Podcasts about islamske

Beograd preplavilo več deset tisoč protestnikov. Kardinal Nemet in vladika Grigorije izrazila podporo študentom.V Iraku ubili visokega vodjo Islamske države, komentar Nejca Krevsa.Beovičeva ob peti obletnici epidemije covida-19: prvi val je ublažil predvsem izjemen odziv prebivalstva in zdravstvenega osebja.Zdravstvenemu domu Tolmin zaradi vladnih odločitev grozi kolaps nujne medicinske pomoči.Šport: Jutri na Pokljuki domače slovo od Jakova Faka.Vreme: Postopoma bo prenehalo deževati, ponekod se razlivajo reke.Na Pučnikovem simpoziju, ki je bil letos namenjen svobodi govora priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji podelili nadškofu Antonu Stresu.V Strunjanu nocoj več kot 100 udeležencev pashalne večerje.Na Uradu za laike opažajo potrebo ljudi po novih znanjih na različnih pastoralnih področjih.Vreme: Nika in Domen Prevc včeraj do 236 metrov – kako daleč bosta poletela danes?

Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.

V popravljenem zakonu o zdravstveni dejavnosti ostaja prepoved dela pri zasebnikih. Kot je po seji strateškega sveta za zdravstvo poudaril njegov vodja Erik Brecelj, zakon prinaša veliko več od ločevanja javnega in zasebnega zdravstva. Med pozitivnimi rešitvami je omenil zelo bogato nagrajevanje za povečan obseg dela in zdravniški zbornici očital, da se zavzema le za ozko skupino najbolje plačanih zdravnikov. Druge teme: - Novela o financiranju občin širi možnosti njihovega zadolževanja. - Prvi mož Nata Rutte svari pred nevarnostjo vojne v Evropi in nepripravljenostjo nanjo. - Po padcu Asadovega režima opozorila o vnovični krepitvi skrajnežev Islamske države.

Duhovna zapuščina puščavnika, mistika in teologa, ki je živel v 7. stoletju, nam ponuja ključ do razumevanja ene najzgodnejših pa v Evropi tudi najslabše poznanih vej krščanstva – tiste, ki se je že v pozni antiki razvila v današnjem IrakuVse odkar so Američani pred 21 leti napadli Irak, lahko v zahodnih medijih sporadično zasledimo novice o težkem položaju, v katerem se je znašla tamkajšnja krščanska skupnost. Še zlasti hudo je bilo v času t. i. Islamske države, ko je več sto tisoč iraških kristjanov moralo zbežati z domov svojih prednikov in poiskati zatočišča med Kurdi, v Bagdadu ali v tujini. Kljub temu poznavalci ocenjujejo, da v deželi med Evfratom in Tigrisom danes še živi vsaj pol milijona kristjanov, morda tudi več. A kdo pravzaprav so ti ljudje? Kako neki so se znašli v državi, ki je na svetovnem zemljevidu verstev vedno obarvana zeleno, kar seveda označuje, da tam večinoma živijo muslimani? Ali iraški kristjani sledijo papežu v Rimu – ali pa imajo svojega lastnega verskega voditelja? Ali imajo nemara svoje svetnike, svojo teologijo, svoj sveti jezik? Kaj – če sploh karkoli – pomembnega so prispevali v duhovno zakladnico svetovnega krščanstva? Priznajmo, na večino teh vprašanj bi v Sloveniji – pa še marsikje drugje po stari celini – ne znali odgovoriti … Nam pa to sramotno beli liso nevednosti lahko zdaj pomaga zapolniti intrigantna knjiga, ki je pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem Kulturno-umetniškega društva Logos; gre za delo Duhovni svet Izaka Sirskega, pod katerega se sicer podpisuje Hilarijon Alfejev, eden izmed škofov ruske pravoslavne cerkve. Med platnicami tega dela se namreč lahko poučimo, kot pove že naslov dela, o Izaku Sirskem, puščavniku, mistiku in teologu, enem najpomembnejših predstavnikov starodavnega bližnjevzhodnega krščanstva, ki ga za svetnika priznavajo ne le iraški kristjani, ampak tudi pravoslavci in katoličani. Zakaj je ta mož, ki je živel v sedmem stoletju po Kristusu, vreden naše pozornosti danes pa tudi kaj nam njegova intelektualna oziroma duhovna zapuščina pove o mezopotamskem krščanstvu, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili rusista, zgodovinarja in teologa, kustosa v Slovenskem šolskem muzeju ter predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Simona Malmenvalla, ki je razpravo Alfejeva o Izaku Sirskem prevedel v slovenski jezik.   foto: upodobitev Izaka Sirskega v knjigi De perfectione vitae theoreticae, ki je izšla leta 1500 v Benetkah (Wikipedija, javna last)

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, najštevilnejša verska skupnost muslimank in muslimanov pri nas, v teh dneh praznuje 30 let samostojnosti, a je še vedno duhovno in kadrovsko tesno povezana z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini. Kaj to pomeni? Kakšna je vloga Islamske skupnosti v Sloveniji? Kaj je največji uspeh v 30-ih letih samostojnosti? O tem z muftijem in predsednikom mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, mag. Nevzetom Porićem.

V Koranu je življenje vseskozi razumljeno kot potovanje. A poleg potovanja v duhovnem smislu Koran poudarja tudi vrednost in pomen fizičnega potovanja, potovanja po svetu. Arabska beseda za potovanje je »sair« in se v Koranu pojavi na kar 27-tih mestih. Potovanje v islamu služi predvsem spoznavanju. Na potovanju posameznik širi svoj horizont, odkriva skrivnosti bivajočega in spoznava neznano. Kajti po Koranu je celoten svet stvarstvo, sestavljeno iz neštetih znakov in znamenj (»ayat«), o katerih naj bi človek premišljeval in meditiral. »Resnično, v nebesih in na zemlji so znamenja za tiste, ki verujejo,« pravi Koran v 3. verzu 35. sure. V 46. verzu 22. sure pa nas Koran opominja o pomembnosti in cilju potovanja: »Mar niso potovali po zemlji in imeli src, s katerimi bi dojemali, in ušes, s katerimi bi slišali?« Resnično potovanje torej ni nikoli samo fizično, temveč vselej že spoznavno in duhovno. Človek je bitje, ki potuje in s tem prehaja iz enega notranjega stanja v drugo, iz nevednosti v vednost, iz ene izkušnje v drugo. Ko potovanje postane romanje, pot postane notranji vzpon. Nasprotno pa se potovanje, ki ne temelji na zavestnem opazovanju, vedoželjnosti, čuječnosti, notranji budnosti in premišljevanju, pretvori v navadno tavanje, blodenje. Koran je tu jasen: »Koliko je znamenj v nebesih in na zemlji, mimo katerih hodijo, a se ne ozirajo za njimi?« (12:105) Potovanje je tako v osnovi – ali bi vsaj moralo biti – iskanje, približevanje, motrenje in učenje. Koran omenja različne razloge za potovanje: od iskanja znanja in modrosti, obiskovanja in spoznavanja novih krajev in ljudstev do romanja in celo imigracij. Potovanje pa pomeni tudi eno pomembnih značilnosti islamskega učenjaštva. Potovati z namenom pridobivanja in širjenja znanja postane v klasičnem islamu konstitutivni del njegove epistemologije. Posebno mesto pa potovanje zavzema tudi v klasičnem sufizmu, kjer je duhovno napredovanje pogosto bilo odvisno ravno od fizične mobilnosti. Ali iskanje vplivnih mojstrov v daljne kraje ali pa romanje asketov – potovanje pomeni pomembno dejavnost znotraj islamske mistike. Toda če je potovanje pogoj napredovanja, pa je počitek pogoj potovanja. Arabska beseda za počitek je »sijaha« in se v kontekstu islamske tradicije pogosto pojavlja v povezavi s potovanjem. »Sijaha« kot postanek na poti, začasen umik v samoto ali pa preprosto premor od dejavnosti tako pomeni vsakokratno izhodišče za premik, vzpon in napredek. Privoščimo si torej tudi malo počitka.

