Podcasts about mednarodnega

Za marsikoga predstavlja vročina kar velik izziv. No, s tem nimajo težav umetnostni drsalci, ki se udeležujejo Mednarodnega drsalnega kampa Ljubljana - Zalog, ki ga že 8. leto zapored prireja Drsalno-kotalkarski klub Stanko Bloudek. V Dvorano Zalog, kjer led junija pripravijo le za ta tabor, se je med tednom odpravila tudi ekipa Prvega. In medtem ko so bile zunaj temperature okoli 30 stopinj Celzija, se je Dvorana Zalog, ki jo v zimskih mesecih vsi poznamo kot drsališče, 15. junija ponovno spremenila v ledeno dvorano, zato je bilo v njej ta teden prijetno in ne prevroče vzdušje. Veliko je bilo mogoče le pričakovanje umetnostnih drsalk in drsalcev, za katere so taki tabori nadvse dobrodošli in koristni – pomenijo namreč začetek in pripravo na novo sezono.

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN; Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji; Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN organizira od leta 1967, na začetku v Piranu, pozneje na Bledu, in na katerih so sodelovali številni ugledni domači in tuji avtorji in avtorice. Letos Slovenski center PEN obeležuje sto let delovanja. Ob tem visokem jubileju v skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju našega programa, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec pretresamo angažma literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter predstavljamo njegovo delovanje nekoč in danes. V pogovoru sodelujejo Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. Foto: Logotip Slovenskega centra PEN ob 100-letnici delovanja

Oddajo začenjamo s keramično ustvarjalnostjo, saj si bo od danes pa vse do oktobra v Ljubljani v okviru 6. mednarodnega trienala keramike Unicum mogoče ogledati slovensko in mednarodno umetniško produkcijo keramike. Oddajo nadaljujemo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer bo premiera opere Ples v Maskah mojstra Giuseppa Verdija. Začenja se največji nacionalni Festival ljubiteljske kulture pri nas, ki bo do 15. junija pod skupno zgodbo povezal več kot 700 dogodkov po vsej Sloveniji in v zamejstvu. V okviru Mednarodnega dneva muzejev bosta v nedeljo, 17. maja, vrata odprla Narodni muzej Slovenije na Muzejski ulici in Narodni muzej na muzejski ploščadi Metelkova. V Galeriji Božidar Jakac v nekdanji samostanski cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki bo odprtje razstave Fragile umetnice Ane Sluga. Vabljeni k poslušanju!

Leta 1982 je na pobudo slovenskega plesalca, koreografa, zdravnika in publicista dr. Henrika Neubauerja, Plesni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta razglasil mednarodni dan plesa, ki ga vsako leto obeležujemo 29. aprila. Ob mednarodnem dnevu plesa se je Slovenija tudi tokrat ponovno spremenila v plesno prizorišče: v Ljubljani, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici se je prvič odvil bienalni festival plesa v javnem prostoru z naslovom Ples za vse, ki povezuje različne ljubitelje plesa. Dogajanje v Ljubljani se je zaradi dežja z ulic in parkov preselilo v Narodno in Moderno galerijo. A praznik plesa se je kljub temu izkazal za imeniten dogodek, ki ga je za tokratno Nedeljsko reportažo obiskal Miha Žorž

Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”

Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik

V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.

Kako je minilo prvih deset dni zimskih iger, na začetku je bilo tudi nekaj težav, saj so nekatera zaključna dela opravljali že po odprtju iger? Kako Rimljani vidijo igre na severu države, je tudi pri tem kaj večnega rivalstva med severom in jugom, med severnimi industrijsko poslovnimi centri in Rimom? Javnost so vznemirile sabotaže na železniških tirih v severni Italiji, tudi te so domnevno povezane z olimpijskimi igrami. Nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch je imel navado ob zaprtju olimpijskih iger na določenem prizorišču reči: to so bile najboljše igre doslej…. Bomo lahko te besede uporabili ob koncu iger Milano- Cortina 2026?

Olimpijski komite bo skupno podelil več kot 700 zlatih, srebrnih in bronastih medalj. A mnogo več kot zadovoljnih, bo razočaranih, objokanih, spremljamo tudi vratolomne padce, tekme mejijo že na gladiatorstvo. Oče sodobnih olimpijskih iger in ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja Coubertin je v orbito poslal slogan »Važno je sodelovati, ne zmagati«. Ali ta slogan še živi?

Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena od vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.

Gost sredinega intervjuja je Marjan Osvald, namestnik generalnega direktorja Mednarodnega urada Svetovne poštne zveze, ene najstarejših organizacij v sistemu Združenih narodov, ki že 150 let skrbi za usklajeno delovanje svetovne poštne mreže in ima svoj sedež v Bernu. Eno ključnih vodilnih mest v tej globalni ustanovi Marjan Osvald zaseda od leta 2022, septembra pa je bil skupaj z generalnim direktorjem, Japoncem Masahikom Metokijem, ponovno izvoljen za 4-letni mandat. Pred to mednarodno vlogo je bil višji svetovalec izvršnega vodstva Pošte Slovenije, odgovoren za mednarodne odnose in organizacijsko sodelovanje. Bil je direktor za mednarodno pošto, kjer je vodil logistično dejavnost, carinske postopke, mednarodno obračunavanje, prodajo izdelkov in razvoj poslovanja. Z Marjanom Osvaldom se je prek spletne povezave pogovarjala Cirila Štuber. fotografija: arhiv SPZ

S pianistom Barryjem Douglasom, zmagovalcem Mednarodnega tekmovanja Čajkovskega leta 1986 se pogovarjamo o čustvenem glasbenem jeziku Čajkovskega, posebnostih njegovega Prvega klavirskega koncerta v b-molu op. 23 in njegovi nenavadni prvi temi.

Včeraj se je začela 36. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, krajše: Liffe, ki bo do 23. novembra ponudila širok nabor nove pričakovane filmske produkcije in več retrospektivnih programov. Četrtošolci slovenskih srednjih šol se že začenjajo pripravljati na maturitetni esej iz slovenščine, in tudi letos jim bo lahko v pomoč program Ars. Od sinoči v oddaji Odprta knjiga beremo Cankarjev roman Na klancu. V prostorih Slovenskega mladinskega gledališča te dni poteka mednarodni festival urbanih uprizoritvenih žanrov, drznih entitet in humorja Platforma malih umetnosti. Mestno gledališče Ptuj je na oder postavil letošnjo tretjo premierno predstavo, in sicer komedijo zmešnjav z naslovom Ženitni oglas. Z gledališčem nadaljujemo še s premiero v Mariboru, kjer bodo v avtorskem projektu Lav iz in di er trije igralci mariborske Drame obravnavali ljubezen. Danes se je v Novi Gorici in Gorici začel 26. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki ima tokrat naslov Resonančne resničnosti v četrtem prostoru. Vlada je včeraj med obiskom na Goriškem sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda za sodobni ples. Vabljeni k poslušanju!

Na drugem izmed Filharmoničnih klasičnih koncertov je v četrtek in petek zvenela Mozartova glasba (dirigent: Jonathan Cohen, sopran: Nika Gorič), na tretjem koncertu za srebrni abonma, klavirskem recitalu zmagovalca 19-tega Mednarodnega tekmovanja Frédérica Chopina Erica Luja, pa smo slišali Chopinovo glasbo. Poleg tega se posvečamo še koncertni sezoni Glasbene mladine Slovenije in koncertu Dua Basili Kosovinc v okviru koncertnega cikla Pr' Goslač'.

Ime tedna sta postali Polona Klarič in Špela Hribernik, ki sta v sklopu rožnatega oktobra, meseca ozaveščanja o raku dojk, pripravili potujočo razstavo Rojene znova – zgodbe brazgotin. Projekt predstavlja odlitke prsi žensk, ki so prebolele ali prebolevajo raka dojk. Vsak odlitek nosi svojo zgodbo – zgodbo o bolečini, pogumu in ponovnem rojstvu. Foto: Neža Ternik  Kandidati so bili še: Azra Pucko in Fiona Johnson, glavni organizatorki največjega plesnega dogodka leta – svetovnega prvenstva v urbanih plesnih zvrsteh 2025. Mednarodnega športno-umetniškega dogodka se je udeležilo več kot 4.500 plesalcev iz 36 držav, Slovenija pa se je z njegovo izvedbo postavila ob bok največjim evropskim in svetovnim metropolam, ki so v preteklosti že gostile tovrstna tekmovanja. Aleš Česen, slovenski alpinist in prejemnik tretjega najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu – zlatega cepina. Nagrado je prejel za dosežek, ko sta avgusta lani v navezi z Britancem Tomom Livingstonom v alpskem slogu preplezala prvenstveno smer po zahodnem grebenu na Gašerbrum III. S tem je postal eden od šestih alpinistov na svetu, ki so to prestižno priznanje prejeli vsaj trikrat.

