Podcasts about katedri

Amila Velić Pilav je vanredna profesorica na Ekonomskom fakultetu Univerziteta u Sarajevu na Katedri za menadžment i informacione tehnologije i jedna je od najpoznatijih stručnjakinja u ovoj zemlji u segmentu inovacijskog managementa. Postdoktorski studij je završila na Freie Univerzitetu u Berlinu na Odjelu za Inovacijski menadžment, te je njena ekspertiza obuhvata Inovacijski menadžment, Open Innovation koncept (Otvorene inovacije) i Inovacije poslovnih modela. Nakon boravka u Berlinu 2017. je pokrenula i prvi start up inkubator, ˝GrowUP˝ Business & Innovation Hub, poslovni inkubator Ekonomskog fakulteta Univerziteta u Sarajevu. 2018. je pokrenula prvi inovacijski forum u BiH, Sarajevo Innovation Summit. Kao pionirkinja koncepta Open inovation u Bosni i Hercegovini učestvovala je u brojnim domaćim i međunarodnim projektima. Amila je i autorica velikog broja naučno-istraživačkih radova i studija, te prve knjige o inovacijama u Bosni i Hercegovini pod nazivom „Inovativnost bh. kompanija: otvorena ili ne“.S Amilom sam razgovarala o:00:00:00 Teaser i najava00:03:08 KZBusiness u kolaboraciji sa Ekonomskim fakultetom i Udruženjem MBA u BiH00:06:15 Postdoktorski studij u Berlinu i inovacijski ekosistem 00:08:53 Open inovation koncept i osnivanje inkubatora na Ekonomiji00:12:50 Osnivanje Sarajevo Innovation summita 2018.00:14:10 Svaka nacionalna ekonomija traži svoje Zakone i politike 00:17:29 Trenutno pripremamo federalni zakon o inovacijskoj djelatnosti00:20:39 Greška je što se inovacije vežu samo za mlade ljude i IT rješenja 00:22:29 Godine i stepen obrazovanja nisu prepreka za kvalitetne inovacije00:26:30 Drvna i metalska industrija su naše najveće izvozne grane00:30:00Proizvodnja hrane treba da bude naša strateška industrija00:35:10 Promocija proizvodnog sektora mladima u BiH je nužna 00:37:10 Mentorstvo u businessu je najmoćniji alat u učenju______________

Sv. Valentin ima ključ od korenin, pravi pregovor... O letošnjih prvih vrtnarskih opravilih nam je svetovala prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.

V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy.

Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Radiotelevizija Slovenija je pred velikimi izzivi. Nenehne tehnološke spremembe, novi trendi ter drugačne navade gledalcev, poslušalcev in bralcev od našega največjega javnega medija v državi zahtevajo spremembe, ki jih navsezadnje pričakuje tudi javnost. Kako izboljšati javno RTV? Kako zagotoviti stabilno in zadostno financiranje, ki bo omogočilo spremembe in razvoj zavoda? Kakšne novosti načrtuje uprava RTV in kdaj lahko pričakujemo predlog prenovljenega zakona o RTV? O tem v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo; Natalija Gorščak, predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija; dr. Igor Vobič, prof. na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Kakšne so vzporednice med športom in religijo, zakaj skupnost športnikov v ligaških tekmovanjih spominja na organiziranost verskih skupnosti in kaj sploh pomeni odnos do Presežnega prek športa? Razsežnosti športnega duha v kontekstu religioznega izkustva bo z gostom dr. Andrejem Šegulo, profesorjem na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo TEOF odstiral novinar in voditelj Nejc Krevs.

V mesecu avgustu obhajamo pomemben praznik o veličastnem Jezusovem spremenjenju na gori. Pričuje o Jezusu kot odrešeniku in božjem sinu ter o rasti tudi za kristjane da bi postali bližje nebeškemu kraljestvu, saj so navzoči lahko za trenutek videli njegovo božanstvo. Kaj globljega pa sporoča praznik in evangelijski odlomek pa nam bo zaupal naš gost doc. dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«Od kod teorije zarot?»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. »Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.Kaj lahko naredimo?»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

V začetku prihodnjega meseca bomo praznovali praznik dela, ki je tudi državni praznik. Delo in spoštovanje do dela je del vsake religije. Delo je vrednota skozi celotno zgodovino. Pogled nanj pa se je spreminjal. V naš studio smo povabili teologa dr. Sebastijana Valentana, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonsko pravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijoZdaj, ko se zdi dovolj verjetno, da bi bil Donald Trump novembra lahko ponovno izvoljen za predsednika, bi se na stari celini najbrž morali začeti spraševati, kaj storiti, če bo januarja 2025 za mizo v Ovalni pisarni znova sedel mož, ki Nato očitno šteje za Ameriki odvečno zavezništvo in ki v Evropski uniji slej ko prej prepoznava možno geopolitično tekmico Združenim državam, katere potenciale bi veljalo preemptivno nevtralizirati. Vprašanje negotovih čezatlantskih odnosov pa utegne postati še bolj pereče, če se bo pod Trumpom Washington nato še po bratsko pogodil z Moskvo glede Ukrajine. Evropa je z vsestransko pomočjo Kijevu v zadnjih dveh letih namreč pošteno razdražila ruskega medveda, a je pri teh politikah vztrajala, saj se je zanašala, da vse to počne v dovolj trdnem zavezništvu z Združenimi državami. Če pa bosta Bela hiša in Kremelj dosegla dogovor, po katerem se bo Ukrajina ponovno znašla v trdnem ruskem objemu, evropske države pa nenadoma ne bodo mogle več računati na ameriško vojaško zaščito, tedaj se bo dobršen del stare celine znašel med Putinovim kladivom in Trumpovim nakovalom, v skrajno neprijetnem geopolitičnem položaju, skratka. Časa za razmislek, kaj v takem primeru storiti, ni veliko, a kolikor ga je, ga je menda treba izkoristiti zdaj. Kakšne poteze bi torej morale v naslednjih mesecih ali letu dni povleči evropske vlade? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom v studiu gostili dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico in predavateljico na Katedri za obramboslovje ljubljanske Fakultete za družbene vede, ter dr. Boštjana Udoviča, ki poučuje na Katedri za mednarodne odnose iste visokošolske ustanove, prek spleta pa sem nam je v diskusiji pridružil še zgodovinar, urednik revije Razpotja in publicist, Luka Lisjak Gabrijelčič. foto: Leuchtturm81, Pixabay

Ustavili smo se ob prvih vrtnarskih opravilih, ki so seveda povezana s kontrolo kaljivosti semen, načrtovanjem kolobarja in z vzgojo sadik vrtnin. Naša gostja dr. Ana Slatnar, izredna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, na Biotehniški Fakulteti v Ljubljani, je odgovarjala na vprašanja poslušalcev.

V tem mesecu v evangeliju večkrat beremo o darovanju Jezusa Kristusa o besedah, ki je prišel kot "Jagnje Božje." V katoliški Cerkvi, ga ponazarja evharistija. To liturgično dejanje predstavlja temeljno poslanstvo Cerkve, prinaša Kristusa. Kaj pa je globlji pomen teh besed, ki jih najdemo v evangeliju, kaj nam sporočajo? Kakšno vlogo ima pri tem cerkveno občestvo in kako lahko ta nauk uresničuje. Kako je treba to evharistijo, živeti na vseh področjih v vsakdanjem življenju? O tem dr. Matjažem Celarcem, ki je asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Lana Nikolić je slobodna novinarka i aktivistkinja koja se zalaže za prava mladih, a posebno mladih iz osetljivih društvenih grupa.Diplomirala je i masterirala na Katedri za opštu književnost i teoriju književnosti na Filološkom fakultetu u Beogradu. Trenutno je na doktorskim studijama na Fakultetu za medije i komunikacije gde proučava povezanost medija, komunikacije umetnosti i društvenih mreža.Bila je novinarka Radio Beograda 202 i voditeljka emisije za mlade “Perspektiva”, stipendistkinja Instituta za digitalne komunikacije, kao i članica Tima za ljudska prava UN u Srbiji tokom godinu dana. U dosadasnjem radu učestvovala je na razlicitim projektima, konferencijama i događajima vezanim za medijsku pismenost, inkluziju, drustvene mreže i komunikaciju. Bavi se digitalnom ilustracijom kroz lični projekat @existential_sunflower, a naporedo radi na usavršavanju svojih medijskih veština, deljenju znanja u oblasti medija i komunikacija, dok pokreće teme od značaja za društvo na svom Instagram profilu. Lana Nikolic is a PhD student, prominent activist, influencer, journalist, radio host, and illustrator dedicated to promotion of human rights, culture, education, media literacy and responsible use of social media. She graduated World literature and theory of literature from the Faculty of Philology, and earned a master degree there. At this moment she is pursuing her PhD studies in the Faculty of media and communication, researching modern ways of communication in the internet era, along with looking to understand posthumanistic connection between people and mobile devices Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Za informacije o radu sa mnom posetite https://www.instagram.com/aleksandra.vancevska Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. S'ljubavlju, Aleks

