Podcasts about moskvi

Države po svetu se pripravljajo na uvedbo dodatnih ameriških carin, ki jih je predsednik Donald Trump napovedal za jutri. Evropa si sprva želi doseči rešitev s pogajanji in ima v rokah veliko kart, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je dodala, da bodo po potrebi zaščitili evropske interese, ljudi in podjetja. Carine pa bi po njenem mnenju škodile tako evropskim kot ameriškim potrošnikom. Drugi poudarki: - Vodja bosanskih Srbov Dodik v Moskvi, sodišče od Interpola zahteva razpis mednarodne tiralice. - Zadnja ponudba odkupnine za stanovalce ob gradbišču mariborske onkologije. - Minister Logaj za medresorsko reševanje problematike neobiskovanja osnovne šole med romi.

Nije vreme za ukidanje sankcija Moskvi, poručio Makron na samitu o ratu u Ukrajini. Tramp najavio carine od 25 odsto na sve uvozne automobile. Donosimo i priču o Srećku Ignjatoviću, zaljubljeniku u vozove koji je radni vek proveo u Železnicama, prvo Jugoslavije a potom Federacije BiH.

Včerajšnji pogovori v Moskvi glede vojne v Ukrajini so bili produktivni, je prepričan ameriški predsednik Donald Trump. Svojega ruskega kolega Vladimirja Putina je pozval, naj prizanese, kot je navedel, obkoljenim ukrajinskim vojakom. Prvi mož Kremlja se je odzval z besedami, da bo Moskva zagotovila varnost ukrajinskim vojakom na območju Kurska, če se bodo ti predali. Ukrajina je navedbe o obkolitvi označila za neresnične, češ da so vojake umaknili na ugodnejše obrambne položaje. Drugi poudarki oddaje: - Izmenjava ostrih besed med predsednico republike in premierjem glede imenovanja guvernerja Banke Slovenije - Naša država nasprotuje evropskemu predlogu za ohlapnejša pravila na področju gensko spremenjenih pridelkov - V čezmejnem prostoru doseženo soglasje glede napovedane zapore vipavske hitre ceste

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu poslal sporočilo s predlogom premirja v Ukrajini, so sporočili iz Krmelja. Putin se je sinoči o tem v Moskvi pogovarjal s posebnim Trumpovim odposlancem Stevom Witkoffom. Po ruskih navedbah imajo razloge za "previden optimizem". Hkrati Washington krepi pritisk na Moskvo z zaostrovanjem sankcij proti njenemu naftnemu, plinskemu in bančnemu sektorju. V oddaji pa tudi: - Pirc Musarjeva zgrožena in razočarana zaradi Golobovih očitkov - Pristojni parlamentarni odbor zagotovil dvetretjinsko večino prenovljenemu zakonu o fiskalnem pravilu - Nika Prevc na treningu v Vikersundu do novega svetovnega rekorda

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

Po več kot treh letih ruske agresije nad Ukrajino, ki je začela spominjati na vkopane jarke prve svetovne vojne, so prišli trenutki, ki postavljajo stvari na glavo. Ko je ameriški predsednik Donald Trump ruskega voditelja Vladimirja Putina potegnil iz mednarodne izolacije, so se začela oblikovati nova mednarodna zavezništva, nekatera bolj, druga manj presenetljivo. Kaj vse to pomeni za Ukrajino, njeno celovitost in prebivalce, ki v vojni živijo že več kot 1100 dni? Ali se je ob tem začela oblikovati nova smer diplomacije? In kaj sploh lahko stori Evropa? V Vročem mikrofonu je svojo analizo predstavil nekdanji dopisnik iz Rusije in komentator Miha Lampreht.

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

Drevi podelitev najvišjih priznanj na področju kulture. Predsednik državnega sveta Lotrič: Kultura ni le umetnost in dediščina, temveč tudi način, kako tkemo medčloveške odnose.Odprtje Evropske prestolnice kulture Gorice in Nove Gorice bo trajalo kar 14 ur. V dogajanje se je vključila tudi Katoliška cerkev.Trump v večinsko zaprtje agencije Ameriške agencije za mednarodni razvoj. Kaj stoji za tem?Ukrajina pol leta po vdoru na rusko ozemlje Moskvi ponudila možnost evakuacije prebivalcev Kurska.V prihodnjih tednih na vladi tudi spremembe sodniške zakonodaje.V NSi vložili predlog dopolnitve kazenskega zakonika, njihov podmladek pa izrazil podporo srbskim študentom.Vreme: Večinoma oblačno bo. Ponekod možen rahel dež.Trump napovedal verski urad Bele hiše.Papež zaradi bronhitisa skupine sprejema v domu sv. Marte.Šport: Švicar Marco Odermatt je novi svetovni prvak v superveleslalomu.

Vrnitev Donalda Trumpa pozorno spremljajo tudi v Moskvi. V nedeljo bodo predsedniške volitve v Belorusiji. Kmalu bo minilo leto dni od smrti Alekseja Navalnega, minuli teden so na visokoe zaporne kazni obsodili njegove odvetnike.

