Podcasts about moskvi

Po včerajšnji okrnjeni vojaški paradi ob dnevu zmage v Moskvi je ruski predsednik Vladimir Putin prvič namignil, da bi se vojna v Ukrajini lahko v bližnji prihodnosti končala. Izrazil je tudi omejeno pripravljenost na mehčanje odnosov z Zahodom, ob tem pa ponovil stare očitke glede podpore Ukrajini. Druge teme: - Je v Sloveniji dovolj politične volje za celovit pregon korupcije? - Jedrske velesile se ne držijo obljub o razorožitvi - Slovenski in italijanski oljkarji skupaj iščejo rešitve za številne izzive

Dogodkov iz obdobja druge svetovne vojne se spominjajo tudi v Ljubljani, ki prav danes praznuje obletnico osvoboditve izpod nacizma. Osrednja prireditev je 68-ta Pot ob žici, ki jo bodo dopoldne popestrili s tekom trojk. Najbolj zgodni pohodniki so se na 33 kilometrov dolgo pot okoli mesta podali pred dobro uro, prečkali bodo lahko 8 kontrolnih točk, ki so hkrati vstopne. V oddaji tudi: - Ukrajina in Rusija na ameriško pobudo za 3 dni prekinili sovražnosti, parada v Moskvi vseeno okrnjena. - V Evropski uniji vse glasnejše zavzemanje za vzpostavitev skupnih in samostojnih vojaških zmogljivosti. - Tedni vseživljenjskega učenja letos namenjeni ohranjanju radovednosti in aktivnemu staranju.

Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.

Dokler traja premirje, Iran zagotavlja, da bo Hormuška ožina odprta za vse trgovske ladje. Cene nafte padle za deset odstotkov.Demokrati Anžeta Logarja se s Svobodo ne bodo več pogajali, Janša Golobov način sestavljanja koalicije primerjal z Jankovićevim.Urednik Jančič o označenih glasovnicah, obisku Stevanovića v Moskvi ter težavah novega madžarskega premierja.Po ugotovitvah Geodetske uprave lani po treh letih znova rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami, cene najvišje doslej.Vreme: Jutri bo sončno. Čez dan bo ponekod v notranjosti Slovenije pihal veter vzhodnih smeri.

»To je priljubljen zaplet ruskih pravljic. Naš junak, mladi sovjetski tožilec, je kot kakšen protagonist pravljice obkrožen z neznanim. Ne razume sveta, v katerem živi.« Tako ukrajinski režiser in scenarist Sergej Loznica opiše protagonista svojega najnovejšega celovečernega filma Dva tožilca, ki si ga je slovensko občinstvo v sekciji Kralji in kraljice lahko ogledalo že na novembrskem Liffu, ta teden pa je prišel tudi na redni spored. A medtem ko v pravljicah dobro praviloma premaga zlo in junak živi srečno do konca svojih dni, mladega sovjetskega tožilca čaka vse drugačna usoda. Ironično je, da si s poštenostjo in zaupanjem v pravičnost tako pravnega kot političnega sistema svojo usodo v resnici zapečati kar sam. Film Dva tožilca je nastal po istoimenski literarni predlogi fizika in pisatelja Georgija Demidova, ki je večino svojega življenja preživel v sovjetskih gulagih in od tam črpal tudi snov za svoja književna dela. Novela Dva tožilca je objavo dočakala šele štirideset let po nastanku, a glede na trenutno politično dogajanje se njena tema dandanes zdi srhljivo sodobna. In prav na tem je svojo filmsko priredbo zgradil tudi Loznica, ki se ni trudil na silo posodabljati pretresljive vsebine, ampak je raje ostal historično kar se le da zvest dogajalnemu okolju novele, in z vrnitvijo v čas najhujših stalinističnih čistk nastaviti ogledalo sodobni družbi. Zgodba ritmično in pomensko zvesto sledi klasičnemu dramskemu trikotniku in gledalca dramaturško natančno vodi od zasnove do katastrofe. Ravnokar imenovani lokalni tožilec skoraj čudežno prejme pismo po krivem obtoženega zapornika iz najstrožje zastraženega oddelka delovnega taborišča in se v mladostni slepi veri v pravičnost boljševističnega sistema odloči zadevi priti do dna. Pri tem seveda naleti na številne ovire, ki močno spominjajo na Kafkov imaginarij, z neskončnim čakanjem in brezštevilnimi zaprtimi vrati vred. Kakor da bi mlademu tožilcu vsa okolica sporočala, naj odneha, preden bo prepozno. Najbolj dobesedno se je Loznica temu svarilu približal v na pol pravljični podobi starega brezrokega moža z leseno nogo, ki v prepolnem kupeju razlaga svoje brezplodno romanje k Leninu. A tožilec, ki »ne razume sveta, v katerem živi«, tudi tedaj ničesar ne razume … Film Dva tožilca je zanimiv zaradi natančne razdeljenosti na sekvence, ki spretno podpirajo stopnjevanje napetosti, zaradi kafkovsko klavstrofobičnega vzdušja, ki se proti vsem pričakovanjem še bolj zgosti, ko tožilec začne iskati pomoč v Moskvi, in zaradi markantnega, a povsem brezizraznega obraza odličnega glavnega igralca Aleksandra Kuznecova. Najbolj pretresljivo pa je seveda to, da je skoraj devetdeset let pozneje vse videno še vedno tako boleče aktualno. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, bere Maja Moll.

Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.

Članice Evropske unije se pred jutrišnjo četrto obletnico ruske invazije na Ukrajino niso uspele dogovoriti o novem, 20-em svežnju sankcij proti Moskvi, je po zasedanju zunanjih ministrov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Kaja Kallas. Madžarska je vnaprej napovedala, da tega ne bo podprla zaradi spora z Ukrajino, ki onemogoča tranzit ruske nafte po naftovodu Družba. Slovaška pa napoveduje, da ne bo več oskrbovala Ukrajine z električno energijo v nujnih primerih.

Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila. Kot najstnica se je preselila v Združene države Amerike in se preizkusila kot gledališka in filmska igralka, njen ustvarjalni in politični preobrat se je zgodil v Mehiki dvajsetih let prejšnjega stoletja. Tam je vstopila v krog umetnikov in intelektualcev, med katerimi sta bila tudi Diego Rivera in Frida Kahlo. Ključno vlogo pri njenem razvoju je imel ameriški fotograf Edward Weston. Po izgonu iz Mehike se je vključila v delo Mednarodne rdeče pomoči. Njena pot jo je vodila v Sovjetsko zvezo in nato v Španijo, kjer je med državljansko vojno delovala v podporo republikanski strani. Povsem se je posvetila političnemu organiziranju, revolucionarnemu in humanitarnemu delu, zato se k fotografiji ni več vrnila. Posebno zanimivo je, da je del svoje zapuščine – fotografije in drugo gradivo – v Moskvi zaupala tržaškemu Slovencu, revolucionarju in povojnemu politiku Ivanu Regentu. Prav po zaslugi teh vezi ima tudi slovenski prostor pomembno, čeprav pogosto prezrto mesto v zgodbi Tine Modotti. gost: dr. Miklavž Komelj, poznavalec njenega dela, ki je izbrskal umetničino zapuščino v Sloveniji  fotografija: Wikipeida, Tina Modotti by Jane Reece c. 1919

U novoj epizodi Radar Foruma, Boško Jakšić, veteran spoljnopolitičkog novinarstva, ugostio je Vladimira Međaka, pravnika i potpredsednika Evropskog pokreta u Srbiji. Međak i Jakšić analiziraju zašto vlast u Beogradu svesno minira evropski put, kako se "šteluje kilometraža" u usklađivanju sa Briselom i zašto je priča o "srcu u Moskvi" najveća strateška zabluda srpske politike.

Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?

Domače dogajanje je zaznamovala huda nesreča na štajerski avtocesti. Ta je med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico vnovič odprta v obe smeri. V nesreči sta bila udeležena tovornjak s cisterno in kombi, en človek je umrl. Na omenjenem odseku bo promet brez omejitev vnovič stekel v soboto. Druge teme: - Dokazov o morebitnih agresivnih načrtih Rusije ali Kitajske glede Grenlandije ni, poudarjajo v Moskvi. - Washington zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu uvedel sankcije proti več tamkajšnjim uradnikom. - V tovarni Lesonit v Ilirski Bistrici opozorilna stavka delavcev.