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova, je nastala 12. novembra 1938. Ob tem visokem jubileju, 85-letnici, se s sogovorniki pogovarjamo o akademiji, akademikih in akademikinjah ter izzivih, ki jih prednje postavljata družba in čas.Sogovornika: akad. prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, doktor zgodovinskih znanosti ter redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, podpredsednica SAZU, doktorica medicinskih znanosti ter vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zapiski: 85 let SAZU: Akademija delavnih, 2. del Aktualno: 85 let SAZU

Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.

V oddaji Kulturni fokus nas bo tokrat zanimalo, kakšna približno so merila za pravo ravnanje človeka v stvarstvu, v družbi z drugimi živimi bitji. Morda Biblija nudi kake konkretne podlage v obliki napotkov, vsaj v odnosu do živali, saj je človek njihov gospodar in varuh? Ali razloge za legalizacijo človekocentričnosti lahko iščemo tudi v svetih spisih? Z živalmi so povezani tudi arhetipi, motivi in simboli, mnogokrat medkulturno posredovani in univerzalni, vendar skozi različne mitologije kažejo tudi protislovne plati. Znaimivo je, da imamo pri nas naprimer osla za tumpasto in trmasto žival, ki nam lahko povzroči mnogo problemov in zamud, vendar ga prejšnje tradicije, tudi zametki krščanstva, vidijo povsem drugače. Osel ima kopico dobrih lastnosti; ima dober vid in sluh, plenilce zaznava veliko prej, kot druge živali in človek. Za razliko od ovc, ki bi si morda tudi želele takih lastnosti, je manj vodljiv, ima pa zato boljšo orientacijo. Gost oddaje je teolog in zgodovinar, dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2015 deluje v uredniškem odboru revije Edinost in dialog, recenzirane znanstvene revije Inštituta Stanka Janežiča, od leta 2021 je njen glavni in odgovorni urednik.

Danes praznujemo dan državnosti. Pred več kot tremi desetletji je to bil tudi čas sprememb in oblikovanja nove države. Prav zato bomo spregovorili o odnosu države in Cerkve, kaj se je dogajalo pred tem, po tem, temeljne spremembe, ki so nastale in kako so vplivale na vernike na različnih področjih. V naš studio bomo povabili teologa Sebastijana Valentana, doktorja kanonskopravnih znanosti, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pomlad je ponavadi tista, ki nas s toplejšimi dnevi prepriča, da zimske čevlje počasi zamenjamo z lažjimi, bolj zračnimi supergami. »Zadnjih 20 let je to zagotovo najbolj nošen, popularen in vsestranski čevelj,« pravi Karin Košak, redna profesorica na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. In tudi prej, vse od 70. let naprej se ta čevelj neprestano razvija in spreminja. Torkov kviz o supergah je pripravila Darja Pograjc.

Dr. Tadeja Jakus, z dekliškim priimkom Pregelj, je otroška leta in zgodnjo mladost preživela na Malem Polju, zaselku pri Colu nad Ajdovščino od koder se je podala na dolgo pot izobraževanja. Zaokrožila jo je z znanstvenim nazivom. Je univerzitetni inženir živilske tehnologije, kot višja predavateljica in raziskovalka na področju prehrane in gibanja je zaposlena na Univerzi na Primorskem, fakulteti za vede o zdravju, Katedri za prehransko svetovanje-dietetiko. V pogovoru nam je predstavila nekaj splošnih pravil in zmot oziroma »resnic« o prehranjevanju. Tudi v luči današnjega življenjskega tempa, ko se premalo zavedamo, kako prepleteni sta psihologija in prehrana. S Tadejo Jakus se je pogovarjal Sandi Škvarč

V Cerkvi so številna poslanstva, za katera so laiki bolj usposobljeni kot duhovniki, na primer na področju zakonske pastorale ali ekonomije. A kakšno je dejansko stanje, ko govorimo o sodelovanju in soodgovornosti laikov in duhovnikov? In kako so ženske kvote prodrle tudi v cerkveno miselnost? O tem smo govorili s profesorico pri Katedri za filozofijo na teološki fakulteti dr. Mateja Pevec Rozman, ki se je nedavno v Vatikanu udeležila srečanja na te teme.

V Cerkvi so številna poslanstva, za katera so laiki bolj usposobljeni kot duhovniki, na primer na področju zakonske pastorale ali ekonomije. A kakšno je dejansko stanje, ko govorimo o sodelovanju in soodgovornosti laikov in duhovnikov? In kako so ženske kvote prodrle tudi v cerkveno miselnost? O tem smo govorili s profesorico pri Katedri za filozofijo na teološki fakulteti dr. Mateja Pevec Rozman, ki se je nedavno v Vatikanu udeležila srečanja na te teme.

Iz vesoljske davnine nekatera ljudstva sveta prisluškujejo prapoku, druga duhovom prednikov, tretja božjemu stvarjenju, četrta rojevanju iz nebeške svetlobe ... V nekaterih kulturah se ljudje veliko bolj, kot je to na evropocentričnem Zahodu, zaupajo kozmični energiji, zemlja pa je lahko oseba, tako kot vsa druga živa bitja, med katere se samo enakovredno uvršča tudi človek. Ni treba potovati daleč v preteklost, da bi tudi pri nas, predvsem ko imamo v mislih Primorske naravoverce, v središču konceptov življenj z naravo, odkrivali zanimive elemente biocentrizma. Tudi pri indijskih puščavnicah in puščavnikih v idilični pokrajini Ladakha, ki se poskušajo zelo inovativno spoprijeti s podnebnimi spremembami, je mikrokozmična harmonija v budističnem puščavniku, pogojena z makrokozmično harmonijo v zunanjih pokrajinah. Ti samotneži; ki z naravo dihajo v razgibani himalajski pestrosti, marsikje še vedno meditirajo v votlinah. Če se v krščanski tradiciji, že v sami genezi, človek ne počuti kot del celote, pa ponekod, v južnih, andskih predelih Amerike, staroselska ljudstva poznajo način razmišljanja, ki zemljo priznava ne le kot enakovreden subjekt vsem drugim, pač pa bi ji težko pripisali določen spol ali vlogo. V prvi izmed dveh oddaj, ki sta nastali sočasno s ciklom predavanj v Cankarjevem domu v Ljubljani z naslovom Narava v religiji in kozmologiji, so si predavatelji zastavili izhodiščna vprašanja: kaj je človek, koliko je udeležen v družbeni stvarnosti in koliko je le del narave. V cikel predavanj, ki ga je zasnovalo Društvo za primerjalno religiologijo, sodi tudi predavanje o filozofiji dihanja, nenavadnem filozofskem konceptu, ki prestopa okvirje samorazumevanja evropske filozofije. Z vsebino respiratorne filozofije, ki se razvija iz zavedanja, da smo ljudje, odvisni od dihanja, izjemno ranljivi v razmerju do naravnega okolja, sploh pa dihamo vse slabši zrak, tudi začenjamo oddajo. V oddajah bodo sodelovali: - prof. dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije na ZRS Koper in dekan Fakultete za humanistični študij – Institutum Studiorum Humanitatis, ki deluje v okviru Alma Mater Europaea. Ukvarja se z etiko, filozofsko teologijo in religijskimi študijami. - dr. Igor Škamperle, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Strokovno se posveča sociologiji znanosti, vizualni umetnosti in polju religiologije. Piše strokovne članke in razprave iz kulturne zgodovine. - dr. Marija Mojca Terčelj, predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije ter raziskovalka na Inštitutu za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem od študijskega leta 2003/04. Pred tem je vodila Oddelek za zunajevropske kulture Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje so kozmologija, religija, magija in znanost, medicinska antropologija, kolonialne in postkolonialne socialne politike za staroselsko prebivalstvo, človekove pravice – pravice staroselcev. - dr. Cirila Toplak, redna univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica. Predava političnozgodovinske predmete na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je predstojnica raziskovalnega Centra za politične teorije FDV. Kot članica programske skupine Raziskave kulturnih formacij raziskuje tudi na Institutum Studiorum Humanitatis AMEU. Cirila Toplak je predsednica Balkanskega politološkega združenja in članica Etične komisije za poskuse na živalih. - dr. Nina Petek, docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete iz indijske filozofsko-religijske tradicije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih in budističnih filozofskih šolah ter tradicijo budističnega puščavništva na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje. Je direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.