Izrael kljub pozivom mednarodne skupnosti še ni opustil zamisli o morebitnem vnovičnem napadu na iranske cilje, saj je za danes napovedano že tretje zasedanje vojnega kabineta o tem. Iran znova opozarja, da bo odgovoril na tak napad. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica Tanja Fajon se po končanem obisku Japonske odpravlja na Kitajsko - 40 odstotkov domov za starejše je lani poslovalo negativno, zaradi pomanjkanja osebja je praznih približno 600 postelj - Zaradi širšega hekerskega napada je bilo od dopoldneva nedostopnih veliko občinskih spletnih strani

Hvem vinner: Grammy, MGP eller ESC? I studio er i alle fall Galvan, Tara, Anders og Abu alltid vinnere, og får dermed spise pølsene på tvers! Alle andre taper, og må sende alt de eier med UPS. Hør episoden i appen NRK Radio

V tem tednu je začel veljati predlog sprememb Zakona o verski svobodi, ki ga je Državni zbor sprejel 20. septembra. Ta prinaša dve večji spremembi. Ena od njiju se nanaša na državno kritje prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost. Z zakonom je vlada oz. ministrstvo za kulturo kot predlagatelj ukinilo uredbo vlade, sprejeto maja lani, ki je določala 100-odstotno plačilo prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence. Ta delež je po novem znižan in je 60-odstoten. Vlada je s spremembo zakona verskim skupnostim tudi ukinila status splošno koristnih organizacij. Za komentar o tem, za pojasnila o posledicah tovrstnih ukrepov na delovanje verskih skupnosti in pogled na trenuten položaj v državi, smo v tokratno oddajo Pogovor o povabili predstavnike treh večjih verskih skupnosti in vlade. Sogovorniki so bili tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, nekdanji škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi mag. Geza Filo, vodja urada muftija Islamske skupnosti v RS Haris Muratagić, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in nekdanji direktor Urada za verske skupnosti Silvester Gabršček ter državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan.

Piše: Muanis Sinanović Bere: Igor Velše Pred leti, na vrhuncu tako imenovane migrantske krize, je v od te neodvisnem televizijskem pogovoru tedanji mufti Islamske skupnosti Slovenije podal izjavo, ki je bila kasneje bizarno napačno interpretirana in zlorabljena. Rekel je namreč, da bo v prihodnosti večina slovenskih muslimanov slovenskih državljanov, zlonamerna interpretacija pa je bila, da bodo slovenski državljani v večini muslimani. Kakorkoli že, Sami Al-Daghistani skupaj z bratom Raidom kaže na razsežnosti pojava, ki ga je napovedal mufti. Sta namreč v Sloveniji rojena organska islamska intelektualca. Lahko bi rekli, da nastopa čas, ko o islamu kot kulturnem, religioznem in antropološkem pojavu na strokoven način ne bodo več govorili strokovnjaki, ki niso muslimani, temveč bo slovenski prostor imel intelektualce, ki bodo islam lahko razlagali od znotraj. Kar je v večjih evropskih deželah z zgodovino migracij sicer že ustaljen pojav. Sami Al-Daghistani, avtor knjige esejev Islam in ljubezen, je mednarodno delujoči akademik, tudi avtor znanstvenih monografij na temo islama, ki se osredotočajo predvsem na islamsko ekonomsko misel. Islam in ljubezen cilja na nekoliko širše občinstvo, ki se ne ukvarja z islamom na akademski ravni, kljub temu pa ne moremo reči, da bi bila knjiga dostopna najširšemu krogu bralcev, saj zahteva določeno intelektualno kondicijo in humanistično izobraženost. Zdi se, da bi najbolj ustrezala denimo takšnim bralcem, ki spremljajo revijo Razpotja, v kateri je tudi avtor objavil nekaj člankov – torej ljubiteljem stimulativne, konceptualno bogate esejistike, študentom, publicistom in drugim intelektualcem. Naslov je do neke mere performativen. Vsi eseji se ne ukvarjajo z vprašanjem ljubezni v ožjem smislu, avtor pa ga je izbral kot kontrapunkt ustaljenim naslovom, kakršen bi bil na primer “islam in nasilje.” Knjiga je sestavljena po avtobiografskem ključu. Posamezne teme so povezane s poglavji piščevega življenja, ki je hkrati povezano z raziskovanjem islama. Klasično pojmovani ljubezni se najbolj posveča prvi esej, ki nas vodi prek zgodovine idej romantične, strastne in usodne ljubezni. Prek svoje genealogije pojav romantične ljubezni pri srednjeveških trubadurjih poveže s tedanjo arabsko mistično poezijo, ki jo skozi stranska vrata uvede v Evropo. V tej razlagi pa je že ena ključnih značilnosti knjige. Vseskozi namreč razgrajuje okorelo in ahistorično razumevanje islama kot totalnega Drugega in evrocentričnemu pogledu prihaja za hrbet s tem, ko kaže, da je marsikaj, kar povezujemo izključno z zahodno civilizacijo, pravzaprav prisotno že v arabsko-islamski preteklosti. Tudi sekularizem, na primer. Pomemben element knjige Islam in ljubezen je tudi kritika islamizma kot modernega političnega pojava ter drugih odporniških ali pa modernizirajočih gibanj v arabskem svetu z islamskim predznakom, ki jim manjka ključni preskok v razumevanju ekonomije. Vsa ta gibanja namreč po svoje ostajajo v primežu kapitalizma, ki ga skušajo integrirati na specifičen način, namesto da bi ga poskušala preseči z oporo na lastno tradicijo. Islamizem ni avtentična tradicija, temveč moderna predstava o tradiciji, medtem ko je resnična islamska tradicija mnogo bolj “moderna”, kot si mislimo. Temi te za slovenski prostor pionirske in nespregledljive knjige sta še značaj bosanskega, evropskega islama in status hidžaba kot naglavnega pokrivala v razmerju do hidžaba kot koncepta z izrazito dvoumnim in mnogopomenskim značajem. Gre, skratka, za teme, ki so v trenutni geopolitični situaciji za slovenskega bralca nadvse intrigantne, pri čemer pristop Samija Al-Daghistanija nenehno razkraja pozicijo drugega, saj večine ne nagovarja kot druge, temveč kot sosed in sodržavljan, ki se napaja tudi v njemu znani evropski intelektualni tradiciji. Tako islamska kot evropska dediščina sta vključeni izrazito kozmopolitsko, kot del občečloveške konceptualne zapuščine, v kateri ni prostora za umetne, ostre razmejitve.