Od naftne industrije do mirisa Plazme. Od života u koferima do potrage za domom. U 351. epizodi Pojačala, Ivan je ugostio Mariju Trkulju Jordevu , autorku i vizuelnu umetnicu čiji je životni put definisan stalnim kretanjem i potragom za "sidrom". Rođena u Skoplju, odrasla u Moskvi, a školovana u Ljubljani, Marija sa slušaocima deli svoje jedinstveno iskustvo odrastanja između različitih kultura, jezika i obrazovnih sistema. Razgovor vodi kroz njenu neobičnu karijernu putanju - od želje da bude pedijatar, preko studija dizajna i novinarstva, fascinacije antropologijom, pa sve do desetogodišnjeg rada u naftnoj industriji (NIS) i trenutne pozicije "čuvara brenda" Plazma u kompaniji Bambi. Ipak, emotivno težište epizode leži u Marijinoj hrabroj i ogoljenoj ispovesti o borbi za potomstvo. Ona otvoreno govori o suočavanju sa endometriozom, bolnim procesima vantelesne oplodnje, emotivnim krizama i "ljubomori" prema tuđoj sreći. Takođe, Marija ruši tabue o majčinstvu, iskreno opisujući postporođajni period, borbu sa gubitkom identiteta i činjenicu da se ljubav prema detetu nekada ne dogodi "na prvi pogled", već se gradi vremenom. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Odrastanje u Rusiji - Obrazovni put - Povratak u Srbiju - Borba za majčinstvo - Konačno mama - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Z6shc9 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Teden mineva v znamenju bolj ali manj iskrenih prizadevanj za mir v Ukrajini. Sestanki v Moskvi, na Floridi in v Bruslju za zdaj ne prinašajo miru, dajejo pa vtis, da se vse strani v sporu zavedajo, da se vojna ne bo končala na bojiščih. Kljub temu bi bilo zelo težko oceniti, da si v Moskvi dejansko prizadevajo za mir, še posebej v luči stališč ruskega predsednika, da je pripravljen tudi na vojno z Evropo, če bi bilo to potrebno. Vojna je beseda, ki je v zraku tudi pri Trumpovem ravnanju glede Venezuele, vojna pa je še naprej tudi očitno naravno stanje za Palestince. Čeprav naj bi v Gazi veljalo premirje, miru ni. Po labirintih sveta vas bo ta teden popeljal Matjaž Trošt.

Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi. Kot pravijo oboji, je dialog dober znak, a preboja ni bilo. Ameriški pogajalci bodo danes znova gostili predstavnike Ukrajine, je napovedal predsednik Volodimir Zelenski. V oddaji tudi: - Putin gre na prvi obisk v Indijo po štirih letih, Macron je obiskal svojega kitajskega kolega - Policija nesrečo 6-kolesnega oklepnega vozila v Pesnici, v kateri se je poškodovalo šest vojakov, obravnava kot prekršek - Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v disciplini 50 metrov delfin sedm

Državni zbor bo na izredni seji potrjeval novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če tega predajo do 31. januarja prihodnje leto. Imetniki bi strelivo ali orožje izročili policiji po predhodni napovedi in postalo bi last države, razen če bi ugotovili, da je bilo ukradeno oziroma izgubljeno. Del orožja bodo uničili, lahko pa ga bodo podarili muzeju ali pa ga bo policija uporabljala za izobraževalne namene. Drugi poudarki: - Najnovejšo različico ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini bo odposlanec Witkoff v Moskvi predstavil ruskemu predsedniku Putinu. - Nemčija zavrača plačilo vojne odškodnine Poljski, ta upa vsaj na poplačilo še živečim neposrednim žrtvam. - Slovenski košarkarji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo po uvodnem porazu proti Estoniji sinoči premagali Švedsko.

Pogovore o mirovnem sporazumu za Ukrajino naj bi ruska in ameriška delegacija že začeli v Moskvi. Rusija je, po trditvah prvega moža ruske vojske Valerija Gerasimova, zavzela več krajev - med njimi mesti Pokrovsk in Vovčansk. Druge teme: - Državni zbor potrdil novelo zakona za predajo nezakonitega orožja. Poslanci tudi o uvedbi potrjevanja delovnih zvezkov. - Sum korupcije v škodo Unije: v Belgiji priprli tudi nekdanjo podpredsednico Evropske komisije Federico Mogherini. - Pristojni prikimavajo dozdajšnji sanaciji območja bolnišnice Franja. Za obiskovalce naj bi ga znova odprli v letu 2027.

