Podcasts about mojster

Črt in Lena. In strahovi vseh vrst, barv ter oblik … Nastopajo: Matej Puc, Doroteja Nadrah, Ariani Kaloper in Max Tojnko. Avtorica: Tina Arnuš Pupis. Režiserka: Ana Krauthaker. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, marec 2022.

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pretežna oblika pisateljevanja filozofa, profesorja, glasbenika, pisca Boštjana Narata je bila do zdaj esej, tako da je z romanom Bend stopil na novo ozemlje, pravzaprav je zelo suvereno zakorakal vanj. Kako tudi ne bi, roman govori o glasbenikih in glasbi, Narat pa ima za seboj trideset let igranja v bendih in dobro pozna njihovo dinamiko. Zgodba je dokaj preprosta. Študentka Zoja gre na avdicijo za pevko v bendu, ki je pred časom nepojasnjeno izgubil svojega pevca, Gorana. Kar izginil je. Zoja s svojim glasom in besedili navduši člane skupine Hektorja, Domna in TJ-ja in takoj jo sprejmejo medse. Vendar pa to ni edini bend v romanu; skoraj enakovredno vlogo ima Zojin družinski bend. Foter Damjan, nekoč znani muzičar s super po krivici pozabljeno glasbeno skupino, se je potegnil vase, hodi po hiši kot duh in izdeluje ptičje hišice; mama Ksenija je izstopila iz literarne scene in zdaj piše uspešne priročnike za življenje, vodi delavnice, predavanja, terapije … in s tem odlično služi; starejši brat, nakladaški Tejo, pa zagrenjenost zaradi vrnitve pod domači krov, ker je tako pač najbolj udobno, kompenzira s filozofiranjem. Prav Tejo izpostavi to, kar je poleg glasbe rdeča nit pripovedi: ali je vredno delati tisto, kar res ljubiš in v kar res verjameš, in zaradi tega životariti, ali pa je bolj praktično in razumno privoliti v kompromise ne tako zadovoljujoče službe, ki ti prinaša dober denar? In ker seveda tudi na tem področju ni vse črno-belo – ali si se z odločitvijo za udobnejše preživetje tudi prodal, izdal svoje ideale? Ali pa je ravno tako prav, kot vzkipi Domen, da hočeš od tistega, kar rad delaš, tudi dostojno živeti in zato ni nespodobno sprejeti kakšnega kompromisa. Da je muzika tvoja služba, tvoj poklic: “Zoja, kaj pa je narobe s kariero? Malo serješ s polno ritjo. Lahko je bit pameten v maminem fensi hotelu.” Ali ko skuša Ksenija prenapetima sinu in hčeri pojasniti, kako je že zdavnaj spoznala, da so uniforme povsod: “Seveda so različnih barv in pomenijo različne stvari, ampak vse to govorjenje o samosvojosti in neukalupljenosti … vse to je rahlo precenjeno. Pa malo brez veze.” Poleg razpravljanja o preživetju in seveda o glasbi Narat tankočutno in v gledališki maniri dialogov in monologov v Zojini glavi vpleta tudi spomine, navezanost, strahove, upanje, razočaranje, ljubezen …, stvari, ki so vsem pomembne in domače. Več je zamolčanosti kot odprtega, neposrednega uvida; takšne so povezave z Goranovim izginotjem, Zojino osuplo spregledanje tesnega, še vedno “zacopanega” odnosa njenih staršev, pa njen impulzivni vzgib za edino ljubezensko srečanje v romanu, ki bi ga nepozoren bralec mimogrede spregledal. Taki občutljivi, dragoceni detajli. Kratki, preprosti stavki, ki imajo svojo težo. Veliko je naštevanja, seznamov, sploh zajtrkov. Z enim se roman tudi začne in nevsiljivo razkrije družbeni status Zojine družine. Zelo dobro delujejo tudi naslovi pesmi in imena izvajalcev, ki se vrtijo v kafiču, kjer se pred vajo ali po njej dobivajo člani benda, in se pojavljajo skozi ves roman. Pravzaprav tako super, da sem si ob branju včasih nataknila slušalke in se potopila v omenjene komade, čeprav nisem kakšna glasbofilka in so mi zakulisne strukture in delovanje bendov španska vas. Vendar je ta sicer kratkočasni roman zbudil v meni nostalgijo in hrepenje; ne po glasbenem bendu kot takem, ampak po popolni pripadnosti določenim ljudem, določeni zadevi. Po popolni predanosti, da bi prišel stvari do dna. Jezik, ki ga med seboj govorijo člani benda, se zdi glasbenemu nepoznavalcu na trenutke zelo specifičen in prav zato posrečeno vznemiri, kot na primer naštevanje glasbenih rekvizitov na odru – zame zares kos čudovite poezije (z znanstvenofantastičnim pridihom). Prostor je majhen, no, ne tako majhen, bolj zabasan. Dva marshalla ob desni steni, dvakrat po štiri desetke, dve glavi, ena JCM 900, druga neka zgonjena reč neznanega izvora. Dve stojali za kitaro, stol, zraven štirje kitarski kovčki, nasproti bobni – “A to so ludwigi?” – dva prehodna, kotel, sner, vse po jusu, standard, ob kotlu zložene torbe. Levo in desno dva visokotonca, miza je v desnem kotu, šestnajst kanalov, kabli v glavnem povezani in natančno razpredeni po prostoru, neuporabljeni so lepo zviti in obešeni nad mešalko. Ob steni nasproti vhoda vufer, klaviature na štenderju in rhodesi v kovčku, zraven en vox in dva fenderja, manjši nič posebnega, ampak ima vintage šminko – tista rumena varianta – večji je bolj resen, hot red deville, ni še klasika, ampak enkrat bo, zraven dva bas feršta, ampeg in mesa boogie. V kotu štiri stojala za mikrofone, eno notno in bobnarska žirafa, ki je očitno zašla. Nekje v romanu Narat zapiše, da je “improvizacija velika beseda za preprosto stvar, kot je preprosta muzika – samo pravo noto moraš zaigrat ob pravem času.” Mojster je tudi v pisanju, zato je škoda, da je v tem igrivem in dinamičnem romančku za nekaj not, pravzaprav za kar nekaj glasbenih sklopov, izgubil skladateljski “filing” in dovolil, da iz njega spregovorita esejist in filozof. Dolgi filozofski traktati, ki jih besediči Tejo, zame najšibkejši člen romana, in razne literarne razprave, ki jih na avtobusu prebira ali v slušalkah posluša Zoja, so popolnoma odveč. Sicer gladko tekoče, jedrnato besedilo pretirano zavrejo, mu odvzamejo nekaj “žmohta” in poskočnosti. Nekaj dialoških momentov je tudi predolgih, saj so – glede na ostale izbrušene, žive dialoge – malo za lase privlečeni. Vse to bi bilo mogoče izpustiti, ali v manjših dozah in verodostojneje položiti v usta glavnih junakov; potem bi bil roman res izčiščen, skorajda idealno pripravljen za odrsko ali filmsko upodobitev, po katerih glasno kliče. Ampak tudi pomanjkljivostim navkljub je Bend domišljena, duhovita in pretanjena pripoved za vse bralce, ne le za glasbeno navdahnjene. Ko ga prebereš, se ti zgodi, kot se je zgodilo Zoji, ko sta šla s Hektorjem prvič skupaj na kavo – nekaj lepega.

Tokratna oddaja Lahko noč, otroci bo nekaj posebnega, saj bomo v njej gostili Zverinice! To je nov podkast Radia Slovenija, v katerem boste lahko spoznavali živali. Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji Zverinice. V prvi oddaji igrata glavno vlogo radovedni deček Denis in morski konjiček, ki ima srečanje s svojo zaročenko. In če bo hotel priti pravočasno, bo moral zares pohiteti. Nemogoč izziv za najpočasnejšo žival na svetu. V podvodni svet morskega konjička nas bosta popeljala igralca Anja Novak in Blaž Šef. Avtorica literarnega dela: Isabelle Collombat. Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma. Režiserka: Saška Rakef. Igralca: Anja Novak in Blaž Šef. Mojster zvoka: Urban Gruden. Zverinice so izvirna oddaja Francoskega radia France Inter, ki nastaja v sodelovanju s francoskim Nacionalnim prirodoslovnim muzejem. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, januar 2025.