1. Matovič si nedokáže pomôcť. 2. Moskviči priviezli skôr maslo ako noty. 3. Nič nevedia, no opäť premeškali príležitosť mlčať.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ostaja na položaju, saj so poslanci zavrnili predlog za njeno razrešitev. Po glasovanju je dejala, da bo svoje delo opravljala enako kot doslej in da bo treba storiti še veliko za dvig ravni komuniciranja v državnem zboru. Poslanci bodo danes odločali še o predlogu, naj nova ministrica za digitalno preobrazbo postane Ksenija Klampfer. V oddaji tudi o tem: - Vložen predlog zakona o umiku tajnosti glede trgovine z orožjem med letoma 1991 in 1994. - Načrtovano še eno 20-letno podaljšanje obratovanja krške nuklearke. - Za uboj ruskega generala v Moskvi odgovorna ukrajinska varnostna služba.

Potem ko so sirski uporniki včeraj zasedli prestolnico Damask in strmoglavili predsednika Bašarja al Asada, bo danes na zahtevo Rusije o razmerah v državi razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Asad se je z družino po poročanju ruskih medijev zatekel v Moskvo, kjer so mu potrdili azil. Njegov poraz pozdravljajo zahodne države, ki pa se hkrati bojijo morebitnega kaosa v Siriji. Druge teme: - Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump bo premislil o izstopu iz Nata, če članice zavezništva ne bodo plačevale dovolj. - Predsednica Nataša Pirc Musar bo danes razkrila, kako bo nadaljevala izbiranje kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Žan Kranjec na veleslalomu v Beaver Creeku s tretjim mestom do 15-ih stopničk v karieri.

Po zavzetju Damaska in strmoglavljenju sirskega predsednika Bašarja Al Asada je vodja glavne uporniške skupine Abu Mohamed Al Džolani dejal, da je to zmaga za vse Sirce. Asad je medtem po poročanju ruskih medijev prispel v Rusijo, kjer so mu podelili azil. Padec njegovega režima je ameriški predsednik Joe Biden označil kot trenutek zgodovinske priložnosti, a tudi kot trenutek tveganja in negotovosti. Ob tem je napovedal, da bodo Združene države pri politični tranziciji sodelovale z vsemi sirskimi skupinami.

Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. "Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek," naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?

Tisoči dan vojne v Ukrajini je minil v znamenju prve uporabe ameriških raket dolgega dosega za napad na Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti državi brez jedrskega orožja, ki jo podpira jedrska sila. Washington je potezo označil za pričakovano, a neodgovorno. Druge teme: - Pogajalci na podnebni konferenci brez preboja - Poslanci so se seznanili s predlogi proračunov, največ pripomb v opoziciji - Volkswagen v poravnavo s slovenskimi kupci glede afere Dieselgate

Tisoči dan ruske invazije na Ukrajino je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odlok, ki Moskvi omogoča širšo uporabo jedrskega orožja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v nagovoru ukrajinskim poslancem zatrdil, da Ukrajina ne bo zamenjala svoje neodvisnosti, v video nagovoru njihovim evropskim kolegom pa je dejal, da je treba Rusijo usmeriti na pot miru in na vsako njeno grožnjo odgovoriti s sankcijami. Drugi poudarki oddaje: - V državnem zboru sklepna obravnava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. - Opozorila nevladnikov na trpljenje otrok v romskih naseljih, ker nimajo dostopa do vode in elektrike. - Višje sodišče potrdilo obsodbo Janeza Janše v primeru obrekovanja Bojana Veselinoviča.

Donald Trump je novi ameriški predsednik, se glasijo naslovi v vseh svetovnih medijih. Trump je presegel magično mejo 270 elektorskih glasov in že razglasil zmago. Ob tem je že znano, da je republikanska stranka že dobila večino v senatu, dobro jim kaže tudi v Predstavniškem domu. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Trumpovo gospodarska politika vplivala na evropske trge? Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim ameriškim protekcionizmom. - Objavljen poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij na področju dolgotrajne oskrbe. Skupnost socialnih zavodov kritična zaradi zamud. - Prejšnji mesec sezonsko zvišanje brezposelnosti. Konec oktobra je bilo na zavodu registriranih 45 tisoč 463 brezposelnih.

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

Simon Gregorčič se je rodil 15. 10. 1844 v vasici Vrsno blizu Kobarida, kjer je črpal navdih iz narave, ljubezni, domovine in socialnih vprašanj svojega časa. Radijsko Doopoldne, posvečeno pesniku, so pripravili sodelavci z Radia Koper, ki so obiskali kraje, kjer je Simon Gregorčič živel, pesnil, maševal. Uvod oddaje je pospremila Gregorčičeva pesem Ti veselo poj, ki jo je interpretiral Slavko Cerjak. Ob simpoziju na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, se spominjamo tudi 120. obletnice rojstva pesnikov Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Vsebinsko izhodišče simpozija je zareza, ki sta jo vsak na svoj način ustvarila v slovenski poeziji, vprašljivost – prvi zlasti na izrazno-poetološki ravni, drugi, tako se zdi, jasneje v nazorsko-arhetipskem obsegu. Tri sestre, tri usode, prepletene z neločljivimi vezmi. Čehov nas opominja, da je družina zapletena - vir ljubezni in frustracij. Maša, Irina in Olga iščejo srečo, ampak ali je res v Moskvi? Ali je prava sreča v sprejemanju sedanjosti? Ta vprašanja so spodbudila nastanek predstave 3 sestre remix, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili v ljubljanskih Križankah. Sončni zahod je zbirka kratkih zgodb, ki je izšla ob 70. letnici slovenskega pesnika in pisatelja Milana Kleča. Ob tej priložnosti so na založbi predstavili še izbrane pesmi Edvarda Kocbeka Med zemljo in nebom z risbami Helene Tahir ter knjigo Bi to povedali tudi pred kamero?, ob 20. obletnici oddaje Preverjeno. Vabimo vas k poslušanju!