Papež pri maši v Bejrutu: Libanon, vstani! Bodi hiša pravičnosti in znamenje miru.-Številni stanovalci domov za starejše čakajo na prevedbene odločbe o vstopu v nov sistem dolgotrajne oskrbe, veljati začela tudi pravica do denarnega prejemka.Koalicija stavi na nov zakon za predajo nezakonitega orožja, opozicija pa napoveduje skromen učinek.Ob poostrenih varnostnih nadzorih Romi obljubljajo, da bo v prazničnem času streljanja čim manj. Kako vidijo razmere v civilni iniciativi?Novo poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo.Ruske in ukrajinske sile okrepile spopade, v Moskvi pogovori o mirovnem načrtu.Vreme- oblačno bo, ponekod bo rahlo rosilo.Mladi v zdravstvenih poklicih potrebujejo več spodbude, boljše pogoje dela, možnost napredovanja in boljše plačilo.Ministrstvo za okolje v kampanji spodbuja k trajnostni potrošnji ter ponovni uporabi.Šport: Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih z novim državnim rekordom v polfinale

Ruski predsednik Vladimir Putin je pred današnjim srečanjem z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi, ki poteka prav zdaj, ostro kritiziral Evropo.

Rusija si ne želi vojne z evropskimi silami, a je nanjo kljub temu pripravljena, je sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dejal, da evropske države ovirajo ameriške poskuse za končanje vojne, ter jih obtožil, da se zavzemajo za njeno nadaljevanje. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem prepričan o uspehu ameriških pogajalcev, ki o rešitvah za mir danes razpravljajo v Moskvi. Druge teme: - Zlorabe evropskih sredstev sumijo tudi nekdanjo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. - Predsednica Pirc Musar bo ponovila javni poziv za novega predsednika KPK. - Razmere v kulturno-ustvarjalnem sektorju tri leta po epidemiji niso občutno boljše.

V ospredju obiska premierja Roberta Goloba v Nemčiji so žgoča evropska vprašanja, o katerih ima sicer Slovenija podobna stališča kot njena največja trgovinska partnerica. Kancler Friedrich Merz je znova podprl uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za Kijev, Golob pa se je obregnil ob obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi. Po njegovem Orban že nekaj časa ne igra več za evropsko ekipo. Preostali poudarki oddaje: Višja letna inflacija, na mesečni ravni cene brez sprememb Stanovalci domov za starejše lahko še danes dajo soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo Po požaru stolpnic v Hongkongu doslej odkrili več kot 120 trupel

Ameriški načrt za končanje vojne v Ukrajini ne vzbuja navdušenja niti v Kijevu niti v Moskvi, čeprav neuradno kaže, da ustreza večini ruskih zahtev. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas pa je ponovila znano stališče povezave, češ da ta podpira vsak načrt, ki bo prinesel pravičen in trajen mir. Kakršen koli mirovni načrt pa bo zaživel le, če se bosta z njim strinjali tudi Ukrajina in Evropa, je še poudarila. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo pravico do uporabe gotovine predvidoma vpisal v ustavo. - Zdravniki ob načrtih za sežigalnico v Ljubljani znova opozarjajo, da je zrak tu že zdaj med slabšimi na stari celini. - Aleš Čadež iz Poljanske doline najboljši mladi kmet leta v Evropi.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank o tem, kako preseči blokado pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, sporočila, da bo na željo koalicije kljub bližajočim se volitvam ponovila oba razpisa. Po besedah predsednice so se dogovorili še, da bodo volitve marca. Drugi poudarki oddaje: - Delničarji Vzajemne so izvolili nov nadzorni svet. Delnice zdravstvene zavarovalnice bodo po njenem preoblikovanju v delniško družbo predvidoma začele kotirati na borzi v začetku prihodnjega leta. - Usoda srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom ostaja nejasna. Donald Trump trdi, da ne namerava izgubljati časa, v Moskvi pa poudarjajo potrebo po dodatnem usklajevanju. - 4 leta po razdejanju Mozirske koče je Golte znova prizadel požar. Tokrat sta pogoreli koči Pri Žlajferju in Trije ploti.