Kuhati je Dimitri Chapelle začel kot najstnik. To je bilo vse, kar je lahko počel doma po športni poškodbi. Izšolal se je za slaščičarskega mojstra in videl mnogo sveta. Delal je v elitnih restavracijah, a se je zvezdicam odpovedal v zameno za prosti čas. Njegova strast so dolgi teki po gozdnih stezicah in hribih. Na tekmah v Sloveniji je med najboljšimi tekači. Za še hitrejše čase pa ima preveč rad življenje, vključno s hrano in vinom. Je le Francoz, pravi.Zapiski: Dimitri Chapelle na Instagramu tekaški dosežki slaščičarna, kjer dela

Roman o življenju družine Turbinovih v Kijevu, ki se je po ruski revoluciji znašel v kaotičnih razmerah državljanske vojneMihail Afanasjevič Bulgakov je eno tistih velikih imen svetovnega leposlovja, ki ga vsaj pri nas poznamo predvsem po enem njegovem delu, znamenitem romanu Mojster in Margareta. In vendar se je morda prav v minulih letih, v luči vojne v Ukrajini in povečanega zanimanja za zgodovino tega prostora, nekoliko več pozornosti usmerilo tudi na njegov drugi veliki roman Bela garda, v katerem Bulgakov opisuje mesec in pol življenja družine Turbinovih v Kijevu v burnih časih kaosa in državljanske vojne, ki sta sledila ruski revoluciji. Roman, ki je prav v tem kontekstu nedavno izšel pri Celjski Mohorjevi družbi, nam je za tokratno Sobotno branje pomagal predstaviti Sovretov nagrajenec za izjemne prevajalske dosežke Marjan Poljanec, ki je besedilo v slovenščino prvič prevedel pred 50-imi leti, za tokratno izdajo pa je prevod temeljito pregledal in prenovil. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Denis je leta 2006 diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (Univerza v Ljubljani) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov ter za svojo diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Na Fakulteti za družbene vede je leta 2013 doktoriral s področja energetske diplomacije Ruske federacije. Svojo doktorsko dizertacijo je preoblikoval in jo pri založbi Umco izdal v samostojni monografiji. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.   Poslovno pot je začel pri Prvi osebni zavarovalnici kot namestnik direktorja v hčerinski družbi v Kijevu. Leta 2008 je prevzel vodenje prodaje na trgih Vzhodne Evrope za družbo Telargo. Med leti 2010 in 2014 je deloval kot ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi. Po vrnitvi iz Rusije je kariero nadaljeval na vodilnih položajih v Skupini SIJ, kjer je bil do leta 2017. Najprej kot izvršni direktor za korporativno komuniciranje in nato kot glavni izvršni direktor in član uprave.   Denis je soustanovitelj podjetja DTRANSFORMA, ki svetuje organizacijam, kako se osredotočiti na razvoj odprte digitalne kulture z učinkovito komunikacijo po novih kanalih. Od leta 2018 je v podjetju Stratkom kot direktor za poslovni razvoj skrbel za preoblikovanje komunikacije in odnosov z javnostmi z novimi poslovnimi modeli, digitalnimi orodji in kanali. V letih 2019-2022 je bil direktor, soustanovitelj in partner v komunikacijski družbi Herman & partnerji.   Bil je tudi član nadzornega sveta Perutnine Ptuj (2016-2017) in SIJ d. d. (2014-2016). Že šest let je član Poslovno-marketinškega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije in od leta 2019 tudi podpredsednik Plavalne zveze Slovenije. Kasneje pa bil soustanovitelj in direktor integrirane komunikacijske agencije Herman & partnerji (2019-2022). Ima izkušnje iz vodenja kompleksnih strateških komunikacijskih projektov, delovanja nadzornih svetov, je redni kolumnist, mentor in predavatelj.   Kot kolumnist in komentator uporablja širino – znanj, izkušenj in zornih kotov – kot orodje. Nekdanji plavalec, ki se je prelevil v rekreativnega maratonca in triatlonca. Ponosni mož in oče. Strastni popotnik, ki poskuša številne interese združevati v smiselno celoto. In o tem tudi kaj napisati.   Naj quote: »Speak last, act first«. Naj knjiga: Mojster in Margareta, Bulgakov Naj serija: Seinfeld Hobiji: tek, triatlon, potovanja, branje, pisanje Najljubša hrana: steak Najljubši podjetnik: Yvon Chouinard, ustanovitelj Patagonia Naj app: Google maps Zaključni nauki: ·       Vedoželjnost je mati napredka. ·       Ni pomembno samo teči, ampak tudi, v katero smer. ·       Vedi kdaj bolje odnehat. Včasih je potrebnih 2 koraka nazaj, da lahko nato narediš 5 korakov naprej.

Veliki nemško-ameriški režiser, ki verjame, da je človek v ljubezni kar najboljša verzija samega sebeFilmi, ki se dandanes valijo iz holivudske tovarne sanj, so v splošnem tako plitki, za lase privlečeni, nabuhli in, kratko malo, slabo narejeni, da si ni več prav lahko predstavljati časov, ko je bilo čisto drugače, ko so v Kaliforniji ustvarjali veliki režiserji, ki so – navkljub cenzurnim pritiskom z dobičkom obsedenih velikih studiev – snemali celovečerce, vredne našega polnega intelektualnega in emocionalnega angažmaja. Režiserji à la Alfred Hitchcock, Billy Wilder ali Orson Welles, o katerih lahko še danes kolikor resno toliko navdušeno razpravljajo kritiki pa zgodovinarji in sociologi umetnosti, psihoanalitiki in filozofi. Enemu takemu mojstru sedme umetnosti in njegovim filmom smo se posvetili v tokratnem Kulturnem fokusu; govorili smo namreč o nemško-ameriškem režiserju judovskega rodu, Ernstu Lubitschu. Pri tem smo se naslanjali na knjigo The Ethics of Lubitsch : Comedy without Relief, se pravi Lubitscheva etika : komedija brez olajšanja. Gre za intriganten zbornik filozofsko intoniranih esejev, ki je čisto pred kratkim izšel pri ugledni ameriški akademski založbi Rowmann & Littlefield, v njem pa je moči združilo osem razpravljalk in razpravljavcev, tako ali drugače povezanih s svetovno znano ljubljansko lacanovsko šolo, da bi podrobneje osvetilo opus enega največjih mojstrov holivudske komedije. Ali pa kar: enega največjih mojstrov komedije – in pika. Kaj nam torej Lubitschevi filmi govorijo in zakaj se v marsičem zdijo 80 ali celo 90 let po nastanku še vedno nepreseženi, smo preverjali v pogovoru s sourednico omenjenega zbornika, našo kolegico s televizijske strani Kolodvorske ulice, avtorico oddaje Televizorka, Ivano Novak.   foto: reklamni plakat s prizorom iz filma Ninočka (Wikipedia, javna last)

Nedavno je preminil Tihomir Pinter, mojster klasične črno-bele fotografije, posebej poznan po izrazni avtorski fotografiji ter portretih umetnikov in prizorih iz železarn. Cenil je fizično stvarnost analogne fotografije in je fotografije izdeloval sam v svoji temnici. Zanimala ga je likovna plat podobe, pri tem pa nikoli ni uporabljal bliskavice. Pinter, ki se je rodil leta 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, je svoja dela predstavil na okoli 110 samostojnih in skoraj 600 skupinskih razstavah. Med njegovimi večjimi razstavami je bila retrospektiva Kemija podobe v Galeriji Jakopič leta 2018, ko je nastal tudi pogovor, ki ga je z njim pripravila Aleksandra Saška Gruden. Foto: BoBo/Tihomir Pinter

Kako doma popraviti stroje in kmetijsko mehanizacijo sta nam v tokratni oddaji svetovala Martin Šket, učitelj praktičnega pouka kmetijskega strojništva in mag. Branko Šket, ravnatelj Višje strokovne šole in direktor Šolskega centra Šentjur.

