjo posameznih destinacij. Avgusta je na povabilo zavoda Turizem Ljubljana, ki od leta 2022 izvaja projekt izboljšanja univerzalne dostopnosti turistične infrastrukture v Ljubljani in ljubljanski regiji, obiskala Slovenijo. Ob tej priložnosti je več o sebi in svojih dejavnostih povedala Andreji Čokl. Catarino Rivera lahko spremljate na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, TikTok, LinkedIn in YouTube z imenom Blindish Latina.

Ime meseca avgusta je Andreja Leški, judoistka, ki je na olimpijskih igrah v Parizu postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg. Z neizmerno željo, predanostjo in samozaupanjem je v polfinalu prvič v karieri premagala domačo adutinjo, v finalu pa z iponom še mehiško tekmovalko in v tej kategoriji za Slovenijo osvojila že peto olimpijsko kolajno.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 aplikacija za smart TV: https://www.t-2.net/aplikacija-t-2-tv-za-smart-tv ----------------------------------------------------------- Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Pred vrati je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki je praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. 15. avgusta številni množično romajo v Marijina svetišča in cerkve po vsej državi. Na veliki šmaren se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v slovenskem prostoru globoko zakoreninjeno. Obiskali smo Brezje in Ptujsko Goro.

V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, bo v soboto 3. avgusta ob 17:30 ( po maši) koncert sakralne glasbe mednarodne operne akademije Križ pri Trstu (Accademia Lirica Santa Croce). Nastopila bo mednarodna skupina solopevcev iz Slovenije, Italije in Rusije, ki bo priredila koncert prijateljstva, katoliške in pravoslavne sakralne glasbe z naslovom Od Vivaldija do Čajkovskega. Koncert nam je predstavil operni pevec in ustanovitelj akademije Alessandro Svab.

Danes mineva leto dni, odkar je obsežen vetrolom na širšem območju Radovne, Krme in Kota spremenil krajino in podrl ogromne površine gozdov. Na tem območju so izvajalci že pospravili osemdeset odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Sanacija je bila zelo zahtevna zaradi težko dostopnih in strmih območij. Prvega avgusta pa bodo odprli tudi cesto v dolino Krme. Aljana Jocif se je o poteku sanacije po lanskoletnem vetrolomu pogovarjala z Jernejem Avsenekom, vodjo blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Fotografija: Arhiv Zavoda za gozdove Slovenije

Drugi povdarki oddaje: - Na Gorenjskem po izjemno dobri predsezoni pričakujejo tudi dobro poletno, bojijo se le muhastega vremena. - Kaj bo s Hotelom Cerkno? - Jernejev kanal ima uporabno dovoljenje, polno bo zaživel jeseni. - Avgusta predvidoma nadaljevanje sanacije ceste na Nanos. - Prešernovi rojaki so letošnji poletni festival KAŠ-ART obarvali z veliko kulture in umetnosti.