Težko pričakovani govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Generalni skupščini Združenih narodov je minil v že znanih tonih. Kritiziral je Svetovno organizacijo in države, ki kupujejo ruske energente. Evropske države je pozval k zaostritvi sankcij proti Moskvi. Zavzel se je za takojšnje končanje vojne v Gazi in se obregnil ob priznanja Palestine. Drugi poudarki oddaje: Podjetja ob možnosti obvezne božičnice opozarjajo na rdeče številke Slovenjskobistriški dom upokojencev bogatejši za dodatno nadstropje Pozivi k preprečevanju odvisnosti od prepovedanih drog z zmanjševanjem stigme

Pokojninska reforma je nujna in prinaša dobre rešitve, se strinjajo socialni partnerji, del politike in stroka. Z njo pa niso zadovoljni vsi - Delavska koalicija ocenjuje, da preveč obremenjuje delavce in upokojence, zato si želijo referenduma. Pravnik Miro Cerar opozarja, da če se bo to politiziralo, bo to slaba popotnica za tako pomemben projekt. Druge teme: - Včeraj potrjeni noveli gradbene zakonodaje in urejanja prostora prinašata več sprememb, tudi glede legalizacije starejših objektov, kar je pri stroki vzbudilo pomisleke. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak eno od ključnih prednosti sprememb vidi v poenostavitvi postopkov, saj so v pretkelosti sistemi postali formalno zakomplicirani, nepregledni, postopki pa podvojeni in tudi potrojeni. - Evropska komisija v novem svežnju sankcij proti Moskvi predlaga prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina z začetkom leta 2027. To je leto prej od napovedi, je pojasnila predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je dejala, da je čas, da zapremo pipo. Na to smo pripravljeni, saj varčujemo z energijo, razpršili smo vire dobav, v nizkoogljične vire pa vlagamo kot nikoli doslej. - Združene države so šestič blokirale sprejetje resolucije Varnostnega sveta o Gazi, ker ta ni vsebovala jasne obsodbe Hamasovega napada oktobra 2023. Gazi medtem grozi dodatno zmanjšanje dobav humanitarne pomoči.

EU razmatra nov predlog sankcija Moskvi posle Trampovog poziva za obustavu kupovine ruske nafte. Rubio obećava 'nepokolebljivu podršku' Izraelu u ratu u Gazi. Srbija učestvuje i na Evroviziji i na ruskom pandanu Interviziji.

Poslanke in poslanci so na zahtevo poslanske skupine SDS na današnji izredni seji opravili splošno razpravo o dveh zakonskih predlogih s področja kmetijstva; o predlogu zakona o kmetijstvu in noveli zakona o kmetijskih zemljiščih. Gre za dva ključna zakona, s katerima se je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lotilo celovite prenove zakonodaje prehranskih sistemov. V opozicijskih SDS in NSi so napovedali, da zakonska predloga za zdaj ne bodo podprli. V oddaji tudi: - Koalicija predlaga zvišanje minimalne urne postavke za študentsko delo in razširitev prehranskih bonov. - Ruski predsednik Putin ukrajinskemu kolegu Zelenskemu ponuja srečanje v Moskvi. - 11-a etapa kolesarske dirke po Španiji skrajšana in brez zmagovalca zaradi incidentov med propalestinskim protestom.

Katastrofalne razmere v Gazi so zaznamovale zasedanje evropskih zunanjih ministrov v Koebenhavnu. V povezavi glede morebitnega ukrepanja proti izraelski politiki ostajajo razcepljeni. Nasprotno je pri odločitvi Združenih držav Amerike, da palestinski delegaciji pred zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov ne izdajo vizumov - Washington so pozvali, naj vnovič preuči svojo odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Pred članicami Unije možnost uvedbe dodatnih sankcij proti Moskvi. - Del podjetij pri nas še nima pripravljenega načrta razogljičenja. - Po Sloveniji odpravljanje škode po obilnih padavinah, neurja so danes med drugim pustošila na Hrvaškem.