Marsikdo bo prvič slišal, da je srednjeveška Evropa, ki je za čistost telesa, vsaj javno, skrbela precej slabše kot za čistost pobožne duše, poznala javna kopališča, kjer je bilo mogoče odvreči oblačila, se malo pomasirati in okopati. Ta družabnost umivanja in sproščanja se menda ponekod ni menila za spol, tako da si lahko le predstavljamo, kako se je takratna duhovno - moralna policija zgražala nad vodnimi sproščanji v skupnih ali ločenih prostorih za odrasle. Na drugi strani pa že od zgodnjih dni na pragu srednjega veka, poznamo prepričanja o trpljenju telesa zaradi čutnega nagona, hudo sovraštvo do človeškega telesa, sramotenje minljive mesene telesnosti, podvržene človeški šibkosti; velikokrat je v nasprotju z duhovnim telesom, ki ga šele čaka vstajenje ... Več v Nedeljski reportaži iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so v okviru različnih razstav prikazane upodobitve telesa od srednjega veka do danes … fotografija: Kristusovo sorodstvo, po 1510, Mojster iz Okoličnega, olje na lesu, NMS, foto: Tomaž Lauko  

Ker se je Andrej Majcen izkazal s svojo spretnostjo in bil dober učitelj, so ga v zavodu na Rakovniku prosili, če lahko prevzame še nekaj drugih predmetov. Prikimal je in skoraj mu je zmanjkalo časa za študij teologije. Pa vendar: odločil se je, a postane duhovnik …

Slavni slikar Michelangelo je nekoč stopil v atelje, da bi pregledal platna svojih učencev. Nekatere je pohvalil, drugim je dejal, naj nadaljujejo svoje delo. Navsezadnje se je ustavil pri najboljšem učencu. Fant je slikal na majhno platno. Mojster je vzel čopič in na platno napisal besedo: AMPLIUS, ki v latinščini pomeni večji. Veliki mojster mu je dal vedeti, da dela premalo glede na svoje sposobnosti. Hotel je, da svoje delo začne znova. Učenec ga je tako ubogal in ustvaril izredno lepo sliko. Psihologi menijo, da zapustimo ta svet, ne da bi razvili velik del svojih možganov. Najbrž bi Bog lahko velikokrat napisal besedo AMPLIUS na naše življenje. Dobri smo v tem, kar naredimo, a lahko bi naredili več. (Vodi me, dobrotni duh, 112). Modro je, da si v življenju zastavimo visoke cilje in ideale in se ne zadovoljimo prehitro s nizkimi cilji. Spominjam se, kako nam je nekdanji koprski škof Pirih kot bogoslovcem večkrat dejal, naj si postavimo visoke ideale v življenju in v duhovništvu, da bomo potem vsaj nekaj dosegli. Kajti če si bomo postavili nizke ideale, bomo v življenju in v duhovništvu dosegli zelo malo. Neki svetnik je to mojstrsko strnil v rek: »Če težiš k zvezdam, boš mogel doseči gore. Če pa boš težil h goram, boš končal v blatu.« V evangeliju današnje nedelje Jezus pravi: »Vsako mladiko, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu« (Jn 15,2). V petih vrsticah nam osem krat pravi, naj ostanemo v njem. S tem poudari, kako je pomembno, da ostanemo povezani s Kristusom. Na vprašanje, zakaj nam Jezus to naroča, najdemo odgovor v nadaljevanju evangelija, ko pravi, »brez mene ne morete ničesar storiti« in »kdor ostane v meni, obrodi obilo sadu« (Jn 15,5). Še več: lahko bi nadaljevali: z Jezusom pa moremo veliko storiti! Ko beremo življenjepise svetnikov, vidimo, kako so prav svetniki, ki so bili zelo povezani s Kristusom, naredili veliko v življenju. Povezanost z Bogom je pri njih rodila veliko sadov v službi človeku. Ali če povemo v slogu začetne zgodbe današnjega evangelija – slika našega življenja bo večja. Ne bomo gledali samo na to, da se bomo izogibali greha, ampak tudi na to, da bomo v življenju naredili nekaj več in da bomo naredili veliko dobrega. Velikokrat se trudimo, da bi sami napredovali v duhovnem življenju. Opazujmo gosi, ki letijo. Videli bomo, da letijo v čudovitem redu. Pred tisočletji so se naučile, kako težko je dolgo leteti in da je laže leteti tako dolge razdalje, če letijo v skupini. Tudi mi bomo napredovali v veri, če bomo napredovali skupaj z drugimi verniki. Vsi pa tako, da bomo povezani s Kristusom.

… ima vsako noč dela čez glavo … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisal: Žarko Petan. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Piše: Silvija Žnidar, bere: Lidija Hartman. Živimo v svetu, kjer mnogi nosijo maske, kjer so pravila igre začrtana glede na prevladujoče normative in standarde, kjer vsak tako ali drugače igra svojo vlogo v konstrukcijah družbenih sfer in realnosti: »Ves svet je oder,« je vedel že Shakespeare. Igra videzov in dejanj lahko gotovo implicira nekaj ludističnega, magičnega, imaginativnega, nekaj, kar je vpisano v samo jedro literature in umetnosti, navsezadnje eksistence same. A kaj se zgodi, ko igra postane preveč represivna, vloge zadušljive in maske utesnjujoče? Teater iz papirja, najnovejša pesniška zbirka Alenke Jovanovski, ki se tokrat podpisuje s psevdonimom Margareta Mojsterin, razbija ta rigidni teater in črno-beli spektakel sodobne družbe oziroma se mu zoperstavlja s svojim jezikovnim, »alternativnim«, barvitim pesniškim imaginarijem in govorico, z mešanico fantazije in izpovednosti, kar smo lahko srečali že pri slikovitih avtorjih, kot je na primer Robert Robinson. Zbirka je v svoji strukturni osnovi kompozitna, sestavljena iz več različnih delov, ki se bralstvu v celoto povežejo morda v počasnejšem ritmu, pri čemer bi prvi, najdaljši del po pomenski zaokroženosti in tudi stilski formaciji lahko stal sam zase. Ta del, ki se pomenljivo povezuje z avtoričinim psevdonimom, je zasnovan najbolj »dramatično«, v pesmih se izmenično soočamo s pesniškimi nagovori, izlivi ali izpovedmi bodisi Mojstra bodisi margarete, ki bi ju sicer na hitro lahko identificirali s pesniškimi apropriacijami likov iz Bulgakovega slavnega romana, a v resnici razen podobnosti v imenih in v sorodnosti z magično in teatralno literarno podstatjo živita povsem svoje življenje. Funkcionirata lahko sicer kot povsem konkretni osebi, a jima abstrahiranost ozadja, nekakšna podloženost karakterjev z arhetipskostjo, daje univerzalno avro, zaradi česar delujeta kot glasova vseh izgubljenih, obrobnih, drugačnih iščočih se »duš« našega časa. Teater iz papirja teatralizira pesniško izkušnjo, da preizkuša meje in pravila iger v »dejanskem svetu«, da razgalja videze v bivanjskem prostoru. Mojster pri tem nastopa skorajda kot zastopnik vseh ujetih v birokracijo in spone kapitalističnega sveta, kot tisti, ki se izgublja temu svetu, ki v svoji razdeljenosti in spredalčkanosti ovira fluidnost kreativnosti, pretoka strasti in želja. Mojstrova cinizem in distanciranost – zaznamovana s premišljeno zarobljeno pisavo, s katero opazuje ekranizacijo, digitalizacijo družbe – se redčita z željo po izhodu, po prehodu v nekaj bolj arhetipskega, organskega. Morebiti v to, kar reprezentira ognjena, iz sebe izlivajoča se govorica margarete. Če Mojster zastopa do neke mere abstrahirane konkretnosti, ki jih lahko povežemo z današnjim kronotopom, kot je na primer subtilna referenca na koronsko krizo, je margareta potemtakem arhetipski ogenj »večne ženskosti«. Margareta se vedno znova rojeva kot simbol oziroma inkorporacija želeče mašine, ki se upira vsem v vseh časih in prostorih prisotnim hromečim strojem, je skoncentriranost biti v sami želji, ogolelosti, razgaljenosti, ki odira omejujoče preobleke, s svojim ognjem brsti, »zori v ledu« apatičnih, omrtvičenih vidikov človekove dejavnosti. Nastopa torej proti akterstvom, ki krnijo, izkoriščajo naravo, omejujejo kreativnost, zapirajo ljudi med metaforične in nemetaforične zidove, ki delujejo proti neki univerzalni fluidnosti, solidarnostni izmenjavi in afektom, proti popovršinjenju življenja. Izmenjava Mojstra in margarete deluje sicer kot nekakšna zgrešena dialoškost, kot epistolarna izmenjava, kjer se glasovi ne srečajo, izgubijo svoj cilj, a nenehno težijo drug proti drugemu: je svojstven simbol prekinjene komunikacije dandanes izgubljenih, ločenih duš, kombinacija upanja in izgube obenem. Drugi del zbirke, ki nagovarja bralce manj posredno, se pravi z manj filtriranja avtorskega glasu, nadaljuje sporočilnost prve polovice. V fokusu je še vedno čista, nefiltrirana, afektirana telesnost, odprta za drugost v svetu, želja po razpiranju nedefiniranega, nepriklenjenega subjekta navzven, v naravo, k drugosti, v kozmično, je zaznavanje sebstva v čisti prisotnosti, pripravljanje le tega za upor rigidnim pravilom igre, kar je izraženo v samem teku, postavitvi pisave. Trinajstdelna, skorajda polifonična pesnitev o različnih formah krika še posebej zaostruje poanto zbirke, saj upesnjuje primarno, najbolj notranje izražanje raznoraznih bitij v trku s takšnimi ali drugačnimi omejujočimi bivanjskimi situacijami. V Teatru iz papirja je Alenka Jovanovski znova reprezentirala svojo poetično zmožnost vživljanja v različne bivanjske entitete, sposobnost domišljenega, dialektičnega, raznolikega govorjenja skozi druge. Mestoma sicer njeni pisavi med spajanjem različnih pesniških kompozitov, sestavov ali registrov umanjka primerna tenzija, verzom pojenja moč v izpričevanju, razvijanju poante, metaforična govorica pa uide s tirov v bodisi kakšnem patosu ali mimobežni omlednosti, kdaj pa kdaj pa se vprašamo tudi o ustrezni rabi figurativnega jezika za raznovrstna bitja – sploh glede na sporočilo, ki ga predaja zbirka. Prav sporočilo pa je gotovo najmočnejši, nespregledljivi del zbirke. Ta poetični, rahli, meje premikajoči teater namreč nenehno predihava svoje opne, pušča meje odprte, vzpostavlja svoj prostor, da bi spreminjal tistega zunaj: da bi opozoril na limite, ki ločujejo bitja med sabo, ki omogočajo izkoriščanje enih na račun drugih, ki zapirajo, dušijo individualnost; ta prostor nastaja, da bi pomagal zgraditi nov prostor sobivanja.