Piše Tadeja Krečič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Letošnji izid knjige Gabriela Garcíe Márqueza Avgusta se vidiva je bil mednarodni dogodek. 6. marca, na dan, ko se je pisatelj rodil, je v tridesetih državah izšla njegova še neobjavljena novela ali kratek roman, zadnje besedilo, ki ga je kolumbijski pisatelj pisal in ne povsem dokončal. Pisal ga je namreč s težavo zaradi starosti in demence, popravljal in variiral v petih različicah, pri čemer je tesno sodeloval z urednikom Cristóbalom Pero. Na koncu je prepovedal objavo. V nasprotju s pisateljevo željo sta se Márquezova sinova novelo Avgusta se vidiva kljub vsemu odločila izdati. Medijska pozornost je bila velikanska, hkrati pa je objava sprožila mešane občutke kritikov in bralcev ter večne debate o tem, ali bi morala potomca spoštovati očetovo zadnjo voljo ali ne in ali je vrednota želje pokojnega pisatelja nad vrednoto literature, zaokroženega opusa in užitka bralcev. Kajti branje besedila Avgusta se vidiva je užitek. Ne enak kot ga ponujajo vsa prejšnja njegova besedila, saj je čutiti nekatere nekonsistentnosti in morda praznine, ki bi jih Márquez verjetno še zapolnil, vendar je besedilo napisano z njegovo nezgrešljivo značilno potezo, tipičnim izborom besed, karakterizacijo oseb, vživljanjem vanje, opisi krajev in ozračij, primerjavami in metaforami, načinom pristopa k dogajanju v zgodbi, ki je v obrisih takale: Ana Magdalena Bach pride 16. avgusta po osmih letih na otok, na katerem je pokopana njena mama. »Bil je samoten kraj, kjer se ni mogla čutiti osamljeno,« zapiše Marquez. Samoto obiskovalke groba zvečer poživi moški v beli laneni obleki in z njo podeli tudi posteljo, zjutraj, ko ga ni več, pa Ana Magdalena v knjigi na nočni omarici najde bankovec za dvajset dolarjev. »Po tistem nikoli več ni bila enaka … Ni se spremenil svet, temveč ona sama, ki je prej vedno hodila skozi življenje, ne da bi ga pogledala in ga je začela gledati šele tega leta, po vrnitvi z otoka, z nemilo streznjenimi očmi.« Drugače je doživljala moža, hčer, ki je hotela postati nuna, znova je začela kaditi, nekdanji red ni veljal. Vsakoletni obisk otoka in maminega groba postane vsakič nova eskapada z naključnim moškim: »Nimava kaj,« je rekel eden izmed njih, »usojeno nama je.« Kadar se je zgodilo, da je noč preživela sama, je bila to izključno in samo zamujena priložnost. Odnosi doma so se slabšali, dojela je, da je mož ves čas zakona ljubimkal z drugimi ženskami. Svoje varanje je skrbno skrivala, le mami v grobu je pripovedovala o »nočeh svobodne ljubezni«. »Tako prepričana je bila, da ji bo mama z znamenjem nakazala svoje odobravanje, da ga je pričakovala kar takoj.« Sčasoma Ana Magdalena ugotovi, da je bil otok kraj skritih ljubezni že za mamo in da je mama s tem, da je izbrala otok za svoje zadnje počivališče, pripravila enake možnosti za avanture tudi hčeri. »To je bila lahko le materina posmrtna zvijača.« Petinosemdeset strani novele ali kratkega romana Avgusta se vidiva spremlja pripis urednika Cristóbala Pere, ki opisuje kronologijo nastajanja Márquezovih zadnjih besedil od leta 1999 naprej. Takrat je namreč pisatelj napovedal knjigo petih novel (Avgusta se vidiva bi bila ena izmed njih), katerih skupni imenovalec bi bile ljubezenske zgodbe starejših ljudi. Nekaj let pozneje sta se Marquez in Pera srečala in začela tesno sodelovati. Marquez je napisal več različic novele in Pera se je besedila za knjigo, kot jo beremo danes, »lotil, kot se restavrator loti platna velikega mojstra.« Upa, je zapisal, da bodo bralci novele Avgusta se vidiva občutili enako spoštovanje in začudenje, kot ju je ob branju tega besedila začutil sam. Ne glede na to, da morda naivno verjamemo Perovemu občudujočemu pripisu, ki se zaključi z zahvalo Márquezu za njegovo »človečnost, preprostost in prisrčnost, s katerimi je vedno sprejel vsakega, ki je pristopil k njemu, kot da je bog, in mu s svojim nasmehom dal vedeti, da je človek,« v sami noveli beremo in razbiramo vse, kar smo ob Márquezovih besedilih že doživeli in bi še. In to se zdi navdušeni bralki dovolj relevanten argument za to, da knjiga je.

Tonja Jelen Od točke nič, Kazimir Kolar: Onečejevalec, Gabriel García Márquez: Avgusta se vidiva. Recenzije so napisale Sanja Podržaj, Miša Gams in Tadeja Krečič.

V aprilu je minilo deset let od smrti kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Njegovo najbolj znano delo, znameniti roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967, je bil doslej prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Márquez, lavreat številnih literarnih nagrad, je leta 1982 prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Lani sta pisateljeva sinova posthumno izdala njegovo delo Avgusta se vidiva, čeprav je pisatelj pred smrtjo želel, da to delo uničijo. Pred kratkim je bila ta dolgo pričakovana novela izdana tudi v slovenščini.