Hei og velkommen til en ny hovedepisode av gruppechatten! Vi har med oss rapperen Harun, også kjent som Boogz, som kun er 14 år og allerede har store ambisjoner. Dagens tema er muslimske verdier i et sekulært samfunn, der vi tar opp spørsmål som hvordan man kan beholde verdiene sine og hva som gjør det vanskelig i voksen alder. Vi utforsker sekularisering, verdier, praktisering og selv alkohol i denne diskusjonen. Det er viktig å snakke om muslimske verdier i et sekulært samfunn for å skape en større forståelse og respekt for forskjellige livssyn og kulturer. Episoden innledes med «la meg polere norsken din» før vi hopper inn i hovedtemaet. Bli med oss på en tankevekkende og innsiktsfull diskusjon i denne epoken av gruppechatten!

22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?

Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja. Po tragični smrti Mahse Amini, ki je 16. septembra letos umrla zato, ker ji je izpod naglavne rute gledal pramen las, v Iranu že sedmi teden potekajo protesti proti tamkajšnjemu režimu Islamske republike. O tem kakšen je položaj žensk v Iranu, kako so skozi zgodovino potekali upori proti režimu islamske države, o patriarhatu in zatiranju žensk ter o vlogi islama in drugih religij pri nadzoru nad ženskimi telesi smo govorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel in izr. prof. dr. Anjo Zalta s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas trenutno registriranih 63 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavljata 7. člen ustave Republike Slovenije in zakon o verski svobodi. Dokumenta zagotavljata svobodo veroizpovedi in določata, da uživajo vse verske skupnosti enake pravice. Gre za svoboščini, ki ju ščitijo vse demokratične države, pa tudi mednarodne deklaracije. Stanje na področju verske svobode – religiologi govorijo o religijski svobodi – je v Sloveniji zadovoljivo, v vsakdanjem življenju pa verniki različnih veroizpovedi ne morejo v polnosti uresničevati pravice do veroizpovedi. Katera so ta področja, izpostavljajo jih religiologa, profesorja z Univerze v Ljubljani dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene verski ter katoliški duhovnik, pater dr. Mari Jože Osredkar, tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti; njihovi oceni se pridružuje še nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, zdajšnjega sarajevskega muftija ter profesor na sarajevski fakulteti islamskih znanosti dr. Nedžad Grabus. Mufti Grabus razpravo o verski svobodi postavlja tudi v širši evropski politični kontekst; poudarja, da Evropa ni povsem nevtralna na verskem področju; izpostavlja politične stranke, ki svojo agendo utemeljujejo na krščanskih vrednotah, ravnajo pa nasprotno kot njihov verski poglavar papež Frančišek.

Svet so v zadnjem tednu preplavili protesti proti Iranskemu režimu, ki že desetletja dolgo zatira svobodo žensk. Na stotine ljudi je bilo med protesti ubitih, iranske oblasti pa so svoje prebivalke in prebivalce z omejitvijo dostopa do svetovnega spleta odrezale od zahodnega sveta. Kot poročajo nekatere neodvisne novinarke in novinarji, se v Iranu začenja tako imenovana ženska revolucija, ki po mnenju mnogih pomeni začetek konca Islamske republike. O nasilju nad ženskami v Iranu kot tudi o nasilju nad ženskami pri nas bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Na pravi strani, ki jo pripravlja Tita Mayer.

Od 13. do 15. septembra v kazahstanski prestolnici Nursultanu poteka sedmi svetovni kongres verskih voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij. Verski voditelji govorijo o njihovi vlogi pri družbenem in duhovnem razvoju človeštva po epidemiji. Kongresa se udeležuje tudi papež Frančišek. Geslo njegovega tokratnega apostolskega potovanja je Glasniki miru in edinosti. O pomenu tokratnega srečanja verskih voditeljev in medverskega dialoga v svetu in tudi v Sloveniji premišljujeta ljubljanski škof dr. Anton Jamnik in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić.

V Koranu je življenje vseskozi razumljeno kot potovanje. A poleg potovanja v duhovnem smislu Koran poudarja tudi vrednost in pomen fizičnega potovanja, potovanja po svetu. Arabska beseda za potovanje je »sair« in se v Koranu pojavi na kar 27-tih mestih. Potovanje v islamu služi predvsem spoznavanju. Na potovanju posameznik širi svoj horizont, odkriva skrivnosti bivajočega in spoznava neznano. Kajti po Koranu je celoten svet stvarstvo, sestavljeno iz neštetih znakov in znamenj (»ayat«), o katerih naj bi človek premišljeval in meditiral. »Resnično, v nebesih in na zemlji so znamenja za tiste, ki verujejo«, pravi Koran v 3. verzu 35. sure. V 46. verzu 22. sure pa nas Koran opominja o pomembnosti in cilju potovanja: »Mar niso potovali po zemlji in imeli src, s katerimi bi dojemali, in ušes, s katerimi bi slišali?« Resnično potovanje torej ni nikoli zgolj fizično, temveč vselej že spoznavno in duhovno. Človek je bitje, ki potuje in s tem prehaja iz enega notranjega stanja v drugo, iz nevednosti v vednost, iz ene izkušnje v drugo. Ko potovanje postane romanje, pot postane notranji vzpon. Nasprotno pa se potovanje, ki ne temelji na zavestnem opazovanju, vedoželjnosti, čuječnosti, notranji budnosti in premišljevanju, pretvori v navadno tavanje, blodenje. Koran je tu jasen: »Koliko je znamenj v nebesih in na zemlji mimo katerih hodijo, a se ne ozirajo za njimi« (12:105). Potovanje je tako v osnovi – ali bi vsaj moralo biti – iskanje, približevanje, motrenje in učenje. Koran omenja različne razloge za potovanje: od iskanja znanja in modrosti, obiskovanja in spoznavanja novih krajev in ljudstev, do romanja in celo imigracij. Potovanje pa predstavlja tudi eno pomembnih značilnosti islamskega učenjaštva. Potovati z namenom pridobivanja in širjenja znanja, postane v klasičnem islamu konstitutivni del njegove epistemologije. Posebno mesto pa potovanje zavzema tudi v klasičnem sufizmu, kjer je duhovno napredovanje pogosto bilo odvisno ravno od fizične mobilnosti. Bodisi iskanje vplivnih mojstrov v daljne kraje ali pa romanje asketov – potovanje predstavlja pomembno dejavnost znotraj islamske mistike. Toda če je potovanje pogoj napredovanja, pa je počitek pogoj potovanja. Arabska beseda za počitek je »sijaha« in se v kontekstu islamske tradicije pogosto pojavlja v povezavi s potovanjem. »Sijaha« kot postanek na poti, začasen umik v samoto ali pa preprosto premor od dejavnosti, tako pomeni vsakokratno izhodišče za premik, vzpon in napredek. Privoščimo si torej tudi malo počitka.