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Gospodarska zbornica oceno Mednarodnega denarnega sklada, ki je Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti, ocenjuje kot spodbudno. Kot pravi prvi mož GZS-ja Bojan Ivanc je sklad v nasprotju s preostalimi institucijami napoved za letos ohranil nad enim odstotkom. Za prihodnje leto nam sklad napoveduje gospodarsko okrevanje in 2,3-odstotno gospodarsko rast. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni ministri članic zveze Nato in Unije bodo danes ločeno razpravljali o krepitvi obrambe. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, vojaško industrijo že postavlja v ospredje. Podjetje Rheinmetall proizvodnjo avtomobilskih delov preusmerja v orožarski posel. - Delo slepim in slabovidnim prinaša več kot le finančno varnost, ob dnevu bele palice poudarja stroka. - Društvo slovenskih skladateljev je 80-letnico delovanja zaznamovalo s koncertom v Slovenski filharmoniji in podelitvijo Lipovškovih nagrad. Prejela sta jo Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija.

Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!

Mednarodno kazensko sodišče v Haagu se sooča z enim najresnejših izzivov v svoji zgodovini: njegovi sodniki in tožilci so pod udarom ameriških sankcij zaradi postopkov proti izraelskemu vodstvu, hkrati pa so se znašli še na seznamu ruskih nalogov za aretacijo. Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Kako lahko institucija, ustanovljena leta 2002 za pregon najhujših zločinov proti človeštvu, ohrani svojo neodvisnost v času kritik in celo sistemskih poskusov blokade pravosodja? O tem se je ob robu Blejskega strateškega foruma s tajnikom sodišča, Osvaldom Zavalo Gilerjem, pogovarjala Klara Drašković.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

Ameriški napadi na Iran niso v nasprotju z mednarodnim pravom, meni prvi mož zveze Nato Mark Rutte. Po njegovih besedah se v zavezništvu že dolgo strinjajo, da islamska republika ne sme imeti jedrskega orožja. Zavezniki so večkrat pozvali Iran, naj se drži zavez iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, je še poudaril Rutte. Pred jutrišnjim začetkom vrha Nata v Haagu je komentiral tudi napovedno zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja in to označil za kvantni skok za zavezništvo. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob pozdravlja fleksibilnost glede obrambnih izdatkov za Nato, sindikati ogorčeni zaradi slovenske zavezanosti petim odstotkom. - Protestno zaprtje Petrolovih bencinskih servisov zunaj avtocest jutri od 12-ih do 13-ih. - Kmetijski svetovalci ocenjujejo škodo zaradi vročine in suše, po državi od jutri velja velika požarna ogroženost.

Izrael je napadel iransko jedrsko infrastrukturo in vojaške objekte. O eksplozijah poročajo tudi iz Teherana, ubitih je več članov revolucionarne garde. Kot je sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu, bo operacija trajala, dokler ne izpolnijo svojega poslanstva - zajeziti iransko grožnjo Izraelu. Iran je že napovedal maščevanje, mednarodno skupnost pa pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Združene države so dejanje označile kot enostransko in zanikale vpletenost. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj bo ob uvedbi ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi slovenski, preučil ukrepe za njihovo zaščito. - Državni zbor potrdil resolucijo o zvišanju obrambnih izdatkov. Več poslancev ima pomisleke glede vsebine in ciljev. - Med študenti vse več zanimanja za družinsko medicino.