Državni zbor je ta teden znižal državno finančno pomoč za plačilo socialnih prispevkov verskim uslužbencem iz 100 odstotkov na 60 odstotkov povprečne mesečne plače. Avgusta letos je bilo do omenjene pomoči upravičenih 746 verskih uslužbencev, večina upravičencev je iz Katoliške cerkve. Gre za odpravo nezakonitega stanja in v bistvu za zvišanje prispevkov opravičuje svojo odločitev vladna koalicija, medtem ko opozicija in vse večje cerkve in verske skupnosti ocenjujejo znižanje socialnih prispevkov za njihove duhovnike kot poseg v pridobljene pravice in za neustavno odločitev.

Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.

Poslanke in poslanci sprejemajo ukrepe, s katerimi se želi vlada čim prej lotiti škode po avgustovskih neurjih. Najprej je pred njimi rebalans proračuna, ki za odpravo namenja 520 milijonov evrov, od tega 300 milijonov evrov prihaja s proračunske postavke upravljanja finančnega premoženja, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki. Poslanci so že začeli tudi obravnavo interventnega zakona. Ta z ukrepi, ki bodo praviloma veljali do konca leta - zagotavlja čim odločnejšo intervencijo. So se pa sinoči, prav pri obravnavi zakona na odboru, pokazale prve razpoke v politični enotnosti. Koalicija namreč ni prisluhnila opozicijskim dopolnilom in tako zakon danes vseh opozicijskih glasov ne bo dobil. V oddaji tudi: - Avgusta cene življenjskih potrebščin na letni ravni za dobrih 6 odstotkov višje. - Dobrodelnež prevaljskim gasilcem doniral več kot 100 tisoč evrov za nakup opreme. - Učenci šole Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem bodo novo šolsko leto začeli na različnih lokacijah.

U programu našeg radija danas smo ugostili dr.Muju Hodžića i Mejremu Bešliju koji će učestvovati na takmičarskoj večeri Festivala narodne muzike "Ilidža 2023." koji će se održati 28. i 29. augusta. Mejrema Bešlija će nastupiti jedanaesta po redu sa pjesmom "Imala sam biser dragana " čiji je autor teksta i muzike dr.Mujo Hodžić.

Rdeči Križ in Karitas do 28-ega zbirata prošnje za pomoč tistim, ki so jih prizadele poplave, država pa je organizacijama za to namenila skupno 10 milijonov evrov. Generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tómin pravi, da je to prva pomoč, s katero si lahko ljudje zagotovijo osnovne pogoje za življenje. V okviru te pomoči bodo denar razdelili tudi med tiste, ki so jim škodo povzročila julijska neurja. V oddaji tudi: - Ukrajina začela urjenje pilotov za letala F-16 - V Franciji in Italiji nov vročinski val, v delih Francije nad 40 stopinj Celzija - Španke svetovne nogometne prvakinje

Ime tedna in ime meseca avgusta je Ambrož Duler, podjetnik iz Slovenj Gradca, ki je v razdejanju pretrganih prometnih in drugih komunikacijskih poti sokrajanom priskočil na pomoč pri odpravi posledic ujme. S sodelavci je čez noč zvaril in na Prevaljah postavil 24 metrov dolg ter dva metra širok nadomestni most čez Mežo, povezal 1500 prebivalcev in jim omogočil dostop do trgovin in osnovnih dobrin. Kandidata sta bila še: Janja Garnbret, športna plezalka, ki je na SP v športnem plezanju v Bernu osvojila tri medalje. S srebrno v težavnosti in zlatima v balvanskem plezanju in kombinaciji si je najuspešnejša plezalka v zgodovini svetovnih prvenstev že zagotovila nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Parizu. Denarno nagrado je, tako kot številni športniki, v celoti namenila prizadetim v poplavah na Koroškem.  Brest Lenarčič, dijak Šolskega centra Rogaška Slatina, ki na državnih in mednarodnih tekmovanjih iz znanj z različnih področij dosega izjemne rezultate. Na nedavni jubilejni 20. mednarodni lingvistični olimpijadi v Bolgariji je v konkurenci 205 tekmovalcev iz 38 držav osvojil bronasto odličje in nagrado za najboljšo rešitev naloge. 