V četrti epizodi radijske nanizanke o nestrpnosti za strpnost se Tatjana Pirc z gosti pogovarja o izražanju verske nestrpnosti, o tem, kaj jo povzroča, kdo jo podžiga in zlorablja, ter kako jo občutijo vernice in verniki. V Sloveniji je 57 cerkva in verskih skupnosti, samo letos so bile v register vpisane tri nove verske skupnosti. Čeprav živimo v večreligijski družbi, je verska nestrpnost še vedno in vse bolj prisotna v njej. Kako se ta nestrpnost izraža, kaj jo povzroča, kdo jo podžiga in zlorablja, kako jo občutijo vernice in verniki, o tem se s sogovornico in sogovorniki pogovarja Tatjana Pirc, avtorica radijske serije Živi in pusti živeti. Gosti oddaje: Faila Pašić, aktivistka, humanitarna delavka s številnimi priznanji, tudi mednarodnimi, muslimanka, ki zaradi svojega verskega prepričanja doživlja napade in diskriminacijo: "Potisnjen si na rob družbe, sam pa se zavedaš svoje moči in svojega znanja. Družba te želi prepričati, da je s teboj nekaj narobe. Z mano ni bilo nikoli nič narobe, nikogar ne ogrožam, zaradi mene nihče ne trpi." prof. dr. Aleš Črnič, sociolog religije, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani: "Razlike nas bogatijo. Strpnost in aktivno sobivanje sta recept za večjo vitalnost in uspešnost družb." doc. dr. Sebastijan Valentan, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani, sodnik na cerkvenem sodišču v Mariboru, duhovnik, pravnik, pesnik in prevajalec: "Ko sem bil kaplan v eni izmed slovenskih župnij, je k meni v cerkev prišla muslimanka. Zavedala se je, da ne more iti k spovedi, povedala mi je, da si želi pogovor. Vedno sem iskal trenutke sožitja, razumevanja in dialoga." Sead Karišik, imam v Kranju, predstavnik Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji: "Zelo je pomembno, da vodilni ljudje v družbi in tudi v naši verski skupnosti govorijo o medsebojnem razumevanju in strpnosti. Dialog, dialog, dialog in medsebojno razumevanje, to nas vodi v boljšo družbo." Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, lutkar, igralec, režiser, umetniški vodja Mini teatra: "Zadnjih deset let tonemo v govor sovraštva in različne nestrpnosti do vsakega, ki je drugačen od nas." Peter Svetina, varuh človekovih pravic: "V resnici je malo ljudi v družbi sovražnih in agresivnih, so pa zelo glasni."  

I denne episoden drøfter Jonas Stava om kolonisering, geografi og mangel på naturressurser er årsaken til at islamske samfunn er underutviklede.   Husk å abonnere på podkasten :)   VIDEO RUMBLE: https://rumble.com/c/c-544693 YOUTUBE: https://www.youtube.com/politikkpodden    LINKER TIL SOSIALE MEDIER Telegram: https://t.me/Politikkpodden GETTR: https://gettr.com/user/politikkpodden  Facebook: https://www.facebook.com/Politikkpodden  Twitter: https://twitter.com/politikkpodden Instagram: https://www.instagram.com/politikkpodden/ 

V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.

Prema riječima prof. Mehića cilj je bio da u mjesecu Ramazanu učenicima približi i praktično ukaže na važnost čitanja i učenja, te na činjenicu da su prve Kur'anske riječi, objavljene upravo u mjesecu Ramazanu časnom Poslaniku Muhammedu a.s. bile IKRE! – što u prevodu predstavlja imperativnu formu koja glasi: Uči, čitaj!

Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici, se z njimi veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji. Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine. Imam Sead Karišik o svetem mesecu ramazanu in Humanitarni organizaciji MerhametMuslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici,  se z njimi  veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji.  Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine.

Lider esktremističke grupe Islamska država poginuo u akciji američkih specijalnih snaga u Idlibu u Siriji; Generalni sekretar NATO-a Jens Stoltenberg izrazio je zabrinutost da Rusija nastavlja sa gomilanjem snaga oko Ukrajine i da je sada rasporedila više trupa i vojne opreme u Belorusiji nego u bilo kom trenutku u poslednjih 30 godina. Posle višednevne posete Prištini i Beogradu Gabrijel Eskobar i Miroslav Lajčak najavili nastavak dijaloga Srbije i Kosova, a Lajčak izjavio da nije pitanje da li će sastanak Aleksandra Vučića i Aljbina Kurtija biti održan - nego kada; Skupština Crne Gore danas iako je bilo najavljeno, nije raspravljala o razrešenju potpredsjednika Vlade Dritana Abazovića. Premijer Zdravko Krivokapic izjavio da zna da od sutra nece biti predsednik Vlade.

U novogodišnjoj noći u gradu Izerlonu u Severnoj Rajni Vestfaliji, oštećeno je oko 30 nadgrobnih spomenika na muslimanskom groblju. Ko stoji iza tih napada? Kakve su reakcije vlasti i opozicije? Da li se tako nešto i ranije dešavalo? O problemu sa islamofobijom u Nemačkoj i izazovima sa kojima se danas suočava islamska zajednica Bošnjaka u Nemačkoj, razgovoramo sa Mustafom Klancom, glavnim imamom džamije u Kamp-Lintfortu. Von Boris Rabrenovic.

U ovoj epizodi IslamEDU podcasta razgovarali smo o instituciji Islamske zajednice, njenoj organiziranosti, mektebu, imamima, islamskom konceptu obrazovanja i dr. Pogledajte video podcast na našem kanalu. Doniraj putem PayPal-a ili postani naš sponzor putem Patreona-a.