Denis je leta 2006 diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (Univerza v Ljubljani) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov ter za svojo diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Na Fakulteti za družbene vede je leta 2013 doktoriral s področja energetske diplomacije Ruske federacije. Svojo doktorsko dizertacijo je preoblikoval in jo pri založbi Umco izdal v samostojni monografiji. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.   Poslovno pot je začel pri Prvi osebni zavarovalnici kot namestnik direktorja v hčerinski družbi v Kijevu. Leta 2008 je prevzel vodenje prodaje na trgih Vzhodne Evrope za družbo Telargo. Med leti 2010 in 2014 je deloval kot ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi. Po vrnitvi iz Rusije je kariero nadaljeval na vodilnih položajih v Skupini SIJ, kjer je bil do leta 2017. Najprej kot izvršni direktor za korporativno komuniciranje in nato kot glavni izvršni direktor in član uprave.   Denis je soustanovitelj podjetja DTRANSFORMA, ki svetuje organizacijam, kako se osredotočiti na razvoj odprte digitalne kulture z učinkovito komunikacijo po novih kanalih. Od leta 2018 je v podjetju Stratkom kot direktor za poslovni razvoj skrbel za preoblikovanje komunikacije in odnosov z javnostmi z novimi poslovnimi modeli, digitalnimi orodji in kanali. V letih 2019-2022 je bil direktor, soustanovitelj in partner v komunikacijski družbi Herman & partnerji.   Bil je tudi član nadzornega sveta Perutnine Ptuj (2016-2017) in SIJ d. d. (2014-2016). Že šest let je član Poslovno-marketinškega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije in od leta 2019 tudi podpredsednik Plavalne zveze Slovenije. Kasneje pa bil soustanovitelj in direktor integrirane komunikacijske agencije Herman & partnerji (2019-2022). Ima izkušnje iz vodenja kompleksnih strateških komunikacijskih projektov, delovanja nadzornih svetov, je redni kolumnist, mentor in predavatelj.   Kot kolumnist in komentator uporablja širino – znanj, izkušenj in zornih kotov – kot orodje. Nekdanji plavalec, ki se je prelevil v rekreativnega maratonca in triatlonca. Ponosni mož in oče. Strastni popotnik, ki poskuša številne interese združevati v smiselno celoto. In o tem tudi kaj napisati.   Naj quote: »Speak last, act first«. Naj knjiga: Mojster in Margareta, Bulgakov Naj serija: Seinfeld Hobiji: tek, triatlon, potovanja, branje, pisanje Najljubša hrana: steak Najljubši podjetnik: Yvon Chouinard, ustanovitelj Patagonia Naj app: Google maps Zaključni nauki: ·       Vedoželjnost je mati napredka. ·       Ni pomembno samo teči, ampak tudi, v katero smer. ·       Vedi kdaj bolje odnehat. Včasih je potrebnih 2 koraka nazaj, da lahko nato narediš 5 korakov naprej.

Vojna na vzhodu Evrope je z napadom Ukrajine na ruske obmejne regije dobila nove razsežnosti. Za Rusijo predstavlja šok in streznitev, vendar pa je veliko vprašanje, kaj lahko s tem manevrom doseže Ukrajina. O motivacijah za ukrajinski napad in njegovih posledicah za obe državi pa tudi o vlogi zveze NATO bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija v Moskvi; Klemen Grošelj, obramboslovec; Denis Mancevič, analitik in poznavalec post sovjetskega prostora; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV iz Ruske federacije.

Oblasti v Moskvi ob nadaljevanju napadov ukrajinske vojske na ruskem ozemlju opozarjajo, da gre za nevarno zaostrovanje med Zahodom in Rusijo. Kot trdijo, so pri načrtovanju ukrajinskega vdora v rusko regijo Kursk sodelovale posebne službe Nata in Zahoda. Kijev medtem poudarja, da je bil vdor nujen, da bi prepričali Moskvo, naj začne poštene mirovne pogovore. Drugi poudarki oddaje: - Nadaljevanje pogajanj za prekinitev ognja v Gazi. Hamas odpovedal udeležbo. - Na notranjem ministrstvu obsojajo napade na policiste, a dodajajo: romske problematike se ne da rešiti čez noč. - Okužba z novo različico virusa opičjih koz po večini ne zahteva hospitalizacije.

Sodelovanje zaveznic v eni od najbolj obsežnih izmenjav zapornikov med zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne bo med drugim pripomoglo h krepitvi zaupanja med njimi. Slovenija, ki je v četrtkovi akciji izmenjave poleg Nemčije odigrala najpomembnejšo vlogo, si je s tem pridobila zaupanje in lahko v prihodnje od zaveznic pričakuje izmenjavo najbolj pomembnih varnostnih informacij, od organiziranega kriminala do spremljanja migracijskih poti. V oddaji tudi: - Odpravljanje posledic včerajšnjih neurij, v katerih je bilo med drugim poškodovanih 11 daljnovodov - Občina Kidričevo vabi na Zeleno jezero, češ da je voda primerna za kopanje in druge dejavnosti - Odbojkarji premagali aktualne olimpijske prvake, v četrtfinalu iger v Parizu tudi rokometaši.