Iz vesoljske davnine nekatera ljudstva sveta prisluškujejo prapoku, druga duhovom prednikov, tretja božjemu stvarjenju, četrta rojevanju iz nebeške svetlobe ... V nekaterih kulturah se ljudje veliko bolj, kot je to na evropocentričnem Zahodu, zaupajo kozmični energiji, zemlja pa je lahko oseba, tako kot vsa druga živa bitja, med katere se samo enakovredno uvršča tudi človek. Ni treba potovati daleč v preteklost, da bi tudi pri nas, predvsem ko imamo v mislih Primorske naravoverce, v središču konceptov življenj z naravo, odkrivali zanimive elemente biocentrizma. Tudi pri indijskih puščavnicah in puščavnikih v idilični pokrajini Ladakha, ki se poskušajo zelo inovativno spoprijeti s podnebnimi spremembami, je mikrokozmična harmonija v budističnem puščavniku, pogojena z makrokozmično harmonijo v zunanjih pokrajinah. Ti samotneži; ki z naravo dihajo v razgibani himalajski pestrosti, marsikje še vedno meditirajo v votlinah. Če se v krščanski tradiciji, že v sami genezi, človek ne počuti kot del celote, pa ponekod, v južnih, andskih predelih Amerike, staroselska ljudstva poznajo način razmišljanja, ki zemljo priznava ne le kot enakovreden subjekt vsem drugim, pač pa bi ji težko pripisali določen spol ali vlogo. V prvi izmed dveh oddaj, ki sta nastali sočasno s ciklom predavanj v Cankarjevem domu v Ljubljani z naslovom Narava v religiji in kozmologiji, so si predavatelji zastavili izhodiščna vprašanja: kaj je človek, koliko je udeležen v družbeni stvarnosti in koliko je le del narave.V cikel predavanj, ki ga je zasnovalo Društvo za primerjalno religiologijo, sodi tudi predavanje o filozofiji dihanja, nenavadnem filozofskem konceptu, ki prestopa okvirje samorazumevanja evropske filozofije. Z vsebino respiratorne filozofije, ki se razvija iz zavedanja, da smo ljudje, odvisni od dihanja, izjemno ranljivi v razmerju do naravnega okolja, sploh pa dihamo vse slabši zrak, tudi začenjamo oddajo.V oddajah bodo sodelovali:- prof. dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije na ZRS Koper in dekan Fakultete za humanistični študij – Institutum Studiorum Humanitatis, ki deluje v okviru Alma Mater Europaea. Ukvarja se z etiko, filozofsko teologijo in religijskimi študijami.- dr. Igor Škamperle, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Strokovno se posveča sociologiji znanosti, vizualni umetnosti in polju religiologije. Piše strokovne članke in razprave iz kulturne zgodovine.- dr. Marija Mojca Terčelj, predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije ter raziskovalka na Inštitutu za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem od študijskega leta 2003/04. Pred tem je vodila Oddelek za zunajevropske kulture Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje so kozmologija, religija, magija in znanost, medicinska antropologija, kolonialne in postkolonialne socialne politike za staroselsko prebivalstvo, človekove pravice – pravice staroselcev.- dr. Cirila Toplak, redna univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica. Predava političnozgodovinske predmete na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je predstojnica raziskovalnega Centra za politične teorije FDV. Kot članica programske skupine Raziskave kulturnih formacij raziskuje tudi na Institutum Studiorum Humanitatis AMEU. Cirila Toplak je predsednica Balkanskega politološkega združenja in članica Etične komisije za poskuse na živalih.- dr. Nina Petek, docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete iz indijske filozofsko-religijske tradicije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih in budističnih filozofskih šolah ter tradicijo budističnega puščavništva na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje. Je direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.  

"Ko je pripremio tajnu večeru?"  If you like what you hear and you want to support me you can make a one time donation using PayPal https://paypal.me/beinganddoing. Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Nova epizoda nam donosi razgovor sa Anom koja promišlja život na više nivoa i u više raziličitih dimezija. Kao i njen sajt ovaj razgovor je svojevrstan lavirint tema koji možete istraživati u svom tempu i na razne načine. Dotakle smo se pozicije umetnice u društvu i neophodnosti njenog života na margini kao i polozaja zena i njihovih borbi da u njega pogledaju. Pričale smo o anarhiji, slobodi i folku. Govorile smo o mačkama i lekcijama kojima nas ova mala krznata božanstva uče. Nadam se da ćete uživati u poetici ovog razgovora koliko sam i ja.   Ana Arp je pisac. Autorka je sajta A.A.A (2011), knjiga Tri mita (2016) i Jabuke (2019). U 2022. godinu ulazi sa planom za objavljivanje tri knjige koje će činiti jednu estetsku i smisaonu celinu – eseje o Šekspiru, Helderlinu i Tomasu Manu. Ana Arp prati blejkovsku tradiciju uradi sam izdavaštva, nezavisnosti u radu, delanja van tržišnih modela i odnosa izdavač-autor. Svoj rad sama finansira, štampa i uređuje, sarađujući sa lektorima, dizajnerima i fotografima. To je deo koncepta, ne nužnosti, i ima veze sa anarhističkim idejama koje negiraju odnos hijerarhije i po svaku cenu institucionalnog afirmisanja umetnika (preko izdavača, nagrada, medija, udruženja, festivala). Rođena je u Beogradu 6. decembra 1985. godine. Osnovne, master i doktorske studije pohađala je na Filološkom fakultetu u Beogradu na Katedri za opštu književnost i teoriju književnosti. Sajt A.A.A (https://anaarpart.com) treba posmatrati kao oblik umetničkog dela. Sadržaj sajta stvara novi jezik koji je omogućila tehnologija koja iz dana u dan biva sve jači medijator između nas i umetnosti, nas i stvarnosti. U pitanju je umetnička forma koja se najbolje otkriva ako posetilac uđe u arhivu i počne da se kreće pravolinijski kroz sadržaj, iz meseca u mesec, iz teksta u tekst. Tada se uočava jasna narativna struktura čitavog projekta na kome je autorka radila jedanaest godina. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Vise informacija o podkastu Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoing.podcast Instagram: https://www.instagram.com/being_and_doing/ Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68feebc101 Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. S'ljubavlju, Aleks

Volilci so sinoči odločili, da bo prihodnjih pet let v predsedniški palači bodisi prva predsednica v zgodovini slovenske države bodisi prvi desno-sredinski predsednik. V drugi krog predsedniških volitev sta se namreč uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Oba kandidirata s podpisi volilcev. Kako razumeti izide volitev, kaj pomenijo za kandidate in kaj za stranke, kakšne lekcije je z njimi dobila politika? In nenazadnje: kakšna (naj) bo kampanja pred drugim krogom. O vsem tem v voditelj Tomaž Celestina in analitiki. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, politični analitik in urednik, dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