Letošnji plakat za Tradicionalni slovenski zajtrk krasi ilustracija naše priznane ilustratorke Ančke Gošnik Godec iz ljudske pravljice Bogata in uboga sestra, saj so ta dogodek povezali z bogato kulturno tradicijo pripovedovanja in zbiranja pravljic. Ker gre za odlično izhodišče za pogovor z otroki o revščini, o odnosu med bogatimi in revnimi, o dostopnosti hrane danes in v preteklosti, smo ljudsko pravljico za letošnji tradicionalni zajtrk prelevili tudi v oddajo Lahko noč, otroci. Vabljeni torej, da prisluhnete pravljici Bogata in uboga sestra, ki jo pripoveduje Anja Štefan. Urednik oddaje: KLEMEN MARKOVČIČRežiser: KLEMEN MARKOVČIČIgralec: ANJA ŠTEFANGlasbeni opremljevalec: DARJA HLAVKA GODINAMojster zvoka: URBAN GRUDEN

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Ines Kavgić. Izbrana je bila med 945 besedili, ki so prispela na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Kako sta Preluknjana marela in strgani dežnik skupaj odpecljala v megleno in deževno dopoldne. Morda stara, a nikakor ne za staro šaro. Pripoveduje: Barbara Cerar. Avtorica besedila: Ines Kavgić. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2023. Dežnik je pogledal skozi okno svoje dnevne sobe, se nasmehnil in si rekel: »Vreme je kot nalašč za sprehod po grajskih vrtovih.« Nataknil si je zelene škornje in se odpravil na avtobusno postajo. Tam na zguljeni klopci pod streho postaje je sedela marela in potrpežljivo čakala na prihod avtobusa. »Dober dan,« jo je pozdravi dežnik, »danes pa res naliva.« »Ja, kaj ni prečudovito?« mu je odvrnila marela in se nasmehnila.

Zdravo. V tokratni epizodi se končno prebijemo v 13. poglavje 5. knjige, kjer spoznamo nov planet, ki mu pravijo Lamuella in novega junaka, ki mu mi pravimo Stari Bargo V resnici mu je ime Stari Thrasbarg. Ampak, ker nas poslušalec, ki nam je zameril, kako izgovarjamo Zaphodovo ime, že dolgo več ne posluša, je lahko tudi Bargi. Spoznamo pa tudi novo vesoljsko ladjo in dve potnici na njem. In mojstra sendvičev. On ni na ladji, je pa na planetu. Ime mojstra sedvičev ostane skrivnost do konca epizode, ker se mi vmes pogovarjamo o preklinjanju, novem letu, novih turističnih destinacijah letošnje zime (Opatija), novi paradigmi, celoletnih smučiščih v nakupovalnih centrih, ter o nožih in seveda o razstavljenih sendvičih, kakršne ima Peli najraje. Ugotovimo tudi, da so vsi sendviči lepi, tudi razstavljeni.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Mance Ferjan: Jež in njegova spretnost. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Bo ježek našel svojo spretnost? Pripoveduje: Tadej Pišek. Avtorica besedila: Manca Ferjan. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiserka: Špela Kravogel. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, julij 2023.

Rembrandt Harmenszoon van Rijn ali na kratko kar Rembrandt, rojen leta 1606 v Leidnu na Nizozemskem, eden najpomembnejših in najvplivnejših umetnikov vseh časov, tudi avtor velikanske oljne slike Nočna straža, je znan kot mojster svetlobe – globino, tako prostorsko kot čustveno, je ustvarjal z dramatično igro senc in osvetlitev, ki so s strani padale na obraze in telesa. Ta učinek je posebej izstopil v črno-beli grafiki, kjer se je pokazala še ena njegova veščina – risba. Njegov opus obsega približno 300 grafičnih listov, v Narodni galeriji v Ljubljani pa si na razstavi z naslovom Rembrandt. Grafike največjega starega mojstra lahko ogledamo 43-ih njegovih grafik in dve matrici, ki prihajajo iz Muzeja Rembrandtova hiša v Amsterdamu. Dela so razvrščena glede na vidike ustvarjanja, na primer "Kot v življenju", "Svetlo in temno" in "Oblikovanje lika". Rembrandt je vplival na številne umetnike poznejšega časa in tako so dodali še na primer grafike Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja, ameriškega likovnika iz 19. stoletja, pa Pabla Picassa in domači izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije; med drugim Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Ob razstavi je izšel obsežen katalog v slovenščini in angleščini. Morda se kdo še spomni izbora mojstrovih grafik leta 2000 v Cankarjevem domu, a kot pravijo, je "po skoraj četrt stoletja čas, da nove generacije spoznajo delo veličastnega umetnika." Pa tudi za drugačen koncept predstavitve gre tokrat, poudari vodja projekta Michel Mohor, višji kustos Narodne galerije. Torej, Rembrandt ostaja, pogled se spreminja, bi lahko rekli. Slika (izrez): Rembrandt, Trije križi, 1653, suha igla in dleto za bakrorez na pergamentu, 385 × 450 mm, faza I(5). Muzej Rembrandtova hiša, Amsterdam.