Ameriški predsednik Joe Biden je po dnevih ugibanj in pritiskov, tudi iz svoje lastne demokratske stranke, odstopil od vnovične kandidature na novembrskih volitvah. Manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati tako iščejo novega kandidata, Biden je podprl podpredsednico Kamalo Harris. V Sloveniji pa je bil konec tedna v znamenju povsem drugačnega dogajanja - Tadej Pogačar je na kolesarski dirki po Franciji sinoči po šesti etapni zmagi letos z veliko prednostjo tretjič osvojil francosko pentljo in stopil na najvišjo stopničko. Drugi poudarki oddaje: - Srečanje evropskih zunanjih ministrov v senci nedavnega obiska madžarskega premierja Orbana v Moskvi. - Zdravstveni delavci ob stopnjevanju nasilja v zdravstvu zahtevajo spremembe kazenske zakonodaje. - Kokra po petkovem divjanju hudournika pred dolgotrajno sanacijo; v zaledju ostaja veliko gradiva.

Krepitev sodelovanja vojaških industrij in nadaljnja pomoč Ukrajini sta glavni zavezi tridnevnega vrha zveze Nato. Po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga so Moskvi poslali jasno sporočilo enotnosti. Kot je še povedal, so se zaveznice zavezale, da bodo Ukrajini v naslednjem letu namenile minimalno 40 milijard evrov vojaške pomoči in s tem omogočile Ukrajini premoč v vojni z Rusijo. Ostali poudarki oddaje: - Kaj vsebuje varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino? O tem danes pristojni parlamentarni odbor. - Na mizi ekonomsko-socialnega sveta tudi pokojninska reforma. - Vlada in sindikati javnega sektorja glede prenove plačnega sistema dosegli napredek.

Predstavniki zaposlenih na upravnih enotah so z vlado zgodaj popoldne podpisali stavkovni sporazum. Večmesečna stavka na upravnih enotah je s tem prekinjena, delo bo od ponedeljka potekalo kot običajno. Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk ob tem poziva ljudi, naj enot v ponedeljek ne obremenijo preveč. Težavnih razmer na upravnih enotah s tem sicer ni konec, veliko zadev ostaja nerešenih, zaostanki se kopičijo. Vlada je včeraj sicer sprejela interventni zakon, usmerjen na področje tujcev, ki je eno od najbolj obremenjenih. Drugi poudarki oddaje: - Pravosodni policisti v vse hujši kadrovski stiski - Novo britansko vlado bo oblikoval laburist Keir Starmer. - Bruselj: Orban v Moskvi zastopa le interese Madžarske.

(Lažne) promene u FK Partizan. "Svi da odu, jedan da ostane". Prelazni rok. Sedmodnevne (!!!!!!!!) pripreme u Sloveniji. Turnir u Moskvi. A u KK – ozbiljna histerija. Želimir je pokrenuo totalni remont. Zvanično potvrđena 3 nova igrača, prema našim informaciijama i #Брејкинг ukupno 7 novajlija je do sada potpisalo. KP u Barseloni. Zach u Armaniju. Smajli kod Trinkija. Ponji, Kaminsky, PJ na birou. Tek će biti ludilo. U studiju Hrizantema: Lemmy, Gazza, Gogec i crk. trajanje: 106 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 84 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=dLVAc3gZsmzPU7xa Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: ? Majstor zvuka: crk Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, SLF & Histi

Po 17 letech končí. Na vlastní žádost a dobrovolně. Miloš Dempír hrad na Svitavsku důkladně nakopnul. Nová výzva čeká na severu Čech.Všechny díly podcastu Máme hosty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Po 17 letech končí. Na vlastní žádost a dobrovolně. Miloš Dempír hrad na Svitavsku důkladně nakopnul. Nová výzva čeká na severu Čech.

Dogodek dneva je brez dvoma dvoboj med Slovenijo in Srbijo na evropskem nogometnem prvenstvu. Vzdušje že pred tekmo v Münchnu, kamor je romalo rekordnih 20 tisoč Slovencev, je bilo zelo burno. Morebitna zmaga bi naše skoraj gotovo vodila v osmino finala prvenstva. Ostali poudarki oddaje: - Nov sveženj sankcij Bruslja proti Moskvi uvaja dodatne omejitve na ruske prihodke od energentov. - Več kot tretjina zdravstvenih zavodov ima hudo izgubo; vodstva pozivajo vlado k nujnim reformam zdravstva. - Napovedi odpuščanja na časniku Večer ostro nasprotujejo zaposleni ob podpori Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

SRPSKI RADIO CIKAGO – DŽEVAD GALIJAŠEVIĆEKSPERT ZA BEZBEDNOST I BORBU PROTIV TERORIZMATERORISTIČKI NAPAD U MOSKVI NIJE IZVRŠIO ISIS, A KRISTIJAN ŠMIT IZAZVAĆE RAT U BIHSERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the show

V Gazi je bilo v izraelskih napadih v zadnjih 24-ih urah ubitih skoraj 50 ljudi. Vojska še naprej oblega bolnišnico al Šifa na severu enklave, obkolili so tudi dve bolnišnici na jugu. Varnostni svet Združenih narodov bo danes glasoval o novi resoluciji, ki so jo pripravile nestalne članice, med njimi Slovenija. Predlog vsebuje poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dostavi človekoljubne pomoči. Generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres je včeraj v Egiptu znova pozval, da je treba enklavo dobesedno preplaviti s hrano, Izrael pa da mora odstraniti ovire za dostavo pomoči. Toda včeraj je - nasprotno - zabil dodaten žebelj v krsto stradanja v Gazi. V oddaji tudi: - Osumljenci petkovega napada v Moskvi državljani Tadžikistana, obtoženi so terorizma. - Poslanci na redni seji med drugim o interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo in referendumu o energetskem zakonu. - Planiški praznik minil v znamenju slovesa Petra Prevca, češnja na torti drugo mesto Domna Prevca na zadnji tekmi.