V »Pogovoru o« smo se ustavili pri vojaški taktiki, ki jo v vojni v Ukrajini uporabljata Rusija in Ukrajina. Ali je taktika, ki sta jo ubrali strani v čem presenetila smo vprašali izredno profesorico na Katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede dr. Majo Grb. O diplomatskem reševanju vojne in tudi o tem, kako vse to dogajanje vpliva na Zahodni Balkan pa smo vprašali upokojenega diplomata, sicer nekdanjega veleposlanika v ZDA, dr. Boža Cerarja. Slednji je komentiral tudi diplomacijo, ki jo je ubrala aktualna vlada.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Doc.dr.sc. INGE KLUPKA-SARIĆ, dr.med. specijalista neurologpredstojnica Klinike za neurologijuSKB Mostardocent na Katedri za neurologijuMedicinskog fakulteta Sveučilišta u MostaruMostar, BiHLINK NA TEČAJ Pristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Sve je više studija koje naglašavaju važnost rane terapijske intervencije u multiploj sklerozi (MS). Postoje podaci u literaturi da praktično sa prvom pojavom demijelinizacijskih lezija, čak i bez očitog neurološkog deficita primjena visokoefikasne terapije u ovom periodu može produžiti period do pojave progresije ili teških posljedica ove bolesti.O ovom novom konceptu, promjeni paradigme u liječenju MS, nacionalni ekspert na ovom polju govori u ovom izuzetnom tečaju kojeg preporučujemo za Vašu pažnju.Aktivnost je preporučena za specijaliste i specijalizante neurologije, pedijatrije, radiologije, porodične medicine, a pogodna je i za studente medicine.Ova CME aktivnost je besplatna za registrirane članove. Registracija je također, besplatna.Tečaj je akreditovan od strane Ljekarske komore Tuzlanskog kantona.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.NOVARTIS Pharma, Predstavništvo Sarajevo At Novartis, we are reimagining medicine.

Toni Bandov jedan je od malobrojnih profesora na Katedri za nederlandistiku Filozofskog fakulteta u Zagrebu, katedri koja tek svake tri godine upisuje studente. Pomalo neobično, osobito ako se uzme u obzir da Nizozemcima u školama nedostaju profesori nizozemskog, pa ih uvoze i iz Hrvatske. Tijekom studija posvetio se proučavanju afrikaansa i književnosti na afrikaansu. Pojasnit će nam kakav je to jezik – priča o „nekoj vrsti marginalizacije i provincijalizacije te konkretne kolonije koja se sastojala od svega 200 ljudi koji su stigli u 4-5 brodova“. -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i počastite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.Začenjamo praznični teden ob 50. rojstnem dnevu Vala 202Val 202, drugi program Radia Slovenija, je že pol stoletja med najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in presega družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: – Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, – Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, – dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, – Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ime druge velikonočne nedelje je bela nedelja in izvira še iz starokrščanskih časov. Takrat so novo krščenci, ko so prejeli zakrament Svetega krsta, ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, kot znamenju čistosti. O razvoju prvih krščanske skupnosti, tako v svetu, kot tudi na slovenskih tleh bo govoril frančiškan brat dr. Miran Špelič profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tema ove epizode je struktura zvezda, ali u širem kontekstu i kompletnija priča o samoj fizici zvezda. Pričali smo o tome šta su zvezde i kako ih astrofizičari opisuju, koje se jednačine i modeli koriste za osnovno modelovanje strukture zvezda u astrofizici, koji su fizički parametri najvažnije karakteristike zvezda, koji su osnovni fizički principi strukture zvezda i kako je sve to povezano sa evolucijom zvezda, kao i na koji način kroz posmatranja možemo da saznamo više o strukturi zvezda. Gost je bio Stanislav Milošević, asistent na Katedri za astronomiju Matematičkog fakulteta Univerziteta u Beogradu.Support the show (http://patreon.com/radiogalaksija)

Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. NERMIN SALKIĆ, dr.med.specijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterologredovni profesor na Katedri za internu medicinuMedicinskog fakulteta Univerziteta u TuzliTuzla, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Hepatična encefalopatija je redovni pratilac bolesnika sa cirozom jetre. Podaci iz literature govore da će 80% oboljelih od ciroze imati barem jednu epizodu encefalopatije,koja ima multifaktorijelne uzroke, sa konačnom posljedicom u povišenju serumskog nivoa amonijaka i posljedične neurotoksičnosti.Iako psihijatrijske manifestacije hepatične encefalopatije nastupaju prve, a što porodica pacijenta vrlo brzo primijeti i dovede ga ljekaru, značajan broj oboljelih ima tzv. minimalnu hepatičnu encefalopatiju koja nema jasne kliničke manifestacije, nego se detektuje posebnim psihometrijskim testovima. Ov grupa pacijenata ima posebno narušen kvalitet života, a ukoliko još uvijek rade, posebno na poslovima koji zahtijevaju upravljanje vozilima ili teškim mašinama, može značajno pogoditi njihovu sposobnost i dovesti do katastrofalnih posljedica ne samo po pacijenta nego i po druge.Zbog toga je prepoznavanje ovog stanja jako bitno, posebice što se može jako dobro liječiti sa različitim terapeuticima, od kojih se u ovom tečaju posebice razmatra L-ornitin L-aspartat (LOLA), koji u meta-analizama pokazuje izvrsne rezultate. O svemu ovome, pogledajte i poslušajte u ovom revijalnom prikazu kojeg smo pripremili za Vas.Aktivnost je preporučena za specijaliste i specijalizante gastroenterologije, interne medicine, pedijatrije, infektologije, porodične medicine, a primjerena je i za studente medicine i magistre farmacije. Ova CME aktivnost je besplatna za registrirane članove. Registracija je također, besplatna.Tečaj je akreditovan od strane Ljekarske komore Tuzlanskog kantona, Farmaceutskog fakulteta Tuzla i Komore magistara farmacije TK.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.

Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi. Poljska in Madžarska trdita, da to pogojevanje nima ustrezne pravne podlageAli je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, v katerih je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti več kot 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Københavnu, – dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.

Predsednik države Borut Pahor je današnji dan izbral za podpis odloka o razpisu volitev v državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. Kako do volitev, zlasti pa, kako po njih, pa v pogovoru s poznavalci politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: - dr. Miro Haček, profesor za Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, - Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon. Razpis volitev v Državni zbor Predsednik države Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu volitev v Državni zbor. Na redne volitve se bomo odpravili 24. aprila, slovenska politika pa je tudi tokrat izredno razdeljena. O tem, kako do volitev, zlasti pa kako po njih, v pogovoru s poznavalcema politike in voditeljem Tomažem Celestino. Gosta: – dr. Miro Haček, profesor na Katedri za analizo politik na Fakulteti za družbene vede, – Andraž Zorko, partner in direktor družbe Valicon.

Nemčija po 16 letih vodenja Angele Merkel in Krščansko-demokratske unije dobiva novo 'semaforsko' koalicijo pod vodstvom levo-sredinskega socialdemokrata Olafa Scholza. V novi koaliciji bosta še stranki zelenih in liberalcev. Je konec ere Merklove, ki je bila garant stabilnosti in varnosti, obenem priložnost za nov začetek, nove politike in usmeritve? Spremembe v Nemčiji bodo zaznamovale tudi evropsko prihodnost. Na dan slovesne zaprisege nove nemške vlade in primopredaje voditeljica Sandra Krišelj z dopisnico iz Berlina Polono Fijavž in sogovorniki v studiu razmišlja o tem, kaj to pomeni za evropska zavezništva in kaj za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Gostje: - dr. Matjaž Nahtigal, izredni profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Irena Samide, izredna profesorica na Oddelku za germanistiko pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, - Marta Kos, nekdanja veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. NERMIN SALKIĆ, dr.med.specijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterologvanredni profesor na Katedri za internu medicinuMedicinskog fakulteta Univerziteta u TuzliTuzla, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Ursodeoksiholna kiselina (UDCA) je lijek koji ima višestruku primjenu u hepatologiji, a i u nekim stanjima u gastroenterologiji. Neizostavan je u tretmanu različitih holangiopatskih stanja poput primarne bilijarne ciroze, primarnog sklerozirajućeg holangitisa, kao i holestaze u trudnoći.UDCA se takođe sa uspjehom može primjenjivati kao adjuvantni tretman nekih drugih jetrenih bolesti, a svoju primjenu ima i u pacijenata sa holesteroloskim kamencima žučne kesice, gdje u pojedinih, dobro probranih pacijenata može prevenirati dalji rast kalkulusa, a manje kamence čak i otopiti.O svemu ovome, indikacijskom području, dozama i primjeni UDCA u različitim kliničkim entitetima pogledajte i poslušajte u ovom pažljivo pripremljenom revijalnom predavanju.Aktivnost je preporučena za specijaliste i specijalizante gastroenterologije, interne medicine, pedijatrije infektologije, porodične medicine, a primjerena je i za studente medicine i magistre farmacije. Ova CME aktivnost je besplatna za registrirane članove. Registracija je također, besplatna.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.Bosnalijek d.d. Prvo zdravlje.