Ob mednarodnem dnevu arhivov se je pričel tudi teden posvečen arhivom, ki je letos osredotočen na dostopnost gradiva. Letos obeležujemo tudi 80. obletnico njegove ustanovitve. Arhiv Republike Slovenije se hkrati pridružuje pobudi Mednarodnega arhivskega sveta #arhivizavse, s poudarkom na inkluzivnosti in dostopnosti javnih arhivov s pomočjo sodobnih tehnologij in digitizacije. Podrobnosti je obrazložil dr. Andrej Nared, direktor Arhiva Republike Slovenije. Fotografija: Nova čitalnica Arhiva Republike Slovenije Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Združene države so zaradi postopkov zoper ameriške in izraelske državljane uvedle sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča. Med njimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Zunanja ministrica Tanja Fajon je odločitev Washingtona ostro obsodila in napovedala ukrepanje z evropskimi partnerji. Drugi poudarki oddaje: - V sklopu napovedanega največjega oboroževanja zveze Nato po koncu hladne vojne bo Slovenija krepila protizračno obrambo. - Izrael obnovil zračne napade na Libanon, Rusija znova obstreljevala tudi Kijev. - Socialni partnerji o urejanju trga dela; vladi se mudi s sprejetjem te novele zakona zaradi črpanja 140 milijonov evropskih sredstev.

Slovenija bo poskušala zavarovati Beti Hohler, ki so jo - kot eno od štirih sodnic Mednarodnega kazenskega sodišča - doletele sankcije ameriških oblasti. Združene države so kritične do sodb sodišča v Haagu, ki je med drugim izdalo priporni nalog za izraelskega premiera Netanjahuja. Druge teme: - Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic uradno predlaga Dijano Možina Zupanc. - Zvečer v Mariboru uradno odprtje 60-ega Borštnikovega srečanja s svežim pogledom na sodobno gledališče. - Poletno festivalsko dogajanje uvaja Festival 202, ki v Križanke prinaša novi val slovenske glasbe.

Socialni partnerji so prvič razpravljali o napovedanem zvišanju sredstev za obrambo v prihodnjih 15-ih letih. V gospodarstvu poudarjajo, da morajo ob vlaganjih Evropske unije za ta namen dobiti priložnost tudi naša podjetja, sredstev pa ne bi smeli pridobivati z zviševanjem davkov. Druge teme: - Slovenija se zavzema za izničenje ameriških sankcij proti sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča na evropskih tleh. - Avstrija napovedala uvedbo obveznega vrtca, koroški Slovenci zahtevajo dvojezičen sistem tudi v predšolski vzgoji. - Ob dnevu Primoža Trubarja se v Velikih Laščah obeta kulturno raznolik konec tedna.

Po ameriški uvedbi sankcij zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča so to ustanovo v Haagu med drugimi podprli v vrhu Evropske unije. Pozvali so k zaščiti neodvisnosti in integritete sodišča. Podobni pozivi prihajajo iz naše države, saj je med omenjeno četverico slovenska sodnica Beti Hohler. V oddaji tudi o tem: - Nov ukrajinski napad na letališča v Rusiji, ki se je ponoči maščevala za prejšnjega - Požar na deponiji odpadkov pri Krškem gasili do jutra - Na 60-em Borštnikovem srečanju drevi uradno odprtje

V Kočevskem rogu jutri tradicionalna slovesnost, mašo ob 11h bo daroval škof Saje.Koliko Slovenci beremo Sveto pismo? Raziskava pokazala na „kulturno krščanstvo“ z malo vere v Boga.V torek shod za zaščito ljubljanske tržnice, saj je pred vrati izdaja gradbenega dovoljenja.NATO pred zgodovinskim preobratom: višji obrambni izdatki, okrepljene zmogljivosti in Slovenija z novimi vlaganji.ZDA uvedle sankcije zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi Slovenko Hohler. Ljubljana in Bruselj ogorčena.Gradbena novela naj bi privedla do pospešitve več postopkov.Vreme – večinoma jasno in vroče, v nedeljo proti večeru padavine in ohladitev.Znova obsežni ruski napadi na Ukrajino. V Kijevu štiri žrtve.Novela o vrtcih omejuje delovanje zasebnih vrtcev po javnem kurikulumu, v združenju pozivajo k umiku.ŠPORT: Slovenski nogometaši drevi v Luksemburgu na prvi od dveh pripravljalnih tekmah pred jesenskimi kvalifikacijami za svetovno prvenstvo.