S kustosinjo pravkar odprte razstave "Vlasto Kopač: neutrudni humanist" Ano Porok se pogovarjamo o vsestranski oblikovalski ustvarjalnosti javno po njenem prepričanju premalo upoštevanega arhitekta Vlasta Kopača. Rodil se je v Žireh l. 1913 in v visoki starosti preminil 27. aprila 2006. Ustvarjalno pot je začel v seminarju Jožeta Plečnika na ljubljanski Šoli za arhitekturo l. 1934. Mojster mu je kmalu zaupal vodenje operative gradnje vhodnega kompleksa na ljubljanskih Žalah in zaključni izris njegovih oblikovnih zamisli kapelic in monumentalnega vhoda v "Vrt vseh svetih", kot ga je imenoval Plečnik. Po okupaciji je od začetka kot komunist vodil tiskarsko tehniko tukajšne komunistične partije in OF, po aretaciji ga je nemški nacistični vojni stroj jeseni l.1943 zaprl v koncentracijsko taborišče Dachau na Bavarskem, odkoder se je vrnil mesec po osvoboditvi. Po obsodbi na dachauskih procesih je bil tu zaprt od jeseni l.1947 skoraj 6 let. Nadaljeval je med drugim s svojo že predvojno zamislijo o gradnji počitniških hišic po modelu pastirskih stanov, ki jih je spoznal že v študentskih letih. Zasnoval je koncept Poti ob žici okupirane Ljubljane, že kot upokojenec je vodil obnovo kompleksa ljubljanskih Žal od 1985-1992. Razstava v Hiši Plečnik v Ljubljani bo odprta do 8.oktobra. FOTO: Vlasto Kopač kot študent riše v Plečnikovem seminarju na Stari tehniki v Ljubljani, leto 1938 VIR: zasebni arhiv

Nocoj smo premierno slišali novo pravljico avtorice Natalije Šimunović: O hitrem polžku in počasni miški. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Najmanjšemu polžku in majceni miški se mudi na tržnico … Polžek se je razveselil: »Tudi jaz šibam tja!« Miš je zavila z očmi in rekla: »Ja, vidim.« Tačke so se ji lepile na polžkovo slino. »No, zdaj sem pa pozabila. Moka, olje, sir in … ?« Pripovedujeta: Anja Novak in Gregor Zorc. Avtorica besedila: Natalija Šimunović. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2023.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorja Tadeja Rodmana: Jolanda in Henrik. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na naš natečaj za oddajo Lahko noč, otroci!. Bosta veverica in zajec premagala osamljenost? Pripoveduje: Matej Puc. Avtor besedila: Tadej Rodman. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.

Skupinska razstava "Mojstri ljubljanske fotografske šole. 60 let Fotogrupe ŠOLT" v ljubljanski Galeriji Photon predstavi izkušene fotografe, ki so svoje ustvarjalne vrhove začeli dosegati na vrhuncu rabe "analogne črno-bele fotografije" v drugi polovici prejšnjega stoletja. Najprej so študentje v Ljubljani leta 1963 ustanovili Fotogrupo ŠOLT, kar so bile inicialke za Študentsko organizacijo ljudske tehnike, s Fotoklubom Ljubljana pa so se združili leta 1968. Med njimi je bil takrat že leto dni mojster fotografije Tone Stojko. Foto: Tone Stojko pred plakatom razstave – njegov posnetek Jagode Kaloper (1947-2016), igralke v filmu Dušana Makavejeva W.R.: Misterij organizma, na Festivalu v Cannesu leta 1971, vir: Goran Tenze.

Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Avtor besedila: Hans Christian Andersen. Prevajalka: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Trgovčev sin zavoljo pravljice o vžigalicah ostane brez neveste … Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Marko Mandić, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Ivo Ban, Ljerka Belak, Polona Juh, Aleš Valič, Nina Valič, Uroš Smolej. Avtor literarnega dela: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Jure Culiberg. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Kaje Kramar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi Tatinska gostija nas že nestrpno pričakujejo ježek in njegovi prijatelji! ''Le kaj je, ki glasno hreščeče zdaj tuli? Le kaj je, ki močno v trebuščku me žuli?'' Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Kaja Kramar. Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiser: Bor Ravbar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2023.

Nocoj bomo slišali novo pravljico avtorja Primoža Černelča: Zakaj zima zamuja? Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V njej nas že pričakujeta bratec in sestrica, ki komaj čakata prve bele snežinke, da mehko pristanejo na tla. Bo Zarji in Svitu uspelo priklicati zimo? Pripovedujeta: Ivana Percan Kodarin (Zarja) in Gašper Lovrec (Svit). Avtor besedila: Primož Černelč. Avtor glasbe: Gašper Lovrec. Izvajalca glasbe: Gašper Lovrec, kitara, Ivana Percan Kodarin, violina. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Živa Bizovičar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2022.

Vsaka stenska ali ročna analogna ura ima zelo natančen mehanizem, sestavljen iz več sto drobnih delcev. Popravilo, zamenjava baterij, paščkov, stekel, preizkus vodotesnosti … Z vsem tem se ukvarjajo urarji. Enega izmed njih – urarskega mojstra Davida Lečnika – bomo gostili v torkovem Svetovalnem servisu. Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, in koliko je še upanja za kakšno staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili?

Nocoj bomo slišali novo pravljico avtorice Dolores Turičnik: Zajček se je izgubil! Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Na vrhu grička nas že nestrpno pričakuje zajček, ki si s kožuščka snežinke otresa, zebe ga v tačke, trebušček, ušesa … Pripovedovalka: Vesna Jevnikar. Avtorica: Dolores Turičnik Režiser: Alen Jelen. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, september 2022. Na fotografiji: pripovedovalka Vesna Jevnikar

Nocoj bomo slišali 9 izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 besedili, ki so prispela na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi avtorice Kim Leban: Pospravljen gozd je jesenski veter nanesel velik kup listja. Pripoveduje igralka Vesna Jevnikar. Pripovedovalka: Vesna Jevnikar Avtorica: Kim Leban Režiser: Alen Jelen. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija, september 2022.

Nocoj bomo slišali 8 izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 besedili, ki so prispela na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi avtorice Nine Pfeifer Simončič: Skrivno življenje knjig bomo ujeli kakšno novo šalo ali izvedeli, kako se knjige zvijajo od smeha … Pripovedujejo igralci Aja Kobe, Luka Bokšan, Lana Bučevec, Lara Wolf, Diana Kolenc, Domen Novak, Julita Kropec in Nejc Jezernik. Nastopajo: Aja Kobe (pripovedovalka), Luka Bokšan (Debeli leksikon), Lana Bučevec (Slikanica 1), Lara Wolf (Slikanica 2), Diana Kolenc (Slikanica 3), Domen Novak (Knjiga 1), Julita Kropec (Knjiga 2), Nejc Jezernik (Knjiga, 3, Atlas) Avtorica: Nina Pfeifer Simončič. Režija in priredba (dramatizirana pravljica) za radio: Alen Jelen. Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina. Mojster zvoka: Miha Jaramaz. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2022.

V oddaji bomo slišali dva eseja iz knjige Povest o knjigah.

V zadnji oddaji tega tedna vabimo v gledališče: V SNG Nova Gorica bo na ogled gledališka klasika Bulgakova Mojster in Margareta, v SLG Celje bo zaživela otroška predstava Slobodana Obradovića Robin Hood, v ljubljanski Drami pa ta konec tedna poteka t.i. Cementfest. V okviru festivala so na ogled tri uprizoritve iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, ki so nastale po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja. V oddaji pa tudi več o festivalu dokumentarnega filma DokuDoc, ki se je včeraj začel v Mariboru.

Na Prvem programu pa v nadaljevanju gostimo nekoga, ki v nasprotju z marsikom naravnost obožuje matematiko. Ljubitelj humorja in pohodništva, Velenjčan, ki že več let gledalcem ter tudi svojim študentom in poslušalcem na splošno želi približati lepote in skrivnosti marsikomu nepriljubljene matematike. Je diplomant Fakultete za matematiko in fiziko, za svojo diplomsko nalogo je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Na fakulteti je iz matematike tudi doktoriral, danes pa je na njej asistent in predavatelj. Kaj bi se zgodilo, če bi politika bolj resno sledila znanosti in tudi matematiki, o tem v nadaljevanju v pogovoru z gostom sredinega Intervjuja. Z doktorjem Urošem Kuzmanom se bo pogovarjal Marko Rozman.

»Mojster« so znanci in tisti, ki so ga le na videz poznali, imenovali arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bolj ali manj zatopljen v lastne misli, hodil po ljubljanskih, dunajskih, praških ulicah. Mojster je tudi naslov predstave, ki so jo v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega uprizorili na terasi Gimnazije Jožeta Plečnika v Ljubljani. V studio smo povabili nekatere ustvarjalce predstave, ki odseva obsežen in poglobljen študij Plečnikove bogate korespondence in arhitekture: Jašo Kocelija, režiserja predstave, Darjana Mihajloviča Cerarja, oblikovalca prostora in Evo Mahkovic, dramaturginjo. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Mankica Kranjec, www.mgl.si

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in kuharski mojster.

V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete.