Vlada bo odločitev glede drugega bloka krške nuklearke sprejela do avgusta, je dejal premier Robert Golob. Ob tem je nakazal tudi možnost priprave posebnih zakonov o drugem bloku in njegovem umeščanju v prostor. Že v 10-tih dneh naj bi po napovedi ministra za naravne vire Uroša Brežana sprejeli prvi strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki se ukvarja tudi z umeščanjem drugega bloka jedrske elektrarne krško. Druge teme: - Putin napovedal neuspeh ukrajinske protiofenzive in potrdil nameščanje jedrskega orožja v Belorusiji - Več kot 80 muzejev in galerij vabi na Poletno muzejsko noč - Nogometaši in košarkarice včeraj poraženi

Vlada naj bi pristopila k postopkom spremembe zakonodaje za krajše in lažje umeščanje projekta drugega bloka krške nuklearke, je na posvetu o prihodnosti jedrske energije v naši državi dejal premier Robert Golob. Po zdajšnji zakonodaji bi namreč projekt lahko umestili in dogradili šele do leta 2047. Kot je še dejal premier, bo vlada načelno odločitev glede drugega bloka nuklearke sprejela do avgusta. Druge teme: - Banka Slovenije občutno zvišala napoved letošnje gospodarske rasti. - Putin: jedrsko orožje bomo uporabili le v primeru ogroženosti ozemeljske celovitosti Rusije. - Izjemen uspeh metalca diska Kristjana Čeha in slovenskih kanuistov, poraz košarkaric in nogometašev.

Na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, ki je potekal v Krškem, je premier Robert Golob dejal, da naj bi vlada pristopila k postopkom spremembe zakonodaje za krajše in lažje umeščanje projekta JEK 2. Po zdajšnji zakonodaji bi ga namreč lahko umestili in dogradili šele do leta 2047, kar je prepozno. Vlada bo do prvega avgusta po besedah premierja sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta drugega bloka. Druge teme: - Banka Slovenije je občutno zvišala letošnje gospodarske obete. - Na vrhu Nata v Vilni ne bodo govorili o članstvu Ukrajine. - Kanuist Božič zmagal v Tacnu, Hočevarjeva in Savšek tretja.

Mojstrsko izpisani vestern, ki razkriva senčne plati junaškega osvajanja divjega zahoda in drugih ameriških mitov Najbrž smo na Slovenskem vse do leta 2015 mislili, da je edini John Williams, ki ga je resnično treba poznati, znani skladatelj filmske glasbe. Potem pa je pod okriljem legendarnega Kondorja – v izvrstnem prevodu Brede Biščak – izšel melanholično intonirani roman Stoner in številni bralke in bralci smo tedaj presenečeno ugotovili, da očitno obstaja še nek drug John Williams, ki je vreden vse naše pozornosti. Ta Williams se je rodil leta 1922 v Teksasu, umrl je 72 let pozneje v Arkansasu, svoja osrednja dela – poleg že omenjenega Stonerja sta to še zgodovinski roman Avgust ter vestern Klavčev Prehod – pa je napisal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Johna Williamsa – pisatelja smo pri nas torej odkrili šele kakega pol stoletja po tem, ko so luč sveta ugledali njegovi ključni romani. A ta zaostanek enkrat za spremembo ni bil povezan s pregovornim slovenskim zamudništvom pri seznanjanju s prebojno, novo, močno umetnostjo. Ne; kakor namreč pojasnjuje Breda Biščak, ki nas je leta 2018 nato oskrbela s prevodom Avgusta, prav zdaj pa je za Mladinsko knjigo prevedla še Klavčev Prehod, so Williamsa v samih Združenih državah spregledovali tako dolgo, da je v osrčje tamkajšnjega literarnega kanona stopil šele posthumno. To pa slej ko prej pomeni, da se Williamsove literature še vedno drži čar nečesa novega, neodkritega, presenetljivega. S čim natanko nas preseneča v Klavčevem Prehodu, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Bredo Biščak. foto: Goran Dekleva