V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.

Ime tedna je postal Matej Černe, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za izjemno akademsko vodenje, soustvarjalen partnerski odnos, temelječ na zaupanju, spodbudi in skupnem raziskovalnem navdušenju ter razvoju mladih raziskovalcev, prejel priznanje Mentor leta 2024.Kandidata sta bila še: Matjaž Mikuletič, skladatelj in dirigent, ki je za koncert ob 60 letnici Evroradijskega džezovskega orkestra zložil povsem nov program in ga s 17 mladimi nadarjenimi mednarodnimi džezovskimi glasbeniki predstavil v ljubljanski Cukrarni. Koncert je pripravil naš program Ars, z njim pa so glasbeniki nastopili tudi v Zagrebu. Borut Živulovič, fotograf, ki je na podelitvi nagrad Mednarodnega združenja športnih novinarjev v maroškem Rabatu osvojil drugo mesto med fotografi. Žirijo je prepričal s fotografijo avstrijskega smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga med letošnjim finalom svetovnega pokala na letalnici v Planici in kot prvi Slovenec prišel med prvo trojico nagrajencev. 

V Ljubljani poteka 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prvič v več kot 70-letni zgodovini na Slovenskem. Ob tej priložnosti osvetljujemo zgodovino in namen tribune, ki poteka pod okriljem Mednarodnega glasbenega sveta. Zatem poročamo o gostovanju Orkestra Residentie iz Haaga v Zlatem abonmaju, v nadaljevanju skočimo še na Primorsko, najprej v Rafutski park v Novi Gorici, kjer je nastopil oktet rogov ter nato na prireditev "Z violino in malim basom od Rezije do Istre", ki je v soboto potekala v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru, konec oddaje pa bo v znamenju opere. Poročali bomo o aprilski uprizoritvi Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v tržaškem opernem gledališču in zagrebški uprizoritvi Rusalke Antonína Dvořáka.

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.

Po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo razglasitev 10-odstotnih ameriških carin na uvoz z vsega sveta, ki bodo začele veljati v soboto, ter dodatnih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo, ki bodo začele veljati v sredo. Svetovni voditelji drug za drugim ponavljajo, da gre za nespametno potezo in da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev; tečaji svetovnih borz se odzivajo s padci. Ameriška gospodarska združenja opozarjajo, da bodo carine le okrepile inflacijo. Drugi poudarki: - Ameriški zunanji minister Rubio na srečanju kolegov zveze Nato v Bruslju za zvišanje obrambnih izdatkov članic na pet odstotkov BDP-ja. - Madžarska napoveduje izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ki jo opominja, da bi morala prijeti izraelskega premierja Netanjahuja. - Zdravniški sindikat Fides napovedal ustavno presojo včeraj sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Poročamo o koncertu Bachovi korali in instrumentali v sklopu Zimskega festivala Ljubljana, rezultatih nedavno končanega Mednarodnega tekmovanja Festivala Ljubljana, na katerem so se prejšnji teden preizkusili trobilci v zasedbah kvinteta in kvarteta, koncertu Tria Tempestoso na ptujskem gradu in drugi premieri letošnje sezone v HNK Zagreb, kjer so uprizorili Wertherja Julesa Masseneta.

Po svetu močno odmeva včerajšnja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje Hamasovega oboroženega krila Mohameda Deifa. Po mnenju sodišča so vsi trije odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Za Deifa sicer izraelska vojska trdi, da ga je ubila julija na območju Gaze. V oddaji pa tudi o tem: - Putin zatrdil, da so v napadu na Ukrajino uporabili novo balistično raketo srednjega dosega, konflikt po njegovem dobil elemente svetovnih razsežnosti - Državni zbor bo na tajnem glasovanju odločal o imenovanju Antona Ropa na mesto guvernerja Banke Slovenije. Koalicija ostaja enotna v podpori Saši Jazbec - V Kinu Šiška se začenja 13-ti festival sodobnega plesa Cofestival