Zunanji ministri članic Evropske unije so včeraj prek videopovezave med drugim govorili o ameriških prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Sočasno je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši predstavil načrt predvidenega petkovega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Drugi poudarki: - Peking in Washington za 90 dni podaljšala trgovinsko premirje. - Dan mladih: za svet nujni pri podnebnem boju, za Slovenijo v prostovoljstvu. - Tako po Evropi kot pri nas bo še naprej sončno in vse bolj vroče.

Ali je predsednik vlade Robert Golob politično pritiskal na policijo, kot trdita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi policist Boštjan Lindav? To preverja komisija za preprečevanje korupcije. V osnutku ugotovitev, ki ga je KPK Golobu poslala pred mesecem dni, naj bi bila ugotovitev, da se je to zgodilo. Njegov zagovornik Stojan Zdolšek pa vztraja, da kršitve integritete ni bilo, in pričakuje, da bo komisija postopek ustavila. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi za konec vojne v Ukrajini ponudila zamenjavo ozemelj. Kijev svari pred popuščanjem Moskvi. - Združeni narodi obsojajo poboje novinarjev Al Džaire v Gazi. Izrael trdi, da so bili povezani s Hamasom. - Novi trener nogometašev Olimpije je Nizozemec Erwin van de Looi

Sorensen razgovarao sa kosovskim liderima o sprovođenju Ohridskog sporazuma. Američki izaslanik Stiv Vitkof u Moskvi sa Vladimirom Putinom. Kako bi na srpsko-kineske infrastrukturne projekte mogla uticati istraga moguće korupcije tokom modernizacije pruge od Novog Sada do granice sa Mađarskom.

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" je pred vama! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković pozdravili su druženje Baba Žvale sa ostalim penzionerima na obodima Zaječara, zabrinuli se za odnos Frankenštajnovog čudovišta i ćacija koji žele da gladuju, odgledali boks meč u Futogu, a utvrdili su i da to što je nečiji lik na paketima gudrevine ne znači da je gudra njegova, naročito ako je reč o predsedniku Kolumbije. Prvi put u dugačkoj istoriji DLZ, tri gosta u studiju! To su Nenad Gladić "Lepi Brka", PR liste "Ujedinjeni za Kosjerić, Dragana Rašić ispred zaječarske liste "Promena u koju verujemo" i Miladin Krstić ispred liste "Ujedinjeni za spas Zaječara". Tema su, naravno, izbori u Kosjeriću i Zaječaru, na kojima postoji šansa da se naprednjacima na biralištima zada značajan poraz. Gosti su govorili o svojim programima, sa kakvim se pritiscima suočavaju opozicione liste i glasači u ovim mestima, saradnji sa studentima i poznatim ličnostina, pozvavši celu Srbiju da im na dan izbora pruži podršku u borbi protiv beskrupuloznog i agresivnog protivnika. U Magarećem kutku moći ćete da čujete šta Miša Vacić misli o paradi u Moskvi. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

V Gazo se po vse močnejših pritiskih na Izrael počasi steka humanitarna pomoč. Več držav, povečini evropskih, je Izraelu zagrozilo z ukrepi, če ne bo odpravil zapore, nato je dovolil vstop dodatnih tovornjakov. Kot je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas, je to dobrodošlo, a ni dovolj. Pri meji čaka na tisoče tovornjakov s pomočjo, ki jo je financirala Unija in mora priti do ljudi, je dejala Kallasova pred zasedanjem zunanjih ministrov. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije potrdili 17-ti sveženj ukrepov proti Moskvi, med temami tudi prihodnost političnega sodelovanja z Izraelom. - Poslanci razširili krog sorodnikov, na katere bodo upravičenci, ki ne želijo odpreti trgovalnega računa, lahko prenesli delnice Vzajemne. - Ob razkritju programa letošnjega festivala Vilenica organizatorji napovedujejo gostovanja uglednih literarnih imen in večjo butičnost.