Prof. dr Vesna Damnjanović je gošča Vladimira Stankovića u 28. epizodi podcasta Biznis Priče.

Evropska unija temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic. V zadnjem času pa se ob številnih krizah zdi, da so namesto vrednot v ospredju interesi. Nastaja vtis, da Evropejce vse več stvari razdvaja. Kakšno Evropo si želimo? O tem poteka vseevropska konferenca o prihodnosti Evrope in o tem razpravljajo tudi udeleženci blejskega strateškega foruma. O tem, kaj nas še povezuje, pa v Studiu ob 17h voditeljica Špela Novak s kolegi iz Bleda in sogovorniki v studiu. Gostje: - Ana Bojinović Fenko, izredna profesorica na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, - Jernej Letnar Černič, redni profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, - Aleš Maver, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. NERMIN SALKIĆ, dr.med.specijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterologvanredni profesor na Katedri za internu medicinuMedicinskog fakulteta Univerziteta u TuzliTuzla, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Oralni budesonid je kortikosterid druge generacije koji omogućava lokalni, selektivni tretman bolesti probavnog trakta i jetre, uz minimalne sistemske nuspojave. Rezultati randomiziranih studija koje su komparirale budesonid sa placebom ili drugim lijekovima su doveli do publikacije ekspertskih preporuka za primjenu budesonida u blagoj do srednje teškoj ileocekalnoj formi M. Crohn, mikroskopskom kolitisu, ulceroznom kolitisu, kao i u autoimunom hepatitisu.Sigurnosni profil budesonida omogućava da se terapija može sigurno prekinuti bez uobičajene potrebe za postupno smanjenje doze kao kod ostalih kortikosteroida. Kao kortikosteroid koji selektivno djeluje na probavni sistem i jetru, budesonid omogućava primamljivu alternativu za konvencionalne sistemske kortikosteroide u tretmanu probavnih bolesti.Tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante gastroenterologije, pedijatrije i porodične medicine, a primjeren je i za studente medicine, kao i za farmaceute.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.Ewopharma

Stefan Mandić-Rajčević završio je Medicinski fakultet Univerziteta u Beogradu, a doktorirao na Univerzitetu u Milanu u oblasti medicine rada i industrijske higijene (uža oblast – toksikologija, a šira oblast javno zdravlje, medicina rada i zdravlje životne sredine). Radio je u Međunarodnom centru za ruralno zdravlje (kolaboracioni centar Svetske zdravstvene organizacije), a kasnije na Tehnološkom fakultetu Univerziteta u Beogradu (Inovacioni centar TMF-a). Od 2019. godine je na Katedri za socijalnu medicinu Medicinskog fakulteta Univerziteta u Beogradu i u Školi javnog zdravlja i menadžmenta u sistemu zdravstvene zaštite. Stefan je i direktor za digitalno učenje i inovacije (director of digital learning and innovation) u međunarodnoj organizaciji koja se zove "Ag health and safety alliance". Organizacija se bavi obukom iz oblasti zdravlja i bezbednosti na radu u poljoprivredi, a zbog korone su morali u kratkom periodu da prebacie sve aktivnosti onlajn, što je podrazumevalo prilagođavanje sadržaja koji su inače predstavljani uživo na onlajn platformu. Treba naglasiti i oblast analize podataka, dizajn studija, i donošenje odluka na osnovu podataka. Stefan je odgovorio na 5 pitanja koja ste mu postafljali tokom sedmice: Koliko je bilo moguće uspešno nastaviti online obuku iz oblasti zdravlja i bezbednosti na radu?Šta vidite kao najveće izazove u oblasti javnog zdravlja u narednih 15-20 godina?Možete li nam približiti ključne aspekte za uspešnu analizu podataka? I način za najbrže i najtačnije prikupljanje istih?Koja od oblasti medicine kojima se bavite vam je najzanimljivija i zašto?Kako pojedinac može da doprinese unapređenju javnog zdravlja? Hvala Talks and Folks, Epson Srbija, Nova Iskra i Assert International na podršci u realizaciji ovog podcasta!

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Doc.dr.sc. INGE KLUPKA-SARIĆ, dr.med.specijalista neurologpredstojnica Klinike za neurologiju SKB Mostardocent na Katedri za neurologijuMedicinskog fakulteta Sveučilišta u MostaruMostar, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U zadnjih par godina polako smo dobili nove znanstvene podatke o ulozi B limfocita u patogenezi multiple skleroze. Danas znamo da su B-stanice prisutne u svim oblicima MS, te da gustoća CD20 pozitivnih B limfocita korelira sa aktivnošću demijelinizacijskih lezija. Ova promjena paradigme otvara mogućnost primjene lijekova koji imaju efekat blokiranja CD20 pozitivnih limfocita u liječenju MS. U ovom kratkom i sažetom revijalnom prikazu, Doc.dr.sc. Inge Klupka-Sarić iznosi ono što današnja medicina zna o ovoj novootkrivenoj ulozi B limfocita u patofiziologiji multiple skleroze.Tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante neurologije i porodične medicine, a primjeren je i za studente medicine.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.ROCHE d.o.o. – ROCHE Ltd. Roche Bosna i Hercegovina

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.

"Na drugi strani" izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev, in ne zgolj iz predstavitve rezultatov njihovega dela, interpretiranih skozi akademske ali muzealske oči. Fotoreporterji so, tako po lastnih pričevanjih kot po ugotovitvah iz literature, s svojim delom bolj ali manj vedno "na drugi strani". Dober fotoreporter je tisti, ki je na drugi strani objektiva v primerjavi s svojim subjektom; je tisti, ki poskuša z lastnim videnjem situacije predstaviti drugo, vizualno plat zgodbe, saj ne želi biti zgolj ilustrator novinarskega besedila. V družbenem smislu predstavlja s svojimi fotografijami drugo, morda dotlej nevideno ali neznano plat določenega dogajanja. Pri svojem vsakdanjem delu se znotraj uredniške politike pogosto počuti postavljenega na drugo stran, na nasprotni breg interesov, ki to politiko usmerjajo. V slovenskem jeziku imamo pri naslovu projekta srečo tudi s tem, da lahko razmišljamo, kolikokrat je močna fotografija izrinjena s prve strani časopisa, potisnjena na drugo stran, z vidika pomembnosti v drugi plan so zapisali avtorji razstave Na drugi strani, ki jih bomo gostili v tokratnih Glasovih svetov: Marija Skočir, višja kustosinja, vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica, dr. Ilija Tomanić Trivundža, izredni profesor na Katedri za medijske in komunikacijske študije (FDV), član Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja (FDV), dr. Jan Babnik, kritik, kurator, urednik revij Membrana in Fotografija, direktor zavoda Membrana. Razstava v Galeriji Jakopič tako predstavlja fotoreportažo kot vizualno pripoved, odvisno od vrste dejavnikov, ki vplivajo na vidnost fotoreporterjevega dela: uredniških odločitev, ekonomskih dejavnikov, medijske krajine, tehničnih zmožnosti reprodukcije in tudi recepcije bralstva, ki fotoreportažo sprejema in njene podobe zapisuje v družbeni vizualni spomin. V oddaji, z debato v živo, pa tudi o moči oziroma nemoči ter objektvnosti in avtentičnosti reportažne fotografije. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