V SNG Nova Gorica bodo jutri uprizorili gledališko klasiko Bulgakova Mojster in Margareta, v SLG Celje bo zaživela otroška predstava Slobodana Obradovića Robin Hood, v ljubljanski Drami pa ta konec tedna poteka t.i. Cementfest. V okviru festivala so na ogled tri uprizoritve iz Ljubljane, Beograda in Zagreba, ki so nastale po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Müllerja. V oddaji pa tudi več o festivalu dokumentarnega filma DokuDoc, ki poteka v Mariboru.

Nocoj bomo slišali tretjo izmed 20 novih pravljic, izbranih med 945 besedili, ki so prispela na naš radijski natečaj za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi avtorice Tine Arnuš Pupis nas že nestrpno pričakujeta Črt in Lena. In strahovi vseh vrst, barv ter oblik … Nastopajo: Matej Puc, Doroteja Nadrah, Ariani Kaloper in Max Tojnko. Avtorica: Tina Arnuš Pupis. Režiserka: Ana Krauthaker. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 02, marec 2022.

Na odru Lutkovnega gledališča Maribor so premierno uprizorili predstavo Srce v temi nastalo po motivih življenja aktivistke in znanstvenice dr. Mary Temple Grandin. Že v otroštvu so ji diagnosticirali avtizem, a se je ob podpori in lastni vztrajnosti izobrazila in postala raziskovalka ter izumiteljica na področju vedenja o obnašanju živali, obenem pa ambasadorka ozaveščanja o avtizmu. Predstavo je režirala in scenografsko zasnovala Tanja Lužar, avtorica videoprojekcij je Lena Kocutar. V kostumih Mojce Bernjak sta nastopila Barbara Jamšek in Minca Lorenci. Režiserka in scenografka Tanja Lužar Avtorica videoprojekcij Lena Kocutar Avtor glasbe Marjan Nečak Lektorica Metka Damjan Kostumografka in izdelovalka kostumov Mojca Bernjak Igrata Barbara Jamšek in Minca Lorenci k. g. Mojster videa Grega Tanacek Oblikovalec lutk Aleksander Andželović Snemalec zvočnih posnetkov Marko Jakopanec Na odru Lutkovnega gledališča Maribor so premierno uprizorili predstavo po motivih življenja aktivistke in znanstvenice dr. Mary Temple GrandinNa odru Lutkovnega gledališča Maribor so premierno uprizorili predstavo Srce v temi nastalo po motivih življenja aktivistke in znanstvenice dr. Mary Temple Grandin. Že v otroštvu so ji diagnosticirali avtizem, a se je ob podpori in lastni vztrajnosti izobrazila in postala raziskovalka ter izumiteljica na področju vedenja o obnašanju živali, obenem pa ambasadorka ozaveščanja o avtizmu. Predstavo je režirala in scenografsko zasnovala Tanja Lužar, avtorica videoprojekcij je Lena Kocutar. V kostumih Mojce Bernjak sta nastopila  Barbara Jamšek in Minca Lorenci. Režiserka in scenografka Tanja Lužar Avtorica videoprojekcij Lena Kocutar Avtor glasbe Marjan Nečak Lektorica Metka Damjan Kostumografka in izdelovalka kostumov Mojca Bernjak Igrata Barbara Jamšek in Minca Lorenci k. g. Mojster videa Grega Tanacek Oblikovalec lutk Aleksander Andželović Snemalec zvočnih posnetkov Marko Jakopanec

Prešernova poezija je večna. Tudi če se način, kako jo beremo, spreminja, njena sporočila ostajajo in se celo plemenitijo. Dobra poezija ima tudi moč, da razpre melodijo in ritem jezika ter preizkuša ali celo premika njegove meje. Kot je povedal že dr. Janko Kos, ''je Prešeren kot prvi ustvaril tisto, čemur lahko rečemo estetika slovenskega jezika – šele on je pokazal, kako slovenščina zveni.'' Eden naših najbolj prepoznavnih dramskih igralcev, Aleš Valič, redni profesor za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je tokrat Prešernovo poezijo oživil v zvočni knjigi Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. V oddajo Jezikovni pogovori ga je povabil Žiga Bratoš.

Ročne, stenske, žepne, mehanske, avtomatske, vodotesne ... Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, koliko upanja je za tisto staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili, in na kaj moramo biti pozorni, ko kupujemo novo uro? Gost: urarski mojster David Lečnik.

Na novem odru slovitega državnega akademskega gledališča Bolšoj v Moskvi bo premiera baleta v dveh dejanjih Mojster in Margareta v koreografiji umetniškega vodja Baleta SNG-ja Maribor Edwarda Cluga. Do 5. decembra se bodo zvrstile še štiri ponovitve.

Ljubi otroci. Ali ste vedeli, da se tudi pravljica rodi? Seveda ne v porodnišnici, kjer se rojevamo ljudje, ampak v mislih pisatelja, pisateljice, pripovedovalca, pripovedovalke. Toda – če je nihče ne pripoveduje, je bilo njeno rojstvo zaman, pravljica ostane pozabljena, zanemarjena, lačna, žejna, potrta. Poznam Pravljico, ki se ji je to zgodilo – nihče je nikoli ni povedal. Zato vas vabimo, da skupaj z njo poiščemo rešitev za njeno zagato. Urednica oddaje: Tina Kozin Režiserka: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Deček: Rak Maks Zevnik Peštaj, Urban Jamnik, Filip Demšar Pripovedovalka: Nataša Konc Lorenzutti Pravljica: Žana Požun Mojster: Željko Hrs Traja 14' 36'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2021.

Uroš Štefelin je eden izmed vrhunskih slovenskih kuharskih mojstrov, ki je z ekipo za kulinarično vrhunsko delo v Vili Podvin prejel Michelinovo zvezdico. Zdaj so se preselili na novo lokacijo, v restavracijo Linhart v Radovljico, kjer pišejo nove odlične zgodbe, ki ga ohranjajo na svetovnem gastronomskem zemljevidu. Tradicionalne jedi in sestavine na krožniku ponudi v sodobni preobleki, vendar z ohranjenimi prvinskimi okusi. Povezuje in sodeluje z lokalnimi proizvajalci, okoliškimi kmeti ter pridelovalci, ter tako povezuje skupnost, kar je ena od zanj zelo pomembnih vrednot, saj pravi, da je najbolj važno zadovoljiti domačega gosta, ki se bo rad in z radovednostjo vračal k njegovi mizi.

Vsestranski likovnik Hinko Smrekar je bil mojster družbenopolitične satire in karikature, v otroštvu pa se je rad potapljal v pravljične svetove in tudi pozneje je oboževal svet bajk, legend, pravljic in fantastičnih prizorov, ki so ga navdihovali pri delu. V Narodni galeriji v Ljubljani so danes odprli drugi del razstave o Hinku Smrekarju, s katerim so se osredotočili na obdobje po prvi svetovni vojni do njegove usmrtitve leta 1942. V Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča bodo danes uprizorili interaktivno predstavo z naslovom Zelda. Gre za avtorsko delo dramaturginje in scenaristke Varje Hrvatin, ki tematizira svet videoiger ter preizprašuje princip igranja vlog znotraj tovrstnih iger. V Centru kulture Španski borci v Ljubljani pa bo nocoj ob 20h na ogled predstava Nedoločena frekvenca, ki so jo premierno uprizorili letos septembra v Zagrebškem plesnem centru in je nastala v produkciji Društva Slovenski tolkalni projekt in Kulturno umetniškega društva Cortesia. Predstava je dinamičen plesni koncert, ki ga izvajajo trije plesalci in štirje tolkalci.