Na intersekciji podcasta Dopisi iz Diznilenda i ExKurs Podcast nalazi se Peder, Pop i Pravnik Podcast. Miljan (Peder) kao poveznica između Vukašina Milićevića (Pop) i Nemanje Paleksića (Pravnik). Sve teme iz oba podcasta i one kojima u njima nema mesta, ovde, na jednom mestu. Vidimo se (i čujemo), za sad, dvaput mesečno. U današnjoj epizodi, razgovaramo i izboru novog pape, zašto je to bitno za ceo sve pa i za nas, zatim o Trampu i njegovim ludorijama, pa o Vučićevoj poseti u SAD i Moskvi, o Dodiku, o studentima i zahtevu za vanrednim izborima. Na kraju slede najave nekih gostovanja i naša redovna rubrika - iz riznice pjesmica vladike Fotija - danas čitamo „Pariz“ i „Zlatna milijarda“. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod Steve Witkoff je znova v Moskvi, kjer prav zdaj sestankuje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Tema pogovorov je končanje vojne v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za ameriško televizijo CBS News dejal, da je Rusija pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino. Druge teme: - Ekonomsko-socialni svet uradno potrdil predlog pokojninske reforme. Socialni parterji pričakujejo, da politika ne bo več posegala v besedilo. - Državni zbor opravil prvo branje predloga za omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj. Minister Han napovedal nadaljnja usklajevanja. - Na Hvaru po poročanju lokalnih medijev steklo v morje 17 ton nafte. Počil naj bi rezervoar za gorivo naftne družbe Ina.

Nije vreme za ukidanje sankcija Moskvi, poručio Makron na samitu o ratu u Ukrajini. Tramp najavio carine od 25 odsto na sve uvozne automobile. Donosimo i priču o Srećku Ignjatoviću, zaljubljeniku u vozove koji je radni vek proveo u Železnicama, prvo Jugoslavije a potom Federacije BiH.

Po več kot treh letih ruske agresije nad Ukrajino, ki je začela spominjati na vkopane jarke prve svetovne vojne, so prišli trenutki, ki postavljajo stvari na glavo. Ko je ameriški predsednik Donald Trump ruskega voditelja Vladimirja Putina potegnil iz mednarodne izolacije, so se začela oblikovati nova mednarodna zavezništva, nekatera bolj, druga manj presenetljivo. Kaj vse to pomeni za Ukrajino, njeno celovitost in prebivalce, ki v vojni živijo že več kot 1100 dni? Ali se je ob tem začela oblikovati nova smer diplomacije? In kaj sploh lahko stori Evropa? V Vročem mikrofonu je svojo analizo predstavil nekdanji dopisnik iz Rusije in komentator Miha Lampreht.

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

1. Matovič si nedokáže pomôcť. 2. Moskviči priviezli skôr maslo ako noty. 3. Nič nevedia, no opäť premeškali príležitosť mlčať.

Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.

Donald Trump je novi ameriški predsednik, se glasijo naslovi v vseh svetovnih medijih. Trump je presegel magično mejo 270 elektorskih glasov in že razglasil zmago. Ob tem je že znano, da je republikanska stranka že dobila večino v senatu, dobro jim kaže tudi v Predstavniškem domu. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Trumpovo gospodarska politika vplivala na evropske trge? Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim ameriškim protekcionizmom. - Objavljen poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij na področju dolgotrajne oskrbe. Skupnost socialnih zavodov kritična zaradi zamud. - Prejšnji mesec sezonsko zvišanje brezposelnosti. Konec oktobra je bilo na zavodu registriranih 45 tisoč 463 brezposelnih.

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi; Klemen Grošelj, obramboslovec; Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.

Oblasti v Moskvi ob nadaljevanju napadov ukrajinske vojske na ruskem ozemlju opozarjajo, da gre za nevarno zaostrovanje med Zahodom in Rusijo. Kot trdijo, so pri načrtovanju ukrajinskega vdora v rusko regijo Kursk sodelovale posebne službe Nata in Zahoda. Kijev medtem poudarja, da je bil vdor nujen, da bi prepričali Moskvo, naj začne poštene mirovne pogovore. Drugi poudarki oddaje: - Nadaljevanje pogajanj za prekinitev ognja v Gazi. Hamas odpovedal udeležbo. - Na notranjem ministrstvu obsojajo napade na policiste, a dodajajo: romske problematike se ne da rešiti čez noč. - Okužba z novo različico virusa opičjih koz po večini ne zahteva hospitalizacije.