Mednarodno skupnost pretresa grozljiv terorističen napad v Moskvi, v katerem je bilo ubitih najmanj 133 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v prvem nagovoru državljanom po napadu za jutri razglasil dan žalovanja in napovedal kaznovanje vseh vpletenih. Potrdil je tudi, da so vsi štirje napadalci pridržani in dodal, da so pred tem skušali pobegniti v Ukrajino, kjer naj bi jim bil omogočen prestop meje. Kijev je navedbe označil za absurdne in zanikal kakršnokoli vpletenost v napad. Druge teme oddaje: - Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres poziva Izrael, naj omogoči takojšen dostop humanitarne pomoči po vsej Gazi. - Poplava predlogov za posvetovalne referendume. Strokovnjaki opozarjajo, da izvedba vseh ni mogoča. - Slovenski orli na ekipni tekmi v Planici skočili na drugo mesto. Tudi Ilka Štuhec druga na zadnjem smuku sezone.

Igor Mondae je hrvatski komičar koji već čitavo desetljeće djeluje na međunarodnoj sceni budući da svoje šale uspješno zbija i na engleskom jeziku. Iza njega je desetljeće dugo djelovanje tijekom kojega je četiri puta obišao Europu, a lani je nastupio i na Međunarodnom festivalu komedije u Melbourneu. Mondae je svoje viceve plasirao u više od 20 zemalja svijeta i 30 gradova. Igorov pristup komediji se može opisati kao pripovjedački uz ključan oslonac na interakciju s publikom. Igor u srijedu, 20.ožujka, ponovno nastupa u Melbourneu. Ovog puta sa svojim najboljim repertoarom.

Odmeva novica, da naj bi vodja ruske najemniške vosjke Wagner Jevgenij Prigožin umrl v sinočnjem strmoglavljenju letala pri Moskvi. Njegovi privrženci trdijo, da je bilo letalo sestreljeno, in s prstom kažejo na ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim je Prigožin prišel navzkriž po spodletelem oboroženem uporu konec junija. Drugi poudarki oddaje: - Vlada bo potrdila interventni zakon za pomoč prebivalcem in podjetjem po ujmah. - Japonska ob nasprotovanju sosednjih držav začela izpuščati v morje vodo iz nuklearke Fukušima - Tina Šutej ponovila lanski uspeh, na atletskem svetovnem prvenstvu četrta v skoku s palico

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Gost u 117. epizodi podkasta Ubod kulture je jedan od najvećih fotografa današnjice Vladimir Milivojević Boogie. Poznat pre svega po uličnim fotografijama, više od deset godina je proveo u Bruklinu, gde je fotografisao njihove bande, narkomane, ljude sa margine. Takođe je nekoliko puta bio u Kingstonu, Meksiku, Brazilu…u Bangkoku je jeo najbolju hranu, u Moskvi se družio sa navijačima Spartak Moskve i fotografisao ih, nedavno je bio u Napulju i zabeležio slavlje navijača Napolija koji su osvojili titulu posle mnogo vremena, od poznatih sportista fotografisao je Bolta, Brajanta, Djuranta, Kičogea i mnoge druge… U posebnom projektu koji je izveo kolodijumskom tehnikom, fotografisao je Tila Lindemana, pevača grupe Rammstein koji je samo zbog toga došao u Beograd. Inače zanimljivo da je u tom projektu kamera sama određivala ko je anđeo a ko demon-što je bila i ideja. Nedavno je debitovao i kao direktor fotografije na filmu „Indigo Kristal“. Takođe se nalazi u dokumentarcu "Everybody Street" u kome se pojavljuju najpoznatiji njujorški fotografi. Ima iza sebe 12 knjiga sa fotografijama. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža -Tamara Stojanović

Epizóda 67: Nie je iné odvetvie podnikania, ktoré by sa vás snažilo tak často oklamať. Taxikári v Chile chodia v oblekoch. Veľmi rád chodím starými Ladami a Moskvičmi. NEXT? BLACKLIST PODNAJOMNÍKOV  https://open.spotify.com/episode/4DeNhZyIf8d4Iy63soaVxh?si=9746d2f2bfef46e6  * Skoč do leta s novou príchuťou  https://www.birell.sk/  * Zahraničné cestovné poistenie MARCO POLO - bezstarostne do sveta!  https://kooperativa.sk/poistenie/cestovanie/marco-polo  * Produkcia by ZAPO  @zapoofficial  https://www.crowdberry.eu/opportunities/zapo  

Prvi počitniški in zadnj junijski teden se je končal v začudenju zaradi upora wagnerjeve najemniške vojne in njenega pohoda proti Moskvi. Ocenjujemo posledice za Rusijo in njeno vojno v Ukrajini. Komentiramo bruseljsko razpravo voditeljev Unije o ekonomski varnosti in strateški neodvisnosti naše celine. Domače dogodke so ta teden zaznamovali spori socialnih partnerjev o dolgotrajni oskrbi, trgu dela in nenazadnje zdravstveni reformii. Zaradi prepričanja o neuspehu zdravstvene reforme pa je opozicija vložila rebalans z zahtevo po razrešutvi zdravstvenega ministra Loredana. Kritični pregled tedna vsak petek v Studiu ob 17.00 .