Avgusta 2022 je minilo sto deset let odkar se je v Ribici rodil Bojan Adamič, skladatelj, dirigent, pianist in aranžer, eden izmed prvih profesionalnih navdušencev nad jazzom na Slovenskem in že pred vojno član velikega jazzovskega orkestra. Po vojni je postal utemeljitelj in soustvarjalec slovenske zabavne glasbe, popevke, šansona, izredno veliko je ustvarjal na področju filmske in scenske glasbe. Ustanovil je Plesni orkester Radia Ljubljana, ki ga danes poznamo kot Big Band RTV Slovenija. Nenehno je ustvarjal in sicer glasbo vseh žanrov. Še leta 1995, na koncu življenjske poti, je napisal glasbo Requiem Frana Milčinskega in poslednjo glasbo za kratkometražni film »Neme podobe slovenskega filma«. Bojan Adamič je dobil številne nagrade, omenimo vsaj Prešernovo nagrado za ustvarjalni opus v filmu in zabavni glasbi leta 1979. Dve leti pozneje, ko se je Bojan Adamič upokojil po dolgoletnem delu v naši radijski hiši, je posnel pripoved o svojem življenju in delu.

Prisluhnite današnjim novicam iz sveta, Slovenije in Avstralije v slovenskem jeziku.

Novosti tedna v Sloveniji je pripravil Žan Dolajš.

Novosti tedna v Sloveniji je pripravila Katarina Valentar. Poslušajte SBS Slovenian vsako soboto od 12. do 13. ure. Spremljajte nas na Facebook SBS Slovenian in poslušajte naše podcaste tukaj.

Prisluhnite današnjim novicam iz sveta, Slovenije in Avstralije v slovenskem jeziku. Poslušajte SBS Slovenian vsako soboto od 12. do 13. ure. Spremljajte nas na Facebook SBS Slovenian in poslušajte naše podcaste tukaj.

Športni pregled minulih 14 dni je pripravil Tomaž Ambrožič.

Listen to the latest news headlines in Australia from SBS Slovenian radio. Listen to SBS Slovenian, every Saturday, from 12 - 1pm. Follow us on Facebook SBS Slovenian and listen to our podcasts by clicking here. - Prisluhnite današnjim novicam iz sveta, Slovenije in Avstralije v slovenskem jeziku. Poslušajte SBS Slovenian vsako soboto od 12. do 13. ure. Spremljajte nas na Facebook SBS Slovenian in poslušajte naše podcaste tukaj.

Listen to the latest news headlines in Australia from SBS Slovenian radio. Listen to SBS Slovenian, every Saturday, from 12 - 1pm. Follow us on Facebook SBS Slovenian and listen to our podcasts by clicking here. - Prisluhnite poročilom iz Avstralije, sveta in Slovenije.

Listen to this week's news from Slovenia. - Prisluhnite novicam iz domovine.

Listen to sports news from Slovenia. - Športni pregled minulih 14 dni je pripravil Tomaž Ambrožič.

Kristjan Čeh je v Eugenu v ZDA v velikem slogu postal svetovni prvak v metu diska. Z 71,13 metra je postavil rekord svetovnih prvenstev. To je sicer druga zlata medalja za Slovenijo na svetovnih prvenstvih. Avgusta 2009 je Primož Kozmus postal svetovni prvak v metu kladiva v Berlinu. V oddaji boste slišali tudi. Druge teme oddaje: - Požar med Mirnom in Opatjim selom omejen. Še en se z italijanske strani bliža meji. - Premier Golob s političnim vrhom in stroko o ukrepih za blažitev draginje - Italijanski senat danes o zaupnici premieru Draghiju

V oddaji najprej o letošnji 25. jubilejni izdaji festivala sodobne odrske umetnosti Mladi levi. Ponudil bo prek 40 različnih dogodkov, od predstav, performansov in razstav, do sprehodov, vodstev ter različnih umetniških intervencij. Poročamo tudi o nagradi, ki jo je prejel slovenski režiser Matevž Luzar ter o letošnji mednarodni likovni koloniji Umetniki za Karitas.

Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.Britanski fotograf Simon Norfolk, soavtor razstave v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, je minuli teden obiskal Ljubljano in predaval o vlogi fotografije v umetnosti in novinarstvu.Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.