U ovoj epizodi govorili smo o sekvenciranju genoma, metodama i tehnikama koje se koriste za detekciju i prepoznavanja nukleinskih baza u lancima DNK, o bioinformatici i bioinformatičkoj analizi podataka dobijenih sekvenciranjem genoma, kliničkim primenama i nekim zanimljivim problemima u kojima razvoj sekvenciranja humanog genoma može da unapredi medicinu.   Gost je bio Ognjen Milićević, bioinformatičar, statističar i lekar, asistent na Katedri za statistiku Medicinskog fakulteta u Beogradu. Ukoliko naš rad želite da podržavate iznosom koji sami određujete na mesečnom nivou, to možete učiniti ovde: https://patreon.com/join/radiogalaksija. Ukoliko želite da donirate Radio Galaksiju jednokratno preko PayPal-a, to možete učiniti ovde: http://paypal.me/radiogalaksija. Hvala!Pratite nas i na društvenim mrežama: Facebook, Instagram, Twitter, Reddit.A ukoliko više volite da čitate e-mailove, prijavite se na naš newsletter, ovde.Support the show (http://patreon.com/radiogalaksija)

V Sloveniji imamo še eno zgodbo otroka, ki potrebuje gensko terapijo, da bi lahko nekoč hodil, govoril in samostojno živel. Mali Urban se je rodil psihoterapevtki in biopsihologinji Špeli Miroševič, mladi raziskovalki na Katedri za družinsko medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti. Zaradi okvare na genu CTNNB1 je dečku grozilo, da ne bo nikoli govoril in hodil, kaj šele samostojno živel. Špela Miroševič, ki se je sprva sprijaznila z diagnozo, je po spletu naključij, ugotovila, da je težava njenega otroka rešljiva. Preštudirala je strokovno literaturo in se povezala z znanstveniki, ki so sposobni izdelati gensko terapijo za otroke s to genetsko napako. 400 otrok s to boleznijo, ki je tako redka, da nima imena, pač pa jo imenujejo kar po okvarjenem genu. Z možem sta začetne raziskave plačala sama, za pomoč pri celotnem procesu izdelave zdravila pa sta se obrnila na najširšo svetovno javnost ter zagnala projekt Koraki za Urbana. Cirili Štuber je Špela Miroševič najprej razložila, kakšne težave imajo otroci z napako na genu CTNNB1.

Iako vakcinacija nije obavezna, u slučaju putovanja neophodno će biti da se pri prelasku granice pokaže jedinstveni sertifikat ili kovid pasoš koji će u sebi sadržati dokaz o vakciniciji. U 46. epizodi redakcija podkasta “Reaguj!” istažuje koje su prednosti i mane koje ovi pasoši sa sobom nose, a sa kojim će se građani neminovno suočiti. Posebno osetljivi podaci Dodatan prostor u pretrpanom koferu pri putovanju moraće biti napravljen za još jedan papir - potvrdu o vakcinaciji ili negativnom PCR testu. Ovakvi podaci do skora, nalazili su se isključivo u našim zdravstvenim kartonima, a njima su mogli da pristupe samo stručna lica. Osim medicinskog osoblja, delu našeg zdravstvenog kartona koji je privatna stvar, uspostavljanjem sistema kovid pasoša, mogu da pristupe i carinici, policajci, pa i obzbeđenje. Zlatan Petrović iz kancelarije Poverenika za zaštitu podataka o ličnosti objašnjava da je sasvim u redu uspostavljanje ovakog sistema jer postoji viši cilj. “Vi sa jedne strane imate privatnost, ali sa druge strane možete imati nekakve druge vrednosti, jer nije privatnost nešto što je apsolutno pravo. Sa jedne strane može biti privatnost, ali sa druge strane mogu biti neki drugi interesi poput, na primer, krivičnog postupka ili nacionalne bezbednosti ili u konktretnom slučaju širenje zaraze. Tako da u tom smislu naše pravo na privatnost može biti ograničeno, ukoliko sa druge strane postoji nekakva druga vrednost koju treba sačuvati, a to su upravo životi. Širenje smrtonosnog virusa je važnije zaustaviti, nego ugroziti nečiju privatnost. Ali, to zaustavljanje mora da bude po zakonu. Onda to nije problem. Praktično, naše pravo na zaštitu podataka nije neograničeno, jer uvek sa druge strane imate i neke druge vrednosti”, objašnjava Petrović. Sa njim se slaže i osnivač udruženja eSigurnost i whitehat haker Jovan Šikanja koji objašnjava da privatnost nikada nije apsolutna, kao i da do krađe podataka uvek može doći - na ovaj ili onaj način. On dodaje i da je najveći problem sistema kovid pasoša brzina u kojoj je stvoren, jer baš to može dovesti do curenja podataka. “Jednostavno uvek postoji mogućnost za zloupotrebu. E sad, da li će zloupotreba doći od strane ljudskog faktora ili će doći zbog toga što sami sistemi i servisi koji su napravljeni za generisanje i unos podataka nisu dovoljno bezbedni, to je pitanje. U principu, jako je bitno da taj sistem, ukoliko će da postoji, a vidimo definitivno da će da postoji, bude po najvećim mogućim standardima. Tu je i druga stvar i drugi problem koji nikako ne ide u prilog informacionoj bezbednosti - sada takvi sistemi treba da se razviju jako brzo, a u brzini se neke stvari mogu prevideti, a ukoliko se previdi nešto što je potencijalno ozbiljan security issue ili vulnerability na tom servisu, onda to može sve jako da nas košta”, objašnjava Šikanja. Vakcinacija kao igra moći politike Ko će odobriti koju vakcinu, koja država će nabaviti kog proizvođača, da li Srbija sedi na dve, čak i tri stolice kada su u pitanju vakcine i zbog čega, ali i kako to da se Srbija odjedanput nametnula kao lider u regionu što se tiče vakcina? Da li vakcinacija igra moći i politike? Novinar i politikolog Boris Varga objašnjava da je pandemija stvorila uslove u kojima vakcinu žele mnogi, te da je to postalo globalno pitanje prestiža, a samim tim i geopolitička tema. Takva igra moći, smatra Varga, dovešće do diskriminacije. “Posle epidemije mi ćemo imati jedan niz raznih diskriminacija, raznih prepreka slobode kretanja, a svakako imaćemo i onih koji su bolje i koji su lošije prošli sa tom vakcinom. To je jedna nepoznanica šta nas sve očekuje kada je u pitanju sloboda i kretanja, ali i tog zdravstvenog stanja. Što se tiče finansija – sigurno da nas očekuju finansijske i ekonomske krize. Treba se spremiti da će biti dugogodišnjih posledica kovida i zatvaranja (lockdown-ova)”, smatra Varga. Da li su pridružene alergije problem? Docentkinja na Katedri za imunologiju Medicinskog fakulteta u Beogradu Emina Milošević ističe da su jedini razlozi koji se tiču alergija i koji bi bili apsolutna kontraindikacija za vakcinaciju preosetljivost na sastojke vakcine koja treba da se da ili preosetljivost na prethodnu datu dozu vakcine. Ona ističe i da je učestalost alergija u populaciji 25 odsto, što bi značilo da 25 odsto stanovništa ne može da se vakciniše. Takvim rezonom nikada se ne bi postigao kolektivni imunitet. “Često imala sam priliku da čujem pritužbe ljudi koji žele da se vakcinišu, a imaju pridružene alergije. Često se paušalno donosi ta odluka. Tu je u pitanju prosto neinformisanost ljudi koji trijažiraju ljude za vakcinaciju i skrenula bih pažnju na smernice koje daju alergolozi i imunolozi - možete ih naći na sajtu Alergologa i kliničkih imunologa gde je vrlo eksplicitno napisano da preosetljivost na nutritivne alergene, polen i slično nije kontraindikacija za dobijanje vakcine. Ja sam dobijala informacije da ljudima neće da se daju vakcine zbog raznoraznih alergija”, naglašava Milošević. Saradnici emisije: Aleksandra Bučko, Nemanja Stevanović, Irena Čučković, Sanja Đorđević, i Iva Gajić.