Pred nekaj dnevi so v Rusiji organizirali manjši državni udar. Bile so, kot je po navadi pri državnih udarih, kolone oklopnih vozil, ki so se namenile pred predsedniško palačo, predsednik je, kot spet velevajo šege ob državnem udaru, pobegnil, vojaška elita pa naj bi vzpostavila začasno vlado, ki bi bila potem začasna desetletje ali dve, do ponovne vzpostavitve demokracije. Vse je potekalo v tej smeri, a se je nenadoma končalo s popolnim antiklimaksom, ki v naslednjih letih o dogodkih ne omogoča niti dostojnega dokumentarca, kaj šele igrane serije na kateri od pretočnih platform. Analitiki po vsem svetu si razbijajo glavo, kaj se je dogajalo v Rusiji tistega dne, in ker smo analitična oddaja, jasno ne smemo stati ob strani. Podali bomo povsem svež pogled na ruske dogodke, ki jih pojasnjujemo s stališča infrastrukture in prometne politike. Gre pa tako. Ko se je najemniška vojska Jevgenija Prigožina odločila izvesti državni udar, se s tem ni strinjala najemniška vojska Ramzana Kadirova. In so se Čečeni odpravili preprečit wagnerjancem, jasno ob zvokih Valkire, da bi ti vrgli Putina s trona. Vse je kazalo na spopad dveh najemniških vojska, ampak Čečeni so obtičali v prometu! Pred Rostovim na Donu, ki je bil popek tokratnega državnega udara, so štiri ure stali v koloni in priložnost preprečiti Wagnerju zasesti mesto, je splavala po vodi. Poročila ne poročajo natančno, kaj je šlo narobe, predvidevamo pa, da je šlo ali za dela na cesti ali pa za pokvarjeno tovorno vozilo. Tako je državni udar tekel nemoteno naprej, kajti nič ne vzame možu bojaželjnosti bolj, kot stanje v koloni. Gremo naprej; medtem ko je Kadirov čakal v prometnem zamašku, se je kolona wagnerjancev spet ob spremljavi Valkire odpravila proti tisoč kilometrov oddaljeni Moskvi. Ker je bil konec tedna, je bilo prometa malo; imeli so urejene vinjete, založili so se s sendviči, gorivom in strelivom, zato so napredovali hitro in učinkovito. Nato pa so se dvesto kilometrov pred Moskvo – iz danes še nepojasnjenih razlogov – ustavili. Medtem ko imamo za Čečene, stoječe v koloni, natančna poročila in slikovne dokaze, za stoječo kolono pučistov pred Moskvo nimamo ničesar, razen špekulacij in natolcevanj. Iz celonočnih analiz pa lahko zgodbo vsaj delno rekonstruiramo …! "Prigožina je poklical beloruski predsednik Lukašenko in mu povedal, da radio poroča, kako je na moskovskih obvoznicah cela štala. Začele so se šolske počitnice in M4 je bila zatrpana vse do cestninske postaje. Obvoz bi bil sicer mogoč skozi predmestja, a tudi tam je bila gneča. Prigožin je nato poklical pučistično kolono in fantom predlagal, naj se sami odločijo, ali gredo stat v gnečo in izvesti puč potem naslednji dan, ko bi prišli do Kremlja, ali pa državni udar prestavijo na čas, ko bo na cestah manj prometa. Neusmiljeni in krvoločni najemniki so se odločili za to zadnje in se obrnili." Kot vemo iz izkušenj slovenske vojne, ki se je spominjamo prav te dni, noben tank ne pomaga, če je avtocesta zagozdena in če ne bi takrat imeli Slovenci tako modre politične elite, bi jugoslovanski tanki še danes stali pred cestnimi blokadami. Kar je dobrodošla iztočnica za nadaljevanje naše analize. Z državnim udarom se na veliko opleta tudi v Sloveniji. Po našem svetem prepričanju prepogosto in prelahko, a po izjavah politikov smo že imeli mehke državne udare, tihe državne udare, izdaje, veleizdaje in kar je podobnih protiustavnih rabot. Vendar se nič od tega  – razen morebiti Depale vasi, ki je bila na moč podoben državni udar kot ta v Rusiji – ni uresničilo. Se pravi: na teoretični ravni imamo državnih udarov, kolikor jih hočeš, v naturi pa mu še nismo bili priča. In na ruskih cestah smo se lahko naučili, zakaj in čemu … Povedano drugače – na slovenskih cestah imamo preveč zastojev, da bi bili zainteresirani sposobni izpeljati državni udar. Z Vrhnike, ki je priljubljena točka za pohod s tanki proti Ljubljani, je do prestolnice skoraj nemogoče. Včasih bi bilo še mogoče, da bi državni udar izpeljali ob urah, ko se promet obrača, se pravi okoli popoldneva ali potem po sedemnajsti uri, ampak danes je vse zabasano ves dan. Nato je tu obvoznica, tako severna kot južna stojita ves čas, kot vemo, pa je tudi središče Ljubljane te dni ena sama velika protitankovska ovira. Skratka – vsak, ki bi se namenil rušiti ustavni red Republike Slovenije, je obsojen na čakanje v koloni, kot se je to dogodilo ljutim Čečenom Ramzana Kadirova.