Novi koronavirus je že lani močno zarezal v vse vidike kulturnega življenja, med drugimi tudi v ustvarjalnost mladih glasbenikov. Ti v preteklem letu tako niso mogli niti potovati niti nabirati dragocenih izkušenj sodelovanja in medkulturne izmenjave v različnih mednarodnih orkestrih, kot je Mladinski orkester Evropske unije. Čeprav je odpadla glavna koncertna turneja tega orkestra, pa njegovi člani niso spali. V vseh državah, od koder prihajajo glasbeniki, so namreč potekali koncerti komorne glasbe v izvedbi teh glasbenikov in tako je bilo tudi pri nas. Avgusta lani so v Viteški dvorani Križank zaigrali violinistki Katarina Kralj in Manja Slak, flavtistka Melanija Pintar, fagotista Mihael in Luka Mitev, hornist Franci Šuštar, trobentač Tobija Hrastnik, saksofonista Domen Koren in Andrej Omejc ter gost trobentač Dominik Rus. V oddaji prisluhnite njihovim interpretacijam del Rindfleischa, Händla, Ville-Lobosa, Prokofjeva, Arnolda in Gabrielija.

Avgusta je Slovenijo obiskala mehiška pisateljica in pesnica ameriškega rodu Jennifer Clement, ki ni samo izjemna ustvarjalka, temveč tudi prva ženska, ki je leta 2015 v skoraj sto letih obstoja postala predsednica mednarodnega PENa. Jennifer Clement je bila tokrat v Sloveniji kot gostja festivala Izrekanja v Celju, ob tej priložnosti pa je KUD festival Izrekanja izdal tudi knjigo, izbor njene poezije z naslovom Ledeni mož v prevodu Neže Vilhelm. Foto: BoBo

Wrap up of the latest news from Slovenia prepared this week by Žan Dolajš. - Novosti tedna v Sloveniji je pripravil Žan Dolajš.

Listen to the latest news headlines in Australia from SBS Slovenian radio. - Današnje novice iz sveta, Slovenije in Avstralije v slovenskem jeziku.

Listen to the latest news headlines in Australia from SBS Slovenian radio. - Današnje novice iz sveta, Slovenije in Avstralije v slovenskem jeziku.

Wrap up of the latest news from Slovenia prepared this week by Žan Dolajš. - Novosti tedna v Sloveniji je pripravil Žan Dolajš.

Avgusta je v Sloveniji delež tistih, ki pravijo, da se zagotovo ne bodo cepili proti covidu, ponovno presegel 20 odstotkov. Zaskrbljujoč trend so razkrili še drugi podatki raziskave #Novanormalnost družbe Valicon, ki spremlja odziv slovenske javnosti na cepljenje. Med drugim je zanimanje za cepljenje upadlo tudi pri tistih, ki so en odmerek cepiva že prejeli. Sodelujoči v Valiconovi raziskavi za zavračanje cepljenja navajajo različne razloge: da so cepiva še eksperimentalna, da jih je strah stranskih učinkov, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva niso dovolj učinkovita, dvom, da korona sploh obstaja. Tokratna Intelekta odgovarja na nekatere najpogostejše pomisleke, mite in izmišljotine o cepivih in cepljenju proti covidu. Sodelujejo: infektologinja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), farmacevt prof. dr. Tomaž Bratkovič (Fakulteta za farmacijo) in sociolog Andraž Zorko (družba Valicon). Pripravlja Iztok Konc. Foto: BoBo

Listen to last week's news from Slovenia. - Prisluhnite novicam iz domovine.

Listen to news in Slovenian. - Prisluhnite aktualnim novicam iz Avstralije in sveta.

Listen to last week's news from Slovenia. - Prisluhnite novicam iz domovine.

Listen to news in Slovenian. - Prisluhnite aktualnim novicam iz Avstralije in sveta.

Wrap up of the latest news from Slovenia prepared this week by Katarina Valentar. - Novosti tedna v Sloveniji je pripravila Katarina Valentar.

Listen to the latest news headlines in Australia from SBS Slovenian radio. - Današnje novice iz sveta, Slovenije in Avstralije v slovenskem jeziku.