Osma epizoda nam je donjela jedno zaista jedinstveno iskustvo. Nivo novih informacija koje smo saznali u ovom podcastu je impozantan. Dva sata trajanja ove epizode čine nam se nedovoljna da obrade sve teme koje smo ovlaš spomenuli. Želja nam je bila da kroz ovu epizodu ostavimo jedan trag u vremenu koji će pridonjeti kulturi sjećanja na našeg uvaženog muftiju Muamera ef. Zukorlića. Posebno nam je drago što smo imali priliku da na tu temu razgovaramo sa uvaženim profesorom, daijom i našim šejhom Mithadom Ćemanom. Prof. Ćeman je osoba koja je pored toga što je sarađivao sa muftijom rahmetullahi alejhi, i pomno pratio i analizirao njegovo djelovanje. Kakav je muftija bio privatno, kakvo je stanje ostavio iza sebe u odnosu na ono kakvo je zatekao, koje su njegove najznačajnije zaostavštine, njegovo nastup u javnom diskursu, i kako nastavi dalje nakon smrti muftije rahmetullahi aleji? To su neka od pitanja koja smo tretirati u ovom podcastu. Sa prof. Ćemanom smo razgovarali i o njegovom životnom putu, kojeg sačinjavaju dvadeset tri godine dawetskog djelovanja, život i odrastanje u islamskoj porodici na Kosovu, bošnjačkoj zajednici na Kosovu i svijesti o imenu Bošnjak među Bošnjacima Kosova prije 1993, rad kroz mnogobrojne organizacije u postratnom periodu u našoj zemlji. Spomenuli smo i značaj i opseg djelovanja Islamske zajednice na mnogobrojnim poljima vjerske i nacionalne svijesti nakon rata, te nadopunu organizacija poput Aktivne islamske organizacije u radu sa mladim ljudima u vjerskom osvješćavanju. Period sticanja znanja u Medini Muneveri i žal za Medinom koji ostane nakon njenog napuštanja emotivno su nas dotakala. Na kraju smo razgovarali o profesorovoj ljubsvi prema pisanoj riječi, doprinosu izdavačkoj djelatnosti, njegovoj impozantnoj biblioteci sa rijetkim naslovima, Klubu knjige, najdražim i najboljim knjigama, novim izdanjima, trenutnim stanjem u dawi, te značaju čitanja i putovanja. Nabrojati sve teme koje smo spomenuli oduzima vremena, a pričati o svemu ovome je zaista jedinstveno iskustvo. Preporučujemo vam da pogledajte i poslušajte novu epizodu, ubjeđeni da ćete naći pregršt zanimljivih informacija koje su dio dawetskog opusa uvaženog profesora.

Katoliški duhovnik mag. Božo Rustja, duhovnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Milan Jovanović, imam Islamske skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić in podpredsednik Judovske skupnosti v Sloveniji Igor Vojtic o izvajanju neverskih vsebin v sakralnih objektih, pa tudi o sodelovanju laikov pri oblikovanju verskega obreda.

"La meg ikke søke så meget å bli forstått som å forstå" er en av bønnene i Frans av Assis har gitt oss. I samtalen med Sami forsøker Tor Håkon og forstå mer av Islams historie, arv og kultur. Hvordan oppfatter en professor i Islamske studier begrep som sharia, og hvorfor er den lange filosofiske tradisjonen i Islam så lite kommunisert i vesten? Har du hørt om house of wisdom? Ikke? Etter å ha lyttet til episoden får du kanskje lyst til å finne ut mer:) Presentation: Sami Al-Daghistani (PhD, 2017, Islamic Studies, Leiden University, co-supervision at Columbia University) is a Postdoctoral Fellow at the Norwegian School of Theology, Religion and Society, an Associate Faculty at the Brooklyn Institute for Social Research, and a Research Scholar at the Middle East Institute, Columbia University. His teaching and research focus on Islamic intellectual history, the intersection of economics, environment and ethics, as well as on Islam and modernity. Sami's project explores the concept of sustainability in classical Islam. Sami has edited two books on the Second Gulf War (2010) and on Middle Eastern culture (2013), and translated to Slovenian Ibn Baṭṭūṭa's Riḥla and Ibn Ṭufayl's Ḥayy ibn Yaqẓān. His recent publications are Abū Ḥāmid al-Ghazālī's Ethical Teachings: Economics of Happiness (Anthem Press, 2021), The Making of Islamic Economic Thought (Cambridge University Press, 2021), and Pluralism in Emergenc(i)es (Review of Middle East Studies, 2021). In 2021, he launched a research group Critical Islamic Studies

De svek Norge, de meldte seg for fienden, de kjempet for den Islamske staten. Nå sier IS-kvinnene at de angrer seg, og nå ber de Jonas Gahr Støre om å hente dem hente dem hjem leiren i Syria. Hva gjør Norge - for barna?

Nedavno je najbolj znana nevesta Islamske države Shamima Begum britanskega premiera Borisa Johnsona prosila, naj ji dovoli vrnitev v Združeno Kraljestvo. Hkrati je britansko javnost prosila odpuščanja. Shamima Begum trenutno živi v begunskem taborišču v Siriji, britanske oblasti pa so ji odvzele britansko državljanstvo. Za njo je sodna bitka, ki je razkrila vse razsežnosti vprašanja, kam z nekdanjimi ženami in družinami borcev Islamske države. Pravšnje vprašanje za Inforetrospektivo.

Razmere v Afganistanu so vse bolj zaostrene. Ameriške sile so uničile avtomobil bombo, s katerim naj bi Islamska država izvedla nov napad na letališče v Kabulu. V Washingtonu so napovedali, da najverjetneje še niso izvedli zadnjega napada pred torkovim umikom iz države. V bližini letališča naj bi sicer v ločenem dogodku odjeknila še ena eksplozija, trdijo Talibani. Preostali poudarki oddaje: - Orkan Ida z vetrom prek 200 kilometrov na uro dosegel obalo Louisiane. - Šolniki hitijo s pripravami pred začetkom šolskega leta. - Pred zadnjim tednom Vuelte Primož Roglič skupno tretji, nogometaši Domžal boljši od Mure.

Združene države so z brezpilotnim letalnikom izvedle napad na avtomobil bombo Islamske države v Kabulu, medtem ko ameriški vojaki zapuščajo letališče v afganistanski prestolnici. Tam sicer na možnost evakuacije čaka še približno tisoč civilistov. Zahodne zaveznice so v preteklih dveh tednih iz države pod Hindukušem evakuirale več kot 114 tisoč svojih državljanov in njihovih sodelavcev v Afganistanu. Preostali poudarki oddaje: - Prebivalci ameriške zvezne države Lousiana s strahom opazujejo nevihtne oblake orkana Ida - Bo po jesenskih noveli kazenskega zakonika Policija grožnje politikom obravnavala po uradni dolžnosti? - Pred odločilnim tednom Vuelte brez sprememb v skupnem seštevku.