Iz sveta se vrstijo mešani odzivi na naloga za prijetje izraelskega premierja Netanjahuja ter obrambnega ministra Galanta, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče. Številne podpisnice bodo spoštovale odločitev, nekoliko neodločni so v Franciji in Nemčiji. Seveda je odločitev zavezujoča na državni, evropski in mednarodni ravni, je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, a dodala, da natančno preučujejo, kaj pomeni za izvajanje v Nemčiji. Pričakovano bo odločitvi sodišča kljubovala Madžarska. Preostale novice: Rusija je napad z balistično raketo označila kot opozorilo Zahodu; NATO odgovarja, da ga to ne bo odvrnilo od pomoči Ukrajini. Nov predlog dogovora na konferenci v Bakuju: razvite države bi za podnebne ukrepe plačevale 250 milijard dolarjev na leto, kar je po mnenju številnih premalo. Država sprejela prostorski načrt za vetrnice na Ojstrici nad Dravogradom kljub nasprotovanju krajanov in občine.

Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako ogromne razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so vse vidnejše posledice podnebne krize, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled sovpada z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah ohranjamo vsaj približno pri življenju? Gostje: Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja, kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir; Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države.

V Parizu so se s sklepno slovesnostjo končale 33-te poletne olimpijske igre. Te so bile mlajše, bolj urbane, bolj vključujoče, bolj trajnostne, je povedal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Ob zahvali športnikom za njihovo izjemnost je poudaril tudi olimpijski duh v napetih geopolitičnih razmerah. V oddaji tudi o tem: - V regiji Kursk nadaljevanje spopadov med Ukrajino in Rusijo, požar v nuklearki Zaporožje pogašen - Združene države bodo na Bližnji vzhod poslale podmornico z vodenimi raketami - Mladi pri nas opozarjajo na stanovanjske stiske in prenizke plače

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.Sogovorniki: dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine

V kine je prišel novi film Jeffa Nocholsa, ki je zaslovel z Zakloniščem (zanj je leta 2011 prejel tudi vodomca, glavno nagrado Mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala Liffe), v Motoristih pa se je poglobil v skupino ljudi, ki jih druži posebna strast do motorjev. Navdihujoč je tudi dokumentarec Joan Baez: Jaz sem hrušč, v katerem znamenita pevka in aktivistka razkrije svojo življenjsko zgodbo. Poročamo o vrhuncih festivala KRAFFT, ki se osredotoča na umetnost filmske igre, pogovarjamo se z Martinom Turkom, ki je za film Kino Volta (ta pove zgodbo prvega kina na Irskem, ki ga je ustanovil slavni pisatelj James Joyce) prejel glavno nagrado na festivalu Bloomsday v Dublinu, pa z Igorjem Palčičem, urednikom Film tedna, ki ga ob sredah gledamo na prvem programu Televizije Slovenija in praznuje že svoj 50. jubilej.

Slovenija nima strategije na prehranskem področju, čeprav je hrana za vsako državo strateškega pomena. Vrstijo se prodaje prehranskih podjetji. Potem ko je pred kratkim Panvita prodala 51-odstotni delež hrvaški skupini M Plus s finančnimi skladi v ozadju, so včeraj iz Celjskih mesnin uradno sporočili, da prodajajo 40-odstotni delež hrvaškemu strateškemu partnerju, mesni industriji Pivac. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike z ostrimi odzivi na zahtevo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo voditeljev Izraela in Hamasa - V Iranu žalne slovesnosti ob smrti predsednika Ebrahima Raisija, njegov položaj bo začasno zasedel podpredsednik Mohamed Mohber - Plečnikovo nagrado, najvišje arhitekturno priznanje, dobil projekt nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji

Koliko bi stal drugi blok jedrske elektrarne? Odvisno od velikosti, je ob današnji predstavitvi ekonomike projekta poudaril generalni direktor družbe Gen energija Dejan Paravan, pri čemer je navedel razpon od 9 do 15 milijard evrov za moč med 1000 in 1650 megawati. Druge teme: - Premier Robert Golob bo jutri v Kopru podpisal namero po odprtju medicinske fakultete v okviru Univerze na Primorskem. Po njegovih besedah se pričakuje 100 novih vpisnih mest in z letom 2027 vpis prve generaije. - Izrael poziva članice Mednarodnega kazenskega sodišča, naj ne sledijo morebitnim nalogom za aretacijo izraelskih politikov. Ob napadih v Gazi se stopnjuje tudi nasilje na Zahodnem bregu. - V 43-ih mestih v petih evropskih državah je bila opoldne tradicionalna maturantska četvorka. Veselja maturantov niso preprečile niti napovedane padavine, ki so zajele državo.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger. Sogovorniki: Ahmed Karabegović, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger; Jure Franko, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov; Franc Pohleven, sankač v dvosedu; Tina Tolar, sankačica; Tomo Levovnik, takratni trener slovenske smučarske reprezentance; Bibija Biba Kerla, takratna sarajevska hitrostna drsalka; Zoran Bibanović, član odbora za bob in sanke; Zvone Šuvak, legendarni jeseniški hokejist; Igor Beribak, takrat najmlajši reprezentant jugoslovanske hokejske reprezentance; Marjan Vidmar,  takratni najboljši biatlonec; Lojze Gorjanc, vodja nordijskih disciplin; Jure Velepec, biatlonec; Tadej Curk, kustos ljubljanskega Muzeja športa, ki je sodeloval pri postavitvi razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine Srebrne igre 1984; Jana Mlakar, najuspešnejša slovenska smučarska tekačica v Sarajevu; Ivo Čarman, nekdanji smučarski tekač, zadnji nosilec olimpijske bakle v Sarajevu; Primož Ulaga, takratni slovenski smučarski skakalec; Miran Tepeš, takratni slovenski smučarski skakalec; Tomaž Dolar, takratni slovenski smučarski skakalec; Vasja Bajc, takratni slovenski smučarski skakalec; Rajko Stržinar, med četverico Slovencev, Jugoslovanov, ki so bili del družine parašportnikov; Tone Vogrinec, dolgoletni vodja alpskih disciplin; Filip Gartner, takratni glavni trener moške alpske reprezentance; Janez Pleteršek, takratni smukač; Nuša Tome, slovenska alpska smučarka; Mateja Svet, slovenska alpska smučarka; Bojan Križaj, slovenski alpski smučar; Grega Benedik, slovenski alpski smučar; Sejo Sexon, vodja skupine Zabranjeno Pušenje; Eldin Hodžić, zgodovinar in kustos, zaposlen v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu; Senada Kreso, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje; Zapiski: Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.

Poplave so za seboj pustile z raznimi strupi in težkimi kovinami onesnaženo zemljo, ki so jo lastniki uporabljali za namene kmetovanja ali vrtičkarstva. Kaj lahko storimo, da bo zemlja čimprej uporabna, kakšne so sodobne tehnologije revitaliziranja, koliko to stane in koliko dela je treba vložiti v sanacijo. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarja ddr. Ana Vovk, profesorica za fizično in regionalno geografijo na Univerzi v Mariboru in vodja Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.

Svet pestijo krize, ki povzročajo negotovost in nestabilno varnost ter posledično vplivajo na vse dele družbe. Številne krize v preteklem desetletju so povzročile nov pritisk na obstoječi mednarodni sistem in uveljavljena pravila. Zaradi tega se krepijo populizem, nacionalizem in avtokratski režimi. Letošnji 18. blejski strateški forum je v znamenju iskanja odgovorov na ta vprašanja, med drugim kako v teh časih zagotoviti skupne globalne rešitve, ki temeljijo na solidarnosti. O tem v Studiu ob 17.00 s Sandro Krišelj. Gostje: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega panela za vire; dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike Slovenije za mednarodne odnose; dr. Denis Mancevič, politolog in strokovnjak za strateško komuniciranje.

Svetovna gospodarska rast bo po pričakovanjih zdrsnila pod tri odstotke. Začetek zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke je zaznamovala tudi nespodbudna napoved, da bo rast na približno tej ravni najmanj pet let. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropska direktiva o dolžnosti skrbnega ravnanja podjetij na področju človekovih pravic in varovanja okolja naj bi uvedla strožje standarde - Na ministrstvu za kmetijstvo danes prvi sestanek delovnih skupin za reševanje zahtev kmetov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni pozivi bolnikov odločevalcem, naj priznajo njen gospodarski, družbeni in kulturni vpliv