Wrap up of the latest news from Slovenia prepared this week by Katarina Valentar. - Novosti tedna v Sloveniji je pripravila Katarina Valentar.

Listen to the latest news headlines in Australia from SBS Slovenian radio. - Današnje novice iz sveta, Slovenije in Avstralije v slovenskem jeziku.

Listen to today's news in Slovenian. - Prisluhnite današnjim poročilom.

Listen to this week's news from Slovenia. - Prisluhnite novicam iz domovine.

Listen to this week's news from Slovenia. - Prisluhnite novicam iz domovine.

Listen to today's news in Slovenian. - Prisluhnite današnjim poročilom.

Novi koronavirus je že lani močno zarezal v vse vidike kulturnega življenja, med drugimi tudi v ustvarjalnost mladih glasbenikov. Ti v preteklem letu tako niso mogli niti potovati niti nabirati dragocenih izkušenj sodelovanja in medkulturne izmenjave v različnih mednarodnih orkestrih, kot je Mladinski orkester evropske unije. Čeprav je odpadla glavna koncertna turneja tega orkestra, pa njegovi člani niso spali. V vseh državah, od koder prihajajo glasbeniki, so namreč potekali koncerti komorne glasbe v izvedbi teh glasbenikov in tako je bilo tudi pri nas. Avgusta lani so v Viteški dvorani Križank zaigrali violinistki Katarina Kralj in Manja Slak, flavtistka Melanija Pintar, fagotista Mihael in Luka Mitev, hornist Franci Šuštar, trobentač Tobija Hrastnik, saksofonista Domen Koren in Andrej Omejc ter gost trobentač Dominik Rus. V oddaji prisluhnite njihovim interpretacijam del Rindfleischa, Händla, Ville-Lobosa, Prokofjeva, Arnolda in Gabrielija.

V oddaji Glasbeni utrip bomo govorili o novem koncertnem ciklu Plečnik & a cappella, koncu Festivala Tartini, obiskali pa smo tudi festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi, kjer je nastopil pianist Aleksander Gadžijev. V oddaji tudi napovedujemo začetek sezone v Cankarjevem domu in festival stare glasbe Flores Musicae, ki ga je umetniško vodil lutnjist Bor Zuljan. Avgusta je izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Dowland: A Fancy, ki je septembra prejela prestižno nagrado diapason d'or francoske revije za klasično glasbo Diapason.

The latest news from Slovenia is prepared this week by Aleš Lednik. - Novosti tedna v Sloveniji je pripravil Aleš Lednik.

Listen to this week's news from Slovenia. - Prisluhnite novicam iz domovine.

The latest news from Slovenia is prepared this week by Aleš Lednik. - Novosti tedna v Sloveniji je pripravil Aleš Lednik.

V terminu oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2000 s tržaškim slikarjem in grafikom Klavdijem Palčičem posnela Vida Curk. Petega avgusta bo umetnik dopolnil 80 let; rodil se je v Trstu, tam je končal gimnazijo, nato pa je študiral na umetniškem liceju v Benetkah. Že iz srednje šole pa je poznal slikarja Avgusta Černigoja in prav s spominom na prvo srečanje z njim je začel svojo pripoved. Foto: Mednarodna likovna delavnica Piran

Slovenijo je že zajel drugi koronavirusni val. Tako pravi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ki je optimist, da ga bomo uspeli zajeziti še pred začetkom novega šolskega leta. V državi smo včeraj ob nekaj manj kot 600 testih odkrili še 14 novih okužb, po tri v občinah Murska Sobota in Kranj. V oddaji še: - Janšev tvit o Srebrenici razburja - Za Slovence v Italiji jutrišnji dan zgodovinskitttt - Ustanovitev slovenskega letalskega prevoznika še ni zamrla tttttt