Uresničujejo se napovedi, da bomo že jutri znova v evropski rdeči fazi. Ob tem vlada širi sistem PCT na nove dejavnosti, tudi za študente pa bo testiranje plačal proračun. Glavna zaščita je cepljenje, opozarja stroka. Eno zdravilo v Sloveniji sicer že imamo. Druge teme: - Socialni dialog bomo obnovili. To je sklep sestanka predstavnikov sindikatov, delodajalcev in vlade pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Za to, da bo sodelovanje vendarle lahko znova steklo, pa se bodo še pogajali. - Pred umikom ameriške vojske iz Afganistana napetost tam narašča, zlasti na območju letališča v Kabulu, ki ga še vedno oblegajo množice. Kaos je očitno ustvaril idealne razmere za obuditev grožnje Islamske države. Zahodne sile opozarjajo pred terorističnimi napadi. - Sadni pripravki, mesni proizvodi, pekovski izdelki. Seznam živil z rakotvorno snovjo še ni dokončen, ni jasno niti, ali so vsa že umaknjena s polic slovenskih trgovin.

Razgovor sa glavnim imamom bosanskohercegovačke džamije "Swann Valley" o uspješnoj donatorskoj večeri, koja će omogućiti izgradnju dodatnih objekata Islamskog centra, trenutnim aktivnostima i planovima u narednom periodu.

Prema Takvimu Islamske zajednice u Bosni i Hercegovini, prvi dan Kurban-bajrama je u utorak, 20. jula 2021. godine. Centralna bajramska svečanost Rijaseta Islamske zajednice bit će održana u Gazi Husrev-begovoj džamiji u Sarajevu, gdje će bajramsku hutbu kazivati reisu-l-ulema Islamske zajednice Husein-ef. Kavazović.

Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost.

Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas – Islamsko skupnost v Sloveniji – vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. Ta je širši slovenski javnosti znano ime. V sredinem Intervjuju razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo (cirkumcizija, zaposlovanje imamov v slovenski vojski), o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o obravnavi muslimanov v šolskih učbenikih, pa tudi med drugim še o snovanju muslimanske gimnazije v Ljubljani. Mufti mag. Nevzet Porič se je leta 1977 rodil v Bihaću v Bosni in Hercegovini. Kot otrok se je skupaj s starši preselil na Jesenice, kjer je končal osnovno šolo, teološko srednjo šolo je obiskoval v Zagrebu, študiral pa je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu. Mufti Porić je poročen in oče dveh otrok.

Janez Janša bo še naprej vodil SDS, stranko, na čelu katere je od leta 1993. Janša je na strankinem kongresu v Slovenskih Konjicah po vnovični izvolitvi povedal, da prihaja tudi čas za mlade. Novega predsednika stranke ima tudi Desus, že tretjega v letu in pol. Novi vodja stranke je Ljubo Jasnič, ki je v eni od prvih izjav po izvolitvi dotaknil tudi poslanske skupine Desusa in napovedal večjo usklajenost z vrhom stranke. V oddaji tudi: - Na paradi ponosa opozorila o negativnih posledicah sovražnega govora političnih predstavnikov - Dosedanji muftijev namestnik Nevzet Porić prevzema vodenje Islamske skupnosti - Madžarski nogometaši presenetljivo neodločeno s Francozi

Priznanje društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote.Nadškof Zore čestital muftiju Islamske skupnosti ob sklepu ramazana.Moralni teolog Gabriel Kavčič o blagoslovih istospolnih parov in pridiganje žensk v Nemčiji.Zakaj je mjanmarska redovnica pokleknila pred vojaki?

Over hundre nordmenn krysset grensen til Syria og til Irak, og de aller fleste sluttet seg til IS. Sammen skapte de et slags norsk nabolag, midt i et av verdens mest krigsherjede områder. Hvem var de? Og hvordan levde de? Med Aftenposten Harald Stolt-Nielsen og Afshin Ismaeli.

  Historien om læreren på Batley Grammer School i West-Yorkshire har betydning langt ut over det lokale. Islamske representanter spiller på lag og vet nøyaktig hva de er ute etter. Full underkastelse. Islam har i løpet av noen tiår lært om våre svare sider og hvilke knapper de skal trykke på. Muslimer oppfører et skuespill og offisielle representanter reagerer som om det var alvorlig ment at muslimer er krenket. Det er en gimmick, en type selvhypnose for å kunne hisse seg opp. Hvis myndighetene hadde statuert noen eksempler på at ytringsfriheten er urokkelig, ved å utvise de som truer, ville pipa fått en annen lyd.   Men nå har de sluppet det så langt at det må noen drakoniske lover til og ditto håndhevelse, hvis respekt skal reetableres. Jeg tror ikke myndighetene helt forstår at muslimer overhodet ikke respekterer dem for deres ettergivenhet. De føler bare forakt. Fra før har lærere i Frankrike kapitulert. Nå følger Storbritannia. Når myndighetene bøyer av for den som skriker høyest på dette nivået, hva sier det om hva vi har i vente?   Og myndighetene har ikke ett eneste kort i ermet. De har gitt fra seg alle sammen.

Mineva eno leto, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji predala v uporabo Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija je že spomladi prekinila skupinske molitve in druženja v centru. Sledil je drugi, jesenski val epidemije in novo zapiranje javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v času epidemije in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, razmišlja mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus. Med drugim pove, da je džamija od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. »Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«

Vlada je v epidemiji covida-19 verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, kar pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. Andrej Naglič iz Katoliške cerkve in mag. Nevzet Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji.

Strelski napad na Dunaju, v katerem so bili ubiti trije civilisti, je bil - kot kaže - teroristični. Najmanj en napadalec, ki ga je ubila policija, je bil po navedbah avstrijskih oblasti privrženec Islamske države. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Na ameriških volitvah predčasno glasovala več kot tretjina upravičencev. Delež kužnih pri nas ocenjen na 4,5 odstotka prebivalstva. Gospodarstveniki v šestem protikoronskem svežnju pričakujejo pomoč kot v prvem. Poskus razrešitve generalnega direktorja RTV Kadunca spodletel.

Izvršni direktor Centra za građanske slobode Boris Marić u intervjuu za RSE kaže da očekuje da će Crna Gora u zakonskim rokovima dobiti novi sastav parlamenta i novu Vladu. Tenzije u Pljevljima su se smirile i u proteklih nekoliko dana ljudi su doživjeli linč, kazao je bivši imam Islamske zajednice u tom gradu Samir Kadribašić.

U Bijeloj kuci predsjednik Srbije i premijer Kosova potpisuju dokument uz prisustvo amrickog predsjednika Donalda Trampa. Crnogorska javnost još čeka rezultate istrage napada na prostorije Islamske zajednice u Pljevljima. Boris Raonić iz Građanske alijanse za RSE govori o položaju manjina dok traju postizborne tenzije u Crnoj Gori

Tramp se sastao sa Vučićem i Hotijem uoči potpisivanja dokumenta u Vašingtonu. Pokrenuta peticija za skidanje hotela Vilina Vlas sa turističke ponude jer su u tom hotelu tokom rata u BiH silovane žene. Crnogorska javnost još čeka rezultate istrage napada na prostorije Islamske zajednice u Pljevljima. Čileanski spasioci otkrili tragove života u ruševinama Bejruta, mesec dana posle eksplozije

Pljevaljski imam za RSE govori o situaciji u tom gradu pošto su sinoć polomljena stakla na ulaznim vratima Islamske zajednice. O nevoljama sedam hiljada građana BiH koji žive u kolektivnim centrima. Zašto deo kulturnih traži da se u Beogradu obustavi postavljanje spomenika Stefanu Nemanji od 23 metra.