Dragana VARAGIĆ, glumica, rođena 7. aprila 1957. u Kraljevu. Diplomirala na FDU u Beogradu, a danas je profesorica na Katedri za glumu Akademije umjetnosti. Zapažene uloge ostvarila u brojnim pozorišnim predstavama, filmovima i televizijskim serijama kao što su PROGON, VELIKI TRANSPORT, VARLJIVO LETO 68, BANJICA, SLUČAJ LAZE KOSTIĆA, PRIČE IZ FABRIKE, SIVI DOM, ALEKSA ŠANTIĆ... Živi i radi u Beogradu. http://papirpodcast.com @papir_podcast https://paypal.me/papirpodcast?locale.x=en_US https://www.patreon.com/papirpodcast

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČI:Prof.dr.sc. NERMIN SALKIĆspecijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterohepatologvanredni profesor na Katedri za internu medicinuMedicinskog fakulteta Univerziteta u TuzliJZU UKC Tuzla, Klinika za interne bolestiPrim.dr. TATJANA BARAĆspecijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterohepatologUKC RS BanjalukaKlinika za interne bolestiPrim.mr.sc. AIDA PILAVspecijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterohepatologJZU UKC SarajevoKlinika za gastroenterohepatologijuDoc.dr.sc. MIRELA BAŠIĆ DENJAGIĆspecijalista interne medicineJZU UKC TuzlaKlinika za interne bolestiLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Opet donosimo nešto posve novo. U saradnji sa farmaceutskom kućom Takeda i Video produkcijom KREATIVLUK, koja je i tehnički partner portala, predstavljamo Vam virtuelni simpozij, prvi u BiH. Vrhunska produkcija i zanimljiv klinički sadržaj su samo krune ove CME aktivnosti koja predstavlja užitak i za gledanje i za slušanje. Audio zapis ovog simpozija Vam danas donosimo u formi podcasta za Vašu lakšu i bržu edukaciju.U ovom virtuelnom simpoziju, po uzoru na najveće svjetske CME portale, donosimo diskusiju o tri vrlo zahtjevna slučaja pacijenata iz oblasti iz oblasti inflamatornih bolesti crijeva (IBD). Simpozij je dinamičan, protkan diskusijom o nekoliko vrlo zahtjevnih segmenata u tretmanu IBD, odnosno diskusijom o neuralgičnim tačkama koje često brinu sve one koji tretiraju ovakve pacijente.Toplo preporučujemo ovaj tečaj za Vašu pažnju i uživanje. Uvijek smo prvi kada je dostavljanje medicinskog znanja u pitanju.Tečaj je preporučen za sve zdravstvene djelatnike, a primjeren je i za studente medicine i magistre farmacije.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.TAKEDA Pharmaceuticals Better Health, Brighter Future.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. NERMIN SALKIĆspecijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterologvanredni profesor na Katedri za internu medicinuMedicinskog fakulteta Univerziteta u TuzliLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Predstavljamo Vam jubilarnu – stotu CME aktivnost na našem portalu.Iako obično objavljujemo podcaste nekoliko nedjelja nakon objave tečaja, pravimo izuzetak zbog malog jubileja, naše stote aktivnosti. Za ovu priliku smo se potrudili da pripremimo predavanje koje je vrlo aktuelno u ovo doba pandemije zbog veće upotrebe antibiotika (često neracionalno), ali je aktuelno i bez Covid-19, jer je Clostridium difficile infekcija u značajnom porastu u cijelom svijetu. U ovoj aktivnosti naš Glavni urednik prezentira revijalni prikaz brojnih radova na temu povezanosti primjene inhibitora protonske pumpe (IPP) i pojavnosti C. difficile infekcije bilo u bolničkim ili vanbolničkim uslovima.Uz prikaz epidemiologije C. diff. infekcije, etiologije, mehanizama njenog nastanka, kao i potencijalnog mehanizma povezanosti njene pojavnosti sa primjenom IPP, u ovoj aktivnosti se daju sumarni rezultati brojnih studija sa kvantifikacijom efekta primjene IPP na pojavu C.difficile, ali i efekta primjene H2-antagonista. Uzimajući u obzir ubikvitarnost primjene IPP koji su zbilja odlični i dosta sigurni lijekovi, a opet, u kontekstu povećane primjene antibiotika, efekat  kombinacije IPP+antibiotici je daleko od zanemarljivog i mora se uzeti u obzir.S obzirom na aktuelnost i multidisciplinarnost primjene, ovaj tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante svih medicinskih grana, a primjeren je i za studente medicine i magistre farmacije.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.Portal CME.ba Portal za kontinuiranu medicinsku edukaciju. Klikni za znanje!

Ko je vlada konec januarja nepričakovano odložila podelitev soglasja k razpisu za vpis na visokošolske zavode, je v javnosti završalo. Nekateri so menili, da je to pravzaprav napoved večjega vmešavanja politike v visokošolsko sfero, ki naj bi bila po stari, še v srednji vek segajoči tradiciji vendarle avtonomna. Spet drugi so se spraševali, ali je prav, da letošnjo generacijo maturantov, ki bo morala zrelostni izpit že tako ali tako opravljati v težkih, koronskih razmerah, obremenjujemo še z negotovostjo v zvezi z vpisom na univerze. No, vlada pa je na pomisleke in očitke odgovarjala z argumentom, da je prav epidemija razkrila, kako nam manjka ljudi v nekaterih, za delovanje sodobne družbe ključnih poklicih, in da bo torej treba – raje prej kakor slej – resno premisliti, kakšne profile v našem visokem šolstvu pravzaprav izobražujemo. Na koncu kakšne posebne revolucije sicer ni bilo: povečano je bilo število razpisanih mest na obeh medicinskih fakultetah, na ljubljanski in mariborski, nekaj več bo še študentk in študentov na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, več bo tudi možnosti za Slovence, ki nimajo slovenskega državljanstva, to pa je za naslednje leto menda vse. A nekatera ključna vprašanja vendarle ostajajo neodgovorjena. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako pravzaprav smiselno zastaviti vpisno politiko na univerze in kakšna znanja tam posredovati študentom, da po diplomi ne bodo le dobili zaposlitev, ki si jih sami želijo, ampak bodo tudi opravljali delo, ki bo tako ali drugače koristilo slovenski družbi. Ubadali smo se še z vprašanjem, ali je pametno, če hočemo mlade ljudi naučiti misliti gibko in z lastno glavo, visoko izobraževanje spremeniti v nekakšen servis gospodarstva? Tudi vprašanju, kako preprečiti beg možganov, se nismo ognili. Vse to in še kaj pa smo pretresali v pogovoru z našimi gosti. To so bili: fizik, direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu in nekdanji direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost ter nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za znanost in tehnologijo, dr. Franci Demšar, pa prof. dr. Tomaž Deželan, ki se na Katedri za analizo politik in javno upravo ljubljanske Fakultete za družbene vede posveča problematiki zaposljivosti diplomantov, nato dr. Janez Krek, redni profesor za področje filozofije edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ter, ne nazadnje, sociolog, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve in med letoma 2013 in 2017 rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: poslopje Univerze v Ljubljani (Goran Dekleva)

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. NERMIN SALKIĆspecijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterologvanredni profesor na Katedri za internu medicinuMedicinskog fakulteta Univerziteta u TuzliLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Probiotici se prema definiciji Svjetske zdravstvene organizacije definiraju kao živi mikroorganizmi koji kada se daju u dovoljnim količinama mogu da imaju pozitivan efekat na zdravlje domaćina, a čija je dobrobit dokazana u kontrolisanim studijama. Naglasak je na kontrolisane studije koje moraju pokazati da su probiotici zbilja efikasni za pojedina stanja.Među brojnim probiotskim kulturama koje su dominantno bakterijske, izdvaja se jedna kvasnica – Saccharomyces Boulardi, koja je ekstenzivno proučavana u multiplim dobro kontroliranim studijama zadnjih godina. Prema rezultatima ovih studija S. Boulardi se etablira kao probiotska kultura izbora za tretman postantibiotskih dijareja, te Clostridium difficile asociranih dijareja.Upravo o ovome govorimo u ovoj CME aktivnost, dakle kakvo je mjesto monokulture S. Boulardi u tretmanu postantibiotskih dijareja, ali i drugih stanja poput adjuvantne terapije u eradikacijskom tretmanu Helicobacter pylori, te C. difficle asociranim dijarejama.Tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante svih medicinskih grana, a primjeren je i za studente medicine i magistre farmacije.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.AbelaPharm d.d. Mi brinemo o zdravlju Vaše porodice.