“Nebo nad Vukovarjem se je še naprej svetilo od granat. Lepo je bilo videti tudi rafale. Svetleči se izstrelki so bili kot novoletne rakete. Žal so te rakete dišale po smrti.” Tako se dnevov groze pred padcem Vukovarja v avtobiografski knjigi Iz pekla spominja Marjan Jerman. Bitka je potekala med 25. avgustom in 18. novembrom 1991. Spopad med vojsko JLA in srbskimi enotami na eni strani ter hrvaško policijo in vojsko na drugi strani je trajal 87 dni. Hrvaška stran je bila poražena, Marjan je uspel Vukovar zapustiti le nekaj dni pred njegovim padcem. Avgusta 2019 se je ponovno spominjal težkih trenutkov na fronti, kako se je prebijal do mesta, spanja v razbitih hišah in rovih, na stotine mrtvih, prijateljevanja z vodjo obrambe Jastrebom. Tudi o tem, zakaj je bil Vukovar v resnici žrtvovan, za kakšne politične kupčije je šlo v ozadju in zakaj je bil Val 202 v usodnih dneh pred padcem Vukovarja skorajda bolj poslušan v Zagrebu kot v Ljubljani. Marjan se je spominjal tudi Siniše Glavaševića, novinarskega kolega z Radia Vukovar, ki mu je veliko pomagal med obleganjem mesta. Žal je Siniša končal tragično, ubit je bil v pokolu na Ovčari. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Avtor: Luka Hvalc

Grema na kafe z Blendorjem Sefajem: Želim si podporo za ljudi z vsebino Blendor Sefaj je aktiven Mariborčan, komik, impro gledališčnik in član mnogih projektov na področju IT ​Živi v središču Maribora, prihaja iz Zrkovc, za katere pravi, da so predmestje predmestja Maribora. 25-letni Blendor Sefaj, ob delu v oddelku za podporo uporabnikom v tujem podjetju iz finančne industrije, vsak dan izboljšuje Maribor. Je drugi od treh otrok staršev s Kosova, prve korake na področju kulture pa je naredil na Prvem odru Prve gimnazije Maribor. Je član KUD-a Banda Ferdamana in stand up komik. Želi si, da bi se Mariborčani veliko smejali, največkrat za to poskrbi v KGB Maribor. Bil je del projektnih skupin mnogih startupov, razvija aplikacije, soorganizira delavnice o spletu in tehnologiji. Avgusta so s prijatelji lansirali Doggo.si, spletno stran za iskanje pasjega varstva. Sestali smo se v kavarni Sova v UKM, kamor je prihajal v času šolanja: "Ker se najboljše diskusije dogajajo v lokalih, če je lokal blizu knjižnice, pa tam zahaklaš koga pametnega." Pil je kavo z mlekom. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-blendorjem-sefajem-zelim-si-podporo-za-ljudi-z-vsebino-10092747 Več vsebin najdete na vecer.com

Knjiga Julij avgusta pisatelja in prevajalca Branka Gradišnika bo s svojim podnaslovom Strogo zaupno po Zakavkazju bralce in bralke nemara spomnila na celo vrsto Gradišnikovih del, ki jih prav tako povezuje ta skupni imenovalec, ime strogo zaupno. Tokrat se je Gradišnik z družino odpravil v Gruzijo in Armenijo in sicer pod okriljem turistične agencije. V značilnem Gradišnikovem humornem slogu je tako skoraj več pozornosti namenjene raznim virom turističnega udobja in še bolj neudobja, kot so hoteli, stranišča ali prevozna sredstva, kot pa deželama, po katerih potujejo. Toda, kot pravi Gradišnik, cerkve so si podobne, ljudi pa lahko spoznavaš v nedogled.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Režiser Osip Šest in scenograf Vaclav Skrušny sta s predstavo R.U.R. za več kot dve leti prehitela scenske rešitve Avgusta Černigoja na ljubljanski konstruktivistični razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1925. Prvič v zgodovini – umetniško ustvarjanje v slovenskem gledališču prehiti dogajanje v slovenski likovni umetnosti. Več o scenografiji na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991 v pogovoru z umetnostno zgodovinarko, magistrico Ano Kocjančič, avtorico prve strokovne monografije o scenografiji na Slovenskem Prostor v prostoru. Fotografija: arhiv SLOGI

Hiti počasi !!! To je bil eden od najbolj priljubljenih izrekov rimskega cesarja Avgusta. Obrazložitev je pripravila dr. Ignacija Fridl Jarc.