Pljevaljski imam Samir Kadribašić za RSE govori o situaciji u Pljevljima pošto su sinoć polomljena stakla na ulaznim vratima Islamske zajednice. Crnoj Gori slijedi dinamičan period, koji će otvoriti mnoga pitanja, kazao je izvjestilac EP za Crnu Goru Tonino Picula, navodeći da očekuje da bude na istom vanjsko političkom kursu i da će poštovati preuzete međunarodne obaveze.

Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak.

I august 2014 satte en familie fra Senja seg på et fly på Gardermoen. De var sju, og seks av dem trodde de skulle på ferie til Tyrkia. Den sjuende visste at de skulle til Raqqa i Syria. I denne episoden av Det svarte flagget treffer du mannen som lengtet etter et liv i den Islamske staten. Og familien som ble bortført dit. Hør episoden i appen NRK Radio

Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.

Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti, deluje še precej duhovnih organizacij na podlagi drugih pravno - organizacijskih oblik ali povsem neformalno. Slovenija ima z večjimi cerkvami in verskimi skupnostmi podpisane sporazume o njihovem pravnem položaju. Že dlje časa pa si nekatere od njih želijo doreči še dodatna področja, ki bi olajšale uresničevanje verske svobode vernikom. O odprtih vprašanjih med državo in verskimi skupnostmi v tokratnih Sledeh večnosti razmišljajo: - direktor urada za verske skupnosti pri ministrstvu za kulturo dr. Gregor Lesjak, - direktor Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, - škof Evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić. Sogovorniki med drugim ugotavljajo, da Slovenija nima strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi in da izpušča veliko priložnosti za boljše sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi, ki bi olajšala življenje prebivalcem, pa tudi preprečila propadanje kulturne dediščine.

The guests in our program included the delegates of reisu-l-ulema, Mensur ef Karadža - director of the legal department of Riyadh and Mensur ef Pašalić - head of the Office for Diaspora of Riyadh.They spoke to us in more detail about the reasons for their visit to Australia and the concept of a significant reorganisation of the Bosniak Islamic community in the diaspora. - Izaslanici reisu-l-uleme, Mensur ef. Karadža - direktor pravne službe Rijaseta i Mensur ef. Pašalić- šef Ureda za dijasporu Rijaseta detaljnije govore o razlozima njihove posjete Australiji i konceptu značajne reorganizacije bošnjačke Islamske zajednice u dijaspori.

I august 2014 satte en familie fra Senja seg på et fly på Gardermoen. De var sju, og seks av dem trodde de skulle på ferie til Tyrkia. Den sjuende visste at de skulle til Raqqa i Syria. I denne episoden av Det svarte flagget treffer du mannen som lengtet etter et liv i den Islamske staten. Og familien som ble bortført dit.

Terrororganisasjonen IS prøvde å bygge en stat i Irak og Syria, men hvordan var det mulig at foreldre som ikke sympatiserte med den Islamske Stat kunne sende barna sine på en IS-skole og hvordan fungerte de IS-styrte sykehusene. Stipendiat Mathilde Becker Aarseth har intervjuet innbyggerne i Mosul

Den islamske staten er nå nær nedkjempet. Dersom de klarer å kommer seg hjem på egen hånd, hva venter IS-kvinnene som kommer til Norge fra Syria, og er det noe å lære av oppgjøret etter andre verdenskrig - med de norske tyskerjentene og barna deres?

Medtem ko Islamska država na vzhodu Sirije bije zadnjo bitko proti kurdskimi borci za svoj obstoj, pri tem pa še zadnje civiliste uporablja za živi ščit, mednarodno javnost razburja vprašanje, kaj storiti s tujimi borci, s prestopniki in njihovimi družinami, dekleti, ki so se podala v kalifat? Evropske države bi jim nerade znova odprle vrata, ameriški predsednik Donald Trump pa grozi, da bodo Američani pred umikom iz Sirije borce preprosto morali izpustiti na prostost, če jih evropske države ne bodo sprejele in postavile pred svoja sodišča. Oddajo je pripravila Karmen Švegl.

Vojna proti drogam in korupciji, ki ju filipinski predsednik Rodrigo Duterte že dve leti in pol izvaja dobesedno, ni prinesla izboljšanja. In medtem ko Filipine prečesavajo vodi smrti, južni del te države, kljub političnim naporom za izboljšanje razmer v katerih živijo tamkajšnji muslimanski prebivalci na jugu države, vse bolj padajo pod vpliv Islamske države. Avtorica oddaje je Rajka Pervanje.

Hver uke møte Shaheer tidligere fremmedkrigere. Enten for å slå av en prat hvis de fortsatt sitter fengslet. Eller for å spille biljard, gå på kino eller trene sammen. Jobben hans er å snakke med dem. Og - forhåpentligvis, hjelpe dem til å forandre seg.Men kan man egentlig forandre meningene til noen som har valgt å sette livet sitt på spill for en idé? Og hvordan gjør man egentlig det? See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

No description

No description

Terrorgruppa IS har mistet nesten hele "kalifatet" sitt. Er de på vei til å bli helt borte? Og hva gjør det med rekrutteringen her i Vesten at de ikke lenger kan sole seg i glansen av sine seire? En podkast fra NRK Urix med Sigurd Falkenberg Mikkelsen

Sta je najvazniji resurs i potencijal u jednom drustvu? Kako razvijati karijeru - pogotovo kod mladih... Sta je uloga onih koji su vec uspjeli? Da li je bolje imati bolji posao, obrazovanje i karijeru ili ne? Kako biti lider koji utice i gradi drustvo kroz pozitivnje vrijednosti... Predavač Almir Čolan. Almir Čolan je direktor Australskog Centra za Islamske Finansije (AUSCIF) i Vakufa Australije, član Upravnog odbora Koledža Garden i savjetnik za karijere u Koledžu Ilim. Izabran je za člana radne grupe pri AAOIFI-u (Accounting and Auditing Organization for Islamic Financial Institutions) na projektu “Comprehensive ethics and code of conduct”. Savjetuje brojne organizacije koje se bave islamskim finansiranjem i investicijama. Također, bio je predavač na predmetu Islamske finansije i tržište kapitala na Univerzitetu La Trobe u Melburnu (Australia). Na ovom Univerzitet obavljao je funkciju i člana Upravnog odbora na magistarskom studiju , smjer Islamsko bankarstvo i finansije. Bio je i član Savjetne grupe za razvoj i reviziju univerzitetskih smjerova na NMIT-u te član Upravnog odbora Islamskog konzulata Viktorija. Zavriso je MBA iz poslovnog upravljanja (Biznis i Menagement) na Univerzitetu Deakin, a magistarski studij iz islamskog bankarstva i finansija na Univerzitetu La Trobe u Melburnu. Na ovom studiju dobio je najvise priznanje- Dekanovu nagradu za “Academic Excellence”. Almirova Facebook stranica (na bosanskom jeziku): www.facebook.com/almircolan.bih