Mednarodno skupnost in Rusijo je konec tedna presenetil pohod najemniške Wagnerjeve vojske z ukrajinskih bojišč proti Moskvi. Spraševali smo se, ali gre za državni udar, za napoved notranjega ruskega spopada … Po dogovoru med razvpitim Prigožinom in beloruskim režimom so se razmere umirile. A odprta vprašanja ostajajo. Kaj nam dogajanje ob koncu tedna pove o Putinovi moči in razmerah v Kremlju? Kaj vse to pomeni za vojno v Ukrajini? Kakšne bodo nadaljnje poteze Združenih držav, Evrope in Kitajske in kako daljnosežne bodo posledice? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in vojaški strokovnjak; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona

V Rusiji vladajo poostrene varnostne razmere, potem ko je vodja zasebne vojske ruskih plačancev Wagner Jevgenij Prigožin sprožil upor proti vodstvu ruske vojske. Konvoj plačancev se pomika proti Moskvi, na poti pa naj bi zavzeli več vojaških objektov v Rostovu in Vorónežu. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu izrazil prepričanje, da gre za izdajo. Druge teme: - V krajih, ki so jih včeraj prizadela neurja s točo, odpravljajo posledice. - Pri spremembah kolektivne pogodbe za javni sektor vlada največ novosti predlaga pri dodatkih. - Slovenski odbojkarji na zadnji tekmi drugega turnirja lige narodov v Orleansu z Brazilci.

Čeky: „Keby bol puk biely, nebolo by to ťažšie?“ Pirane, tarhoňa, vetrieska, federanto a dedov Moskvič.. NEXT? VRCHOL A SKAZA SPARTY  https://open.spotify.com/episode/3tX0l1pBAUX9BezKlm3ZpI  TAK BOLO live? Vstupenky na ZAPO TOUR 2023  http://www.zabavavpodcastoch.sk/zapo-tour  Tankuj s výhodami na OMV  https://www.omv.sk/sk-webportal/sk/  KAUFLAND ťa dostane na MS v hokeji  https://predajne.kaufland.sk/akcie-sutaze/sutaze/ms-hokej.html  Produkcia by @zapoofficial

Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.

Predstavniki vlade bi morali po prvotni časovnici sindikatom danes predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker jih je vlada sprejela šele v petek, bodo sindikate z izhodišči podrobneje seznanili prihodnji teden. Sindikati opozarjajo, da želi vlada zamakniti uveljavitev nove plačne lestvice in zamrzniti nagrajevanje delovne uspešnosti. V oddaji tudi: - V Švici preprečili padec bančne domine: Credit Suisse v roke UBS za tri milijarde evrov ob pomoči švicarske vlade - Kitajski predsednik v Moskvi: bo Ši prevzel vlogo posrednika za končanje vojne v Ukrajini? - Proti razslojevanju otrok: začetek zbiranja podpisov s peticijo, da bi bile na šolah brezplačne vse obvezne vsebine

Ob 70. obletnici diktatorjeve smrti skušamo dognati, kako je lahko vzpostavil absolutno oblast v Sovjetski zvezi, zakaj je njegova pot v epicenter zgodovine 20. stoletja tlakovana z milijoni trupel, pa tudi kakšni sta bili država in družba, ki ju je navsezadnje ustvaril Mož, ki je prišel na ta svet 18. decembra 1878 v gruzijskem Goriju kot Josif Visarionovič Džugašvili in ga 5. marca pred natanko 70 leti zapustil kot Stalin, je brez najmanjšega dvoma ena najbolj pomembnih, strašljivih in enigmatičnih osebnosti 20. stoletja. Po Leninovi smrti leta 1924 je, kot vemo, prevzel vodenje Sovjetske zveze, ki jo je nato povedel do zmage v drugi svetovni vojni in iz nje napravil nesporno velesilo, obenem pa je seveda vzpostavil brutalno policijsko državo, sprožil lakoto bibličnih razsežnosti ter na milijone nedolžnih poslal na morišča in v gulage. Ker je bila mera slehernega njegovega početja, metaforično rečeno, titanska, ker je z usodami ne le posameznikov temveč kar celih družbenih razredov, milijonskih narodov in pomembnih držav rokoval, kakor rokuje šahist s figurami na igralni plošči, se ljudje z vsega sveta niti v sedmih desetletjih po njegovi smrti nismo naveličali zastavljati si vprašanj, kot so: je bil Stalin sadist; je bil sociopat; je bil paranoik? – Vtis je, skratka, da bi pečat, ki ga je pustil na svetovni zgodovini, najraje razložili skozi prizmo njegove individualne psihologije oziroma psihopatologije. A če ravnamo tako, se nam slej ko prej izmuznejo kaka druga vprašanja, ki jih najbrž ne bi smeli prezreti ... Na primer: je Stalinova brutalnost pravzaprav kar najgloblja resnica revolucij nasploh in marksizma posebej? Kako je lahko človek, ki je bil kot mladenič goreče zavezan odpravi avtokracije, navsezadnje sam postal avtokrat? Bi bilo mogoče modernizirati sovjetsko industrijo in kmetijstvo tudi brez množične uporabe prisilnega dela in kolektivizacije? Čému so služili veliki teror, čistke in montirani procesi? Kakšno je bilo Stalinovo vodenje sovjetske zunanje politike v letih pred, med in po drugi svetovni vojni? Je spretno poveljeval rdeči armadi med njenim spopadom z Wehrmachtom? Kako sta se pod vplivom Stalinovih politik dolgoročno spremenili ruska družba in kultura? Ali njegova senca – pa čeprav je berlinski zid padel že pred dobrimi tremi desetletji – pada tudi v naš čas in ga še vedno določa? Nekaj teh vprašanj smo odprli tudi v tokratni Intelekti, ko se nismo toliko spraševali, kdo je bil Josif Stalin, temveč raje, kakšni sta bili država in družba, ki ju je ustvaril? Drugače rečeno: Stalin nas ni toliko zanimal kot človek, ampak bolj kot zgodovinski fenomen. Pri tem sta nam pomagala sociolog, dr. Marko Kržan, ki je za založbo Sophia nedavno tudi prevedel intrigantno razpravo V Stalinovi ekipi avstralsko-ameriške zgodovinarke Sheile Fitzpatrick, ter dr. Blaž Podlesnik, ki na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete med drugim predava rusko kulturno zgodovino.   Fotografije (od leve proti desni in od zgoraj navzdol):- Mladi Stalin, ki je tedaj še uporabljal psevdonim Koba, na policijski fotografiji ob aretaciji leta 1902- Stalin med sibirskim izgnanstvom leta 1915- Stalinova partijska članska izkaznica (št. 000002) iz leta 1936- Stalin z redom rdečega prapora na prsih leta 1921- Z Rooseveltom in Churchillom med teheransko konferenco leta 1943- Ob Leninu septembra 1922, ko je voditelj oktobrske revolucije že močno bolehal- Z Joachimom von Ribbentropom ob podpisu pakta z nacistično Nemčijo avgusta 1939- Stalin na teheranski konferenci novembra 1943- Na cesti z vodilnim boljševikoma A. Rikovom in L. Kamenjvom leta 1925 (oba sta bila pozneje žrtvi velike čistke)- Javno slavje, ki so ga ob Stalinovi 70-letnici pripravili kitajski komunisti - Stalin v družbi V. Molotova, K. Vorošilova in N. Ježova na volitvah leta 1937 (prva dva sta Stalina preživela, tretji, ki je operativno vodil veliki teror, je v čistkah nazadnje izginil tudi sam) - Z Mao Zedongom v Moskvi na slavju ob 71. rojstnem dnevu- Žalni sprevod ob Stalinovi smrti leta 1953 v vzhodnonemškem DresdnuVse fotografije: Wikipedia (javna last); kolaž: Prvi program