Sodelovanje zaveznic v eni od najbolj obsežnih izmenjav zapornikov med zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne bo med drugim pripomoglo h krepitvi zaupanja med njimi. Slovenija, ki je v četrtkovi akciji izmenjave poleg Nemčije odigrala najpomembnejšo vlogo, si je s tem pridobila zaupanje in lahko v prihodnje od zaveznic pričakuje izmenjavo najbolj pomembnih varnostnih informacij, od organiziranega kriminala do spremljanja migracijskih poti. V oddaji tudi: - Odpravljanje posledic včerajšnjih neurij, v katerih je bilo med drugim poškodovanih 11 daljnovodov - Občina Kidričevo vabi na Zeleno jezero, češ da je voda primerna za kopanje in druge dejavnosti - Odbojkarji premagali aktualne olimpijske prvake, v četrtfinalu iger v Parizu tudi rokometaši.

Ameriški predsednik Joe Biden je po dnevih ugibanj in pritiskov, tudi iz svoje lastne demokratske stranke, odstopil od vnovične kandidature na novembrskih volitvah. Manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati tako iščejo novega kandidata, Biden je podprl podpredsednico Kamalo Harris. V Sloveniji pa je bil konec tedna v znamenju povsem drugačnega dogajanja - Tadej Pogačar je na kolesarski dirki po Franciji sinoči po šesti etapni zmagi letos z veliko prednostjo tretjič osvojil francosko pentljo in stopil na najvišjo stopničko. Drugi poudarki oddaje: - Srečanje evropskih zunanjih ministrov v senci nedavnega obiska madžarskega premierja Orbana v Moskvi. - Zdravstveni delavci ob stopnjevanju nasilja v zdravstvu zahtevajo spremembe kazenske zakonodaje. - Kokra po petkovem divjanju hudournika pred dolgotrajno sanacijo; v zaledju ostaja veliko gradiva.

Krepitev sodelovanja vojaških industrij in nadaljnja pomoč Ukrajini sta glavni zavezi tridnevnega vrha zveze Nato. Po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga so Moskvi poslali jasno sporočilo enotnosti. Kot je še povedal, so se zaveznice zavezale, da bodo Ukrajini v naslednjem letu namenile minimalno 40 milijard evrov vojaške pomoči in s tem omogočile Ukrajini premoč v vojni z Rusijo. Ostali poudarki oddaje: - Kaj vsebuje varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino? O tem danes pristojni parlamentarni odbor. - Na mizi ekonomsko-socialnega sveta tudi pokojninska reforma. - Vlada in sindikati javnega sektorja glede prenove plačnega sistema dosegli napredek.

(Lažne) promene u FK Partizan. "Svi da odu, jedan da ostane". Prelazni rok. Sedmodnevne (!!!!!!!!) pripreme u Sloveniji. Turnir u Moskvi. A u KK – ozbiljna histerija. Želimir je pokrenuo totalni remont. Zvanično potvrđena 3 nova igrača, prema našim informaciijama i #Брејкинг ukupno 7 novajlija je do sada potpisalo. KP u Barseloni. Zach u Armaniju. Smajli kod Trinkija. Ponji, Kaminsky, PJ na birou. Tek će biti ludilo. U studiju Hrizantema: Lemmy, Gazza, Gogec i crk. trajanje: 106 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 84 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=dLVAc3gZsmzPU7xa Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: ? Majstor zvuka: crk Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, SLF & Histi

V Gazi je bilo v izraelskih napadih v zadnjih 24-ih urah ubitih skoraj 50 ljudi. Vojska še naprej oblega bolnišnico al Šifa na severu enklave, obkolili so tudi dve bolnišnici na jugu. Varnostni svet Združenih narodov bo danes glasoval o novi resoluciji, ki so jo pripravile nestalne članice, med njimi Slovenija. Predlog vsebuje poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dostavi človekoljubne pomoči. Generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres je včeraj v Egiptu znova pozval, da je treba enklavo dobesedno preplaviti s hrano, Izrael pa da mora odstraniti ovire za dostavo pomoči. Toda včeraj je - nasprotno - zabil dodaten žebelj v krsto stradanja v Gazi. V oddaji tudi: - Osumljenci petkovega napada v Moskvi državljani Tadžikistana, obtoženi so terorizma. - Poslanci na redni seji med drugim o interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo in referendumu o energetskem zakonu. - Planiški praznik minil v znamenju slovesa Petra Prevca, češnja na torti drugo mesto Domna Prevca na zadnji tekmi.