Sta je novac i koja mu je svrha? Kako je doslo do globalne finansijske krize? Razlika izmedju islamske i kovencionalne banke… Predavač Almir Čolan. Almir Čolan je direktor Australskog Centra za Islamske Finansije (AUSCIF) i Vakufa Australije, član Upravnog odbora Koledža Garden i savjetnik za karijere u Koledžu Ilim. Izabran je za člana radne grupe pri AAOIFI-u (Accounting and Auditing Organization for Islamic Financial Institutions) na projektu “Comprehensive ethics and code of conduct”. Savjetuje brojne organizacije koje se bave islamskim finansiranjem i investicijama. Također, bio je predavač na predmetu Islamske finansije i tržište kapitala na Univerzitetu La Trobe u Melburnu (Australia). Na ovom Univerzitet obavljao je funkciju i člana Upravnog odbora na magistarskom studiju , smjer Islamsko bankarstvo i finansije. Bio je i član Savjetne grupe za razvoj i reviziju univerzitetskih smjerova na NMIT-u te član Upravnog odbora Islamskog konzulata Viktorija. Zavriso je MBA iz poslovnog upravljanja (Biznis i Menagement) na Univerzitetu Deakin, a magistarski studij iz islamskog bankarstva i finansija na Univerzitetu La Trobe u Melburnu. Na ovom studiju dobio je najvise priznanje- Dekanovu nagradu za “Academic Excellence”. Almirova Facebook stranica (na bosanskom jeziku): www.facebook.com/almircolan.bih

Predavanje: Sta je ugovor i koji su glavni pravni principi koje treba da poznajemo. Snimak je dio diskusije za vrijeme seminara "Islamske finansije i poslovanje" u Sarajevu. Predavač Almir Čolan. Almir Čolan je direktor Australskog Centra za Islamske Finansije (AUSCIF) i Vakufa Australije, član Upravnog odbora Koledža Garden i savjetnik za karijere u Koledžu Ilim. Izabran je za člana radne grupe pri AAOIFI-u (Accounting and Auditing Organization for Islamic Financial Institutions) na projektu “Comprehensive ethics and code of conduct”. Savjetuje brojne organizacije koje se bave islamskim finansiranjem i investicijama. Također, bio je predavač na predmetu Islamske finansije i tržište kapitala na Univerzitetu La Trobe u Melburnu (Australia). Na ovom Univerzitet obavljao je funkciju i člana Upravnog odbora na magistarskom studiju , smjer Islamsko bankarstvo i finansije. Bio je i član Savjetne grupe za razvoj i reviziju univerzitetskih smjerova na NMIT-u te član Upravnog odbora Islamskog konzulata Viktorija. Zavriso je MBA iz poslovnog upravljanja (Biznis i Menagement) na Univerzitetu Deakin, a magistarski studij iz islamskog bankarstva i finansija na Univerzitetu La Trobe u Melburnu. Na ovom studiju dobio je najvise priznanje- Dekanovu nagradu za “Academic Excellence”. Almirova Facebook stranica (na bosanskom jeziku): www.facebook.com/almircolan.bih

Predavanje na temu: Islamska ekonomija, finansije i poslovanje. Predavač Almir Čolan. Almir Čolan je direktor Australskog Centra za Islamske Finansije (AUSCIF) i Vakufa Australije, član Upravnog odbora Koledža Garden i savjetnik za karijere u Koledžu Ilim. Izabran je za člana radne grupe pri AAOIFI-u (Accounting and Auditing Organization for Islamic Financial Institutions) na projektu “Comprehensive ethics and code of conduct”. Savjetuje brojne organizacije koje se bave islamskim finansiranjem i investicijama. Također, bio je predavač na predmetu Islamske finansije i tržište kapitala na Univerzitetu La Trobe u Melburnu (Australia). Na ovom Univerzitet obavljao je funkciju i člana Upravnog odbora na magistarskom studiju , smjer Islamsko bankarstvo i finansije. Bio je i član Savjetne grupe za razvoj i reviziju univerzitetskih smjerova na NMIT-u te član Upravnog odbora Islamskog konzulata Viktorija. Zavriso je MBA iz poslovnog upravljanja (Biznis i Menagement) na Univerzitetu Deakin, a magistarski studij iz islamskog bankarstva i finansija na Univerzitetu La Trobe u Melburnu. Na ovom studiju dobio je najvise priznanje- Dekanovu nagradu za “Academic Excellence”. Almirova Facebook stranica (na bosanskom jeziku): https://www.facebook.com/almircolan.bih

* Nok en gang har terroren rammet, denne gangen i Istanbul: Den såkalte Islamske staten står bak selvmordsangrepet, sier Tyrkias statsminister. En nordmann er blant de sårede. * Politiet i sverige tiet om at jenter på festival ble antastet; Vi spør Stockholmspolitet om det er noe de ville gjort annerledes i lys av overgrepsskandalene i både Stockholm og Køln. * Berge Furre er død: historikeren som var med å skape historien om SV. Dagens partileder i Audun Lysbakken, og Kåre Willoch, motstander dengang, minnes Berge Furre idag. * Offiserer skal fortsatt kunne beordre unge menn og kvinner til å bade nakne sammen. - Reglene må endres, mener likestillingsombudet!

Kan ord styre våre tanker? Har det noen betydning om vi sier «sydhavskonge» om Pipps pappa, i stedet for «negerkonge»? Menneskerettigheter? Har det noen mening å snakke om disse i krigsherjete land som Syria og Irak? Er det tilfeldig at de fleste væpna konflikter er i eller ved islamske land? Halvor Tjønn og Basim Ghozlan debatterer

I denne ukens sending av Utenriksmagasinet Mir tar vi for oss den dagsaktuelle terrororganisasjonen IS, tidligere også kjent som ISIL og ISIS. Vi snakket med filosof og førsteamanuensis ved Høgskolen i Oslo og Akershus, Lars Gule, direkte i studio. Vi ville bli bedre kjent med IS. Vi snakket også om det som ser ut som en religionskamp. Vår medarbeider Kasper snakket med stipendiat innen kultur- og religionsvitenskap ved UiB, Jane Skjoldli, om hvordan paven opptrer i denne situasjonen. Frida gir deg ukens kommentar i form av en dikt. Hør på Utenriksmagasinet Mirs sending da vel!

Ekonomija islamske porodice

Temelji islamske dave i sahve