Poslednja epizoda Radio Galaksije u 2020. godini bavi se jednom malo drugačijom temom, obrazovanjem. Gost nam je bio Stanislav Milošević, asistent na Katedri za astronomiju Matematičkog fakulteta Univerziteta u Beogradu, a pričali smo o astronomskom obrazovanju. Šta je sve potrebno naučiti i znati da biste postali astronom? Kakvi su obrazovni programi astronomije u našim školama i na fakultetima? Kakve su dodatne aktivnosti koje postoje? Kakve su reforme obrazovanja potrebne kako bi nastavni program i nastavnici mogli da prate tokove novih otkrića i trendova u astronomiji i astrofizici? Na koje sve udžbenike se treba uputiti ako želite da naučite više o astronomiji i astrofizici? Kakvih sve dodatnih resursa ima? Kako se astronomija uči na programu astronomije u Istraživačkoj stanici Petnica i zašto je ovaj program važan za astronomsku zajednicu u Srbiji? Dobar deo emisije posvećen je inicijativi da se astronomija vrati kao zaseban predmet u srednjoškolske kurikulume, kako je i bilo do 1990. godine. Ukoliko naš rad želite da podržavate iznosom koji sami određujete na mesečnom nivou, to možete učiniti ovde: https://patreon.com/join/radiogalaksija. Ukoliko želite da donirate Radio Galaksiju jednokratno preko PayPal-a, to možete učiniti ovde: http://paypal.me/radiogalaksija. Hvala!Pratite nas i na društvenim mrežama: Facebook, Instagram, Twitter, Reddit.A ukoliko više volite da čitate e-mailove, prijavite se na naš newsletter, ovde. Support the show (http://patreon.com/radiogalaksija)

Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala Kaja Hacin Beyazoglu, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.

Dr. Gabriela Kalčikova prihaja s Češke in pravi, da se po dobrem desetletju življenja in dela v Sloveniji tukaj počuti kot doma. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je zaposlena na Katedri za kemijsko procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo in je vodja znanstvenega projekta »Planterastic«, pri katerem kot prvi v Sloveniji in v svetu vrednotijo interakcije mikroplastike z rastlinami. Kako deluje ta povezava? So lahko rastline »čistilna naprava« za mikroplastiko, torej plastične delčke, manjše od 5mm, ki onesnažujejo okolje? Dr. Gabrijela Kalčikova nam bo v prvih minutah ponedeljka pripovedovala o svoji življenjski in raziskovalni poti ter prek svojih izkušenj osvetlila marsikateri pogled na okolje, v katerem živimo. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.

Dr. Mitja Velikonja je profesor na Katedri za kulturologinjo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, kjer je predaval na univerzi Yale. Kot preučevalec sodobne kulture družbe noče ležati v svoji coni ugodja, ampak je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo. Je raziskovalec političnih ideologij, subkultur, kolektivnega spomina in postsocialistične nostalgije, ki ima v svoji zbirki več tisoč grafitov iz različnih delov sveta. Z Nedeljskim gostom Mitjo Velikonja se je pogovarjal Gorazd Rečnik, tudi o zgodovini slovenskega nacionalizma in avtohtonem antifašizmu, predstavil pa je še kulturološko analizo fenomena hipsterjev.

Dr. Vlado Dimovski, redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti, Univerze v Ljubljani Dr. Vlado Dimovski je redni profesor za področje managementa in organizacije na Katedri za management in organizacijo ter pridruženi član Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje. Leta 1984 je diplomiral na Ekonomski fakulteti, narodnogospodarska smer, leta 1989 pa tudi na Filozofski fakulteti, smer filozofija. Študij je nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1988 tudi magistriral. Leta 1990 je pričel z doktorskim študijem iz managementa in poslovnih financ na Cleveland State University ter ga leta 1994 zaključil. Njegova primarna področja ekspertize so organizacijsko učenje, management znanja in vodenje, tako v domačem, kot tudi mednarodnem okolju. Prof. dr. Dimovski je poučeval in raziskoval na številnih mednarodnih univerzah in inštitutih. Prof. dr. Dimovski je objavil članke v priznanih revijah (prek 90 objavljenih znanstvenih člankov), poleg tega pa je tudi avtor številnih knjig (9 znanstvenih monografij) ter številnih drugih del, saj njegova bibliografija vsebuje cca 1.400 enot, objavljenih tako v domačem kot mednarodnem okolju. V obdobju 1995-1997 je prof dr. Dimovski opravljal funkcijo državnega sekretarja za industrijsko politiko, v letih 1997-2000 pa je poleg zaposlitve na Ekonomski fakulteti, kjer je vodil program Visoke poslovne šole, z njenim soglasjem predsedoval Centru za mednarodno konkurenčnost. V letih 2000-2004 je prof. dr. Dimovski opravljal funkcijo ministra za delo, družino in socialne zadeve v Vladi Republike Slovenije, v letih 2005-2006 deloval tudi kot svetovalec predsedniku vlade Republike Makedonije. Prof dr. Dimovski je aktiven tudi v svetovalni vlogi, kjer podaja svoje znanje in izkušnje podjetjem iz slovenskega, kakor tudi regijskega okolja. Prof. dr. Dimovski je za svoje družbeno, strokovno in znanstveno delo prejel več priznanj in nagrad, izpostaviti gre Beta Gamma Sigma (1992), Harvard Directory of Scholars (1993), Kdo je kdo (1999), Priznanje Plavalne Zveze Slovenije (2001), nagrado Zlata knjiga najuspešnejših podjetnikov (2001), Who is Who Statesmen (2004) ter CEEMAN Champion Awards v kategoriji raziskovanja (2019). Prof. dr. Dimovski je tudi vodja programske raziskovalne skupine "Vpliv upravljanja, organizacijskega učenja in managementa znanja na sodobne organizacije" ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti (angl. European Academy of Sciences and Arts). Quote: Lao Fje: «When your work is done, then withdraw. This is the way to Heaven«. Knjiga: Daniel Reid: The Tao of Health, Sex, and Longevity. Serija: Seinfeld Hobiji: Duhovna literatura, hoja, meditacija, vrtnarjenje Najljubša hrana: Sushi, ričet Podjetnik: Sandi Češko, Michael Dell App: Avant2Go, Keeper Trije nauki: · Vztrajnost (kaj želiš), · Sproščenost, duhovnost (smisel), · Avtentičnost (kdo si). *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Razkošje v glavi Dr. Petja Grafenauer je umetnostna zgodovinarka, ki deluje na Katedri za teorijo ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, poznamo pa jo tudi kot urednico, kritičarko, kuratorko in ne nazadnje kot dobro poznavalko kulturne politike. Objavlja tako v strokovnih publikacijah kot v medijih s poljudnejšim pristopom do obravnave likovnih tem. Tako je sourejala slovensko revijo za vizualno umetnost Likovne besede, sodelovala je z Radiem Študent, vodila je Galerijo Vodnikove domačije Šiška … Na področju likovnega in vizualnega jo od nekdaj zanimajo tokovi umetnosti, ki se ne uvrščajo med glavne smeri in v prepoznaven kanon. Petja Grafenauer se pozorno ukvarja z nekoliko spregledano umetnostjo, recimo s popartom in z zgodovino vključevanja fotografije na področje likovnega … Je namreč specialistka za lokalno in regijsko umetnost po drugi svetovni