Fotografija se je že zgodaj zgledovala po slikarstvu, sledila je na primer portretnim konvencijam. Da je v njej nekaj umetniškega, je poudarjal že Gaspard-Félix Tournachon, znan z vzdevkom Nadar, ki je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture. Podobe teh sijajno izrišejo čas političnih in družbenih sprememb ter nastopa modernizma v Parizu, so poudarili ob potujoči razstavi Nadar – portretne mojstrovine, ki jo je skupaj s partnerji pripravil muzej Jeu de Paume v Parizu, in je zdaj na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Ljubljansko predstavitev je podprl Francoski inštitut v Sloveniji, fotografije pa so po zaslugi Galerija Matice srpske iz Novega Sada pospremljene še z duhovitimi Nadarjevimi besedili. Na enainštiridesetih fotografijah najdemo med drugim pesnika Charlesa Baudelairja, skladatelja Giuseppa Verdija in slikarja Édouarda Maneta. Nadar, inovator in avanturist, je kot prvi z balonom leta 1858 iz zraka fotografiral francosko prestolnico. Jules Verne, ki ga je prav tako portretiral, je tega cenjenega pariškega fotografa celo vzel za navdih za glavnega junaka knjige Potovanje na luno, pove dr. Andrej Smrekar. Foto: slikar Édouard Manet, fotograf Gaspard-Félix Tournachon – Nadar (avtor), igralka Sarah Bernhardt

Večkrat v življenju se vprašamo, kaj je za nas Božja volja. Na to vprašanje je težko enoznačno odgovoriti, ker gre za pot, ki se nam odstira postopno. Naš namen ni o tem vprašanju filozofirati, temveč v odgovor ponuditi nekaj drobtinic, ki jih je zapisal krščanski mistik in duhovni učitelj, mojster Eckhart. Ko mojster govori o Božji volji, uporabi prispodobo lakote in žeje. Bolj ko pijem, bolj sem žejen. In bolj ko jem, bolj sem lačen. Vsi seveda vemo, da ko gre za telesne stvari, to ni tako. Pri duhovnih stvareh pa ni nasičenja. Več ko si jih deležen, bolj te mikajo. Tisti, ki so lačni Božje volje, jim ta tako zelo tekne, da jih vse, kar jim Bog prisodi, tako uteši in jim je tako všeč, da ne morejo hoteti nič drugega in po ničemer drugem hrepeneti. Vse, kar jih doleti, naj bo bolezen ali uboštvo, rade volje sprejmejo. Še več, tudi če bi jim Bog hotel prizanesti – na primer s trpljenjem, ne bi hoteli, da jim prizanese. Seveda pa so tudi drugi ljudje, in takih je po mojstrovem mnenju precej, ki hrepenijo po nečem drugem kakor po Božji volji: nenehno tarnajo in so nesrečni; vedno se jim godi krivica in nenehno so žalostni. Boga ljubijo zato, da bi dosegli tisto, kar so si sami vbili v glavo. Ko jim gre dobro, hvalijo Boga in mu zaupajo. Takole pravijo: »Letos imam deset mernikov žita in prav toliko vina; trdno zaupam v Boga«. Čista resnica, odgovarja mojster, da imaš polno zaupanje – v žito in vino! Do Boga ni mogoče priti vihravo, tako da si nekaj vbijemo v glavo in potem hočemo to na vsak način uresničiti. To je uveljavljanje lastnega jaza. Če pa hočemo obiti nekaj, kar nam je mučno in zoprno, je to spet napačno, ker tudi v tem uveljavljamo svoj jaz. Če bi mi bilo kaj zelo zoprno, bi se moral o tem posvetovati z Bogom, se ponižno pred njim prikloniti in zaupljivo sprejeti od Njega vse, kar me doleti: to bi bilo prav, trdi mojster Eckhart. Božjo voljo prepoznamo po tem, kar nas doleti, po tem, kar utrpevamo. Če to ne bi bila Božja volja, se ne bi zgodilo; trajalo ne bi en sam trenutek. Kaj je torej Božja volja? Mojster Eckhart pravi: sprejeti vse, kar mi življenje prinaša, kot najboljše zame, saj je Bogu lastno, da daje samó najboljše.

Mojstra klasične črno-bele fotografije Tihomirja Pinterja poznamo po znamenitih prizorih v temi žareče kovine, isker, pare in garaških delavcev jugoslovanskih železarn. Poseben del njegova opusa pa so tudi portreti književnikov, skladateljev in likovnih ustvarjalcev. Te je obiskoval v njihovih prostorih ustvarjanja z namenom priprave knjige – obsežne monografije. Razstava 60-ih portretov iz cikla Umetniki v ateljejih 1980–1984 je zdaj na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani, kateri jih je leta 2017 tudi poklonil. V oddaji Likovni odmevi boste slišali pogovor, ki ga je z vodjem priprave razstave dr. Andrejem Smrekarjem in avtorjem fotografij dr. Tihomirjem Pinterjem posnel Žiga Bratoš. Foto: Tihomir Pinter in Andrej Smrekar, avtor fotografije: Žiga Bratoš

Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov. Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem. Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka. Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

Včasih se pripeti, da zaradi višje sile gost ne uspe priti v našo radijsko klet in zato se je treba pač znajti. In tako je Tanja Dominko namesto napovedanega kuharskega mojstra Janeza Bratovža pred mikrofon postavila kar sodelavca Marjana. Sam sicer pravi, da zahtevnejše recepte prepušča svoji ženi, pa vendar nam je v oddaji serviral precej zanimivih idej. Nekaj pa ste jih dodali tudi poslušalci.

… ima vsako noč dela čez glavo … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisal: Žarko Petan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1979.

Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk. Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.). Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka. Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.

Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.

Mojster preobrazbe in imitacije mi v Avtomatu izda, kdaj bo šel v politiko (kot ata Serpentinšek) in zakaj po vsej verjetnosti ne :) Tilen Artač mi tudi razloži, kako je bilo kombinirati vrhunsko glasbo, imitacije, radio in televizijo, ob katerih oddajah je "gor zrasel", in da morda kuha zamero do Stojana Auerja, ker so bili v napovedniku za oddajo Scooterji (pa jih potem v oddaji ni bilo) :) Anekdoto z nakupom novega avtomobila boste morali pa kar sami poslušati, izdam lahko le, da ga Jeremy Clarkson v oddaji Top Gear ni preveč pohvalil :D

Če se rodiš v revni družini, si moraš sam priskrbeti denar za izobrazbo. To je storil tudi Asiimwe Ronald iz Ugande, ki si je kot otrok šolanje plačal z rejo in prodajo prašičev, zdaj pa je to postal že resen posel, pravi. S svojo organizacijo Mojster Jaka pomaga skupnosti ob jezeru Bunyonyi, odpira šole, skrbi za turizem. Slovenijo je prvič spoznal s prostovoljnim delom pri slovenskih študentih medicine, ki so bili na odpravi v Ugandi, do danes je našo državo obiskal že štirikrat, letos zaradi posebne priložnosti, saj je dobil sina. Presega stereotipe o Afričanih in pove, da si ne želi stalne selitve v Slovenijo, saj smo Evropejci pogosto pod stresom, v Afriki celo pravijo, da imamo vsi ure, nimamo pa časa, tam pa je ravno nasprotno. Poleg tega je tu preveč pravil, če želiš hišo, potrebuješ papirje, denar … v Afriki pa se je nekega dne zbudil, si zamislil hišo in čez dva tedna že prebival v njej. O (ne)lahkotnosti bivanja, skrbi za dobrobit skupnosti, sreči tudi brez materialnih dobrin in najljubši slovenski glasbi je spregovori v pogovoru z Majo Stepančič.

Vajenec v najboljšem studiu v Sloveniji, na Balkanu in širše. Vajenec mentorja, ki je zaznal, da bi Siddharta lahko prodala 300 zgoščenk, če bo pela v slovenščini. Dejan, prvi in spet. Z druge strani mešalne mize. Pot v ID: V petih epizodah Siddartha, dva nekdanja člana in producent ne samo o prvencu ID.

Mojster stripovskega izraza v Ljubljani

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Seanso Bulgakov spremljajo: Klara Drnovšek Solina, študentka primerjalne književnosti in južnoslavistike, Maša Radi Buh, študentka sociologije kulture, Maša Jazbec, pedagoginja in performerka in Nika Leskovšek, selektorica 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Lutkovno gledališče Ljubljana Seansa Bulgakov Režiser in avtor priredbe: Matija Solce Scenograf: Tomáš Žižka Dramaturga: Tjaša Bertoncelj, Benjamin Zajc Avtor lutk: Brane Solce Oblikovalec luči: Kristjan Vidner Video: Gregor Gobec Igrajo: Gašper Malnar, Miha Arh, Filip Šebšajevič Seansa Bulgakov je bila premierno uprizorjena kot zaključni del Vražjega triptiha v okviru predstave Mojster in Margareta, zdaj pa je na sporedu kot samostojna predstava. Gre za rekonstrukcija romana, postavljena na dinamiki kontrastov med burko in abstraktnimi slikami gledališča objekta, ki so ostale na pogorišču zmede, ki jo je za seboj pustil Satan s svojimi pajdaši. V svoji fragmentiranosti ter z ritmizacijo besed, gibov in zvokov povezuje asociacije na današnji obsedeni svet in tragično plat slehrnika s svojimi težavami, strahovi in poželenji.

Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.

To pomlad mineva 95 let od takrat, ko je Ivan Baša, župnik v Bogojini v Prekmurju, zaprosil arhitekta Jožeta Plečnika za načrt za novo župnijsko cerkev Gospodovega vnebohoda. Mojster se je odzval, pripravil dva načrta in se septembra 1924 z večernim vlakom iz Ljubljane odpravil v Radence, kjer je prenočil in se naslednji dan prvič srečal s Slovensko krajino, kot so tedaj rekli Prekmurju. Bil je presenečen nad tem, kar je doživel, še zlasti če upoštevamo, da so bila prav dvajseta leta njegovo najustvarjalnejše obdobje pri prenovi gradu Hradčani v Pragi, kamor ga je osebno povabil tedanji češkoslovaški predsednik Tomaš Masaryk. Plečnikovo občutenje ravnice ob Muri in njenih ljudi je povzročilo, da je opustil dve pripravljeni različici načrta za bogojinsko cerkev in se oprijel tretje, povsem nove, s precejšnjo vključitvijo elementov in simbolike prekmurskega okolja. Oddajo Sledi časa je pripravil Stane Kocutar.

Fotografija je pogosto vrednotena kot drugorazredna zvrst, kot nekaj kar zna praktično vsak. Kako definiramo fotografijo? Kako se naučimo opazovati? Je fotografija umetnost ali zadovoljuje potrebe reklam, podjetij? Kdo vzpostavlja trende? Dobra fotografija je še kako potrebna vizualna investicija pri gradnji ugleda in prepoznavnosti podjetja. O različnih fotografskih temah sem se pogovarjala z Urbanom in Primožem. Urban Štebljaj ima skoraj 20 let izkušenj na področju fotografije. Deloval je kot fotograf večih uredništev, bil je urednik fotografije, sedaj deluje kot samostojni fotograf specializiran za področje korporativne in športne fotografije. Dela z velikimi tujimi in domačimi podjetji. Ko ne drži v roki fotoaparata, vzgaja dva sinova in pomaga ženi pri obešanju perila. Ko tudi tega ne dela, bere knjige ali gorsko kolesari. Primož Lukežič se je s fotografijo začel profesionalno ukvarjati okoli leta 2008. Pristop, ki ga ima do fotografije ga je pripeljal do sodelovanja z refenčnimi klienti tako iz sveta umetnosti kot komercialnih naročnikov. O modni fotografiji predava na Visoki šole za storitve, prav tako pa vodi vaje v sklopu predmeta Kompozicija za študente prvih letnikov. Pri fotografiji mu je najbližja zvrst inscenirane cinematske fotografije, kjer neprestano išče napetost med subjektom in objekti v prostoru ter s tem ustvarja željeno naracijo. Njegove fotografije so bile objavljene v različnih slovenskih in tujih medijih, za sabo pa ima tudi že nekaj samostojnih ter skupinskih razstav.

V epizodi “090” se Boki, Anže in Pižama skupaj z gostom Sergejem Hvalo – Snetijem pogovarjajo o video igrah ali igricah (odvisno koga vprašaš). Katere video igre so nam in vam ukradle mladost in zakaj so tako zanimive? Rdeča nit pogovora je Super Mario in njegove različice. Aja in pa seveda: “Joker rulz!” Feedback je […]

Muhamed Turkanović je doktor znanosti računalništva in informatike, ki je svoj doktorat pisal prav na področju kriptografije. To področje je zelo povezano s tehnologijami blockchaina in kriptovalut. Trenutno dela kot docent na FERI v Mariboru in sodeluje pri projektih raziskovanja in implementacije blockchain tehnologij v slovenskem gospodarstvu.  Pogovarjala sva se o izjemno vroči tematiki kriptovalut in blockchaina. Med ostalim sva se dotaknila: kako je Muhamed na začetku Bitcoin zgodbe prirudaril 0,9 bitcoina,  definicij blockhaina, pametnih pogodb, "proof of work", "proof of stake", "ledger" itn., primerov uporabe blockchain tehnologije v industrijah logistike, medicine, in nepremičnin ter kakšno prihodnost Bitcoina, Etheriuma in ICO-tov vidi Muhamed.

Tomaž Švajger je direktor prodaje pri slovenskem startupu Doctrina, ki preko spleta izobražuje zaposlene v lekarnah. Pred delom v startupu je bil zaposlen pri multinacionalkah Procter&Gamble in RedBull, tako da ima izušnje tako s korporativnim kot tudi s startup svetom.  Pogovarjala sva se kako izgleda prodaja v začetnih fazah in kako se le-ta skozi čas spreminja. Še posebej zanimiva pa je bila debata o oblikovanju prodajnega procesa, kar je Tomaž razložil na konkretnem primeru podjetja Doctrina. Časovnica pogovora:  1:10 Moč postavljanja ciljev in prodajalske miselnosti 16:00 Kaj je Tomažu dala izkušnja z delom v Ameriki 22:30 Kako se zgradi uspešna kariera 26:40 Na podlagi česa Tomaž izbira nove sodelavce 30:00 Kako se razlikuje prodaja v začetnih fazah v podjetju od kasnejših 40:50 Kako izgleda prodajni pogovor in proces 50:15 Kako pravilno narediti "follow-up" 58:40 Oblikovanje plačila za prodajno ekipo 1:06:20 Ali so prodajni sestanki prek spleta (npr. Skype) smiselni?  1:09:30 Kdaj je pravi čas, da ustanovitelj podjetja v ekipo vključi profesionalne prodajalce  

Mitja Mavsar je eden izmed začetnikov UX-a (User Experience oziroma oblikovanje uporabniške izkušnje) v Sloveniji in novopečeni podjetnik v podjetju Blub Blub, ki rešuje govorno jezikovne motnje otrok.  Prvi del podcasta je namenjen UX-u. Z Mitjo sva na fiktivni poslovni ideji podebatirala, kako lahko podjetniki uporabijo metode UX-a za razvoj poslovne ideje.  V drugem delu pa sva se dotaknila Mitjine osebne zgodbe, o tem kako se je odločil zapustiti varno korporativno okolje in se preizkusiti v "romantičnem startup svetu", kot ga je sam poimenoval.  Časovnica pogovora: 1:05 Kaj je UX 8:35 Kako uporabiti UX za razvoj poslovnih idej 13:30 Kako pripraviti vprašanja za intervju z uporabniki  19:00 Kako narediti sintezo in izluščiti ideje za naprej 24:00 Kaj so persone in kako jih uporabiti v UX procesu 29:30 Kako narediti vizualizacijo poti uporabnika 35:00 Pomembnost skupinskega dela in opolnomočenja 43:25 Uveljavljenost UX-a v Sloveniji 46:45 Kako postati UX oblikovalec 53:10 Kje in kako se je pričela Mitjina podjetniška zgodba (Blub Blub) 58:10 Kako Blub Blub rešuje govorno jezikovne težave otrok 1:08:55 Kako in zakaj se je Mitja odločil zapustiti varno korporativno okolje in se preizkusiti v podjetništvu

Niko Klanšek je eden najuspešnejših kickstarter podjetnikov. Sodeloval je že pri več kot 40-ih uspešnih kickstarter kampanjah. Najbolj je poznan po produktih FlyKly, ki zajemajo električno kolo, skuter in skiro. V podcastu Niko poda vse trike potrebne za uspešno kickstarter kampanjo, razkrije zgodbo kako je začel prodajati smoothie-je v Ameriki, kako se je za posle dogovarjal s Kitajci in kako je začel teči maratone.   Povezave: Blog Nika Klanska FlyKly UpCounsel - za odpiranje podjetja v ZDA Slack RobinHood   Kickstarter Coinbase - Bitcoin & Etherium denarnica Coinbase +10$ - kot coinbase uporabnik imam affiliate povezavo s katero dobite 10$ pri investiciji nad 100$  Copay - Bitcoin waller Coup - Rent-a-skuter app za Berlin     Za vec informacij o Zakulisju kliknite sem.      

Pižama, Anže in Uroš o Terry Pratchettu. RIP. Aja, nagradno igro imamo. Sponsored by Pižama. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je zdaj tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Quattro blog Quattro Twitter Lspace.org Discworld igra Pižama predlog kje začeti brati: Small Gods Jingo Uroš predlog […]