Podkast za kog nema praznika, "Dobar loš zao" stiže s novom epizodom u vaše živote! Nenad Kulačin i Marko Vidojković proslavili su (Vidojković nešto intenzivnije) pobedu Argentine na Mondijalu u Kataru, izbrojali su u glavu svih 57 ratnika "Srpskog sveta" koji su pokušali da izvedu desant na Jarinje, a sa zabrinutošću su konstatovali da su učesnici i gosti kongresa SPS poprimili zeleno žutu boju lica. Gost, politikolog Mladen Mrdalj, koji je iz Uzbekistana doneo na dar lokalne kape (ne i za Vidojkovića, on je dobio talibansku). Mrdalj je govorio o Kosovu, Srbiji, Rusiji, značaju litijuma za najavljene izmene Zakona o policiji, ali je pomalo i utešio javnost tvrdnjom da je Vulin na čelu BIA zapravo Vučićevo strašilo, što ne znači da voditeljima DLZ sutra neće saksija pasti na glavu. U Magarećem kutku moći ćete da vidite kako DJV polako ali sigurno ostaje bez inspiracije i ideja za svoja nedela.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu tedna razglasil priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji. Proruske oblasti so v zasedenih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson v dneh od 23. do 27. septembra izvedle tako imenovane referendume, na katerih se je po njihovih navedbah prebivalstvo odločilo za izstop iz Ukrajine in za priključitev Rusiji. Združeni narodi, Zahod in Ukrajina so referendume označili za nezakonite in jih ne priznavajo. Kaj nedopustno zaokrožanje ozemelj pomeni za potek vojne v Ukrajini, za odnose Rusije s svetom, zlasti pa, kaj vse to pomeni za Rusijo samo in za razmerja znotraj države, voditelj Miha Lampreht s sogovorniki. Gostje: Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija v Moskvi; dr. Andrej Benedejčič, nekdanji veleposlanik v Moskvi in pri zvezi NATO, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost; dr. Denis Mancevič, politolog in poslovnež; Branko Soban, komentator in publicist.

Otvoreni studio je TV emisija Glasa Amerike koju emitujemo svakog radnog dana od 22 sata po srednje-evropskom vremenu. Uz vesti dana, gledaoci mogu da očekuju intervjue, izveštaje, analize i reportaže o ekonomskim, društvenim, naučnim i kulturnim zbivanjima u SAD, regionu i šire.

Bilo je ljudi koje nisu verovali da ćemo se vratiti, ali eto nas! Vraćamo se sa pričom o “onom čoveku” i svim njegovim obećanjima i predviđanjima koja se nisu ostvarila. Vučićeva poseta sajmu vina završila se najvećom pijankom na Zapadnom Balkanu. Nestašice su na sve strane, od struje preko mleka do krompira i svadbi. Toma Mona je bio ljut što nismo izmislili internet. Pričamo i o tome da li predsednik ima pravo da zabrani Prajd i odakle sve te litije. Dok su ostali bili na odmoru, jedan ministar je, navodno, bio u Moskvi na skidanju. Prisećamo se gluposti koje su pravili heroji iz detinjstva - Branko Kockica i Aleksandar Šapić. Za kraj kolegijuma komentarišemo marketinške bisere Draška Stanivukovića. U drugom delu ostrašćeno čitamo vaše komentare, koji su ovaj put bili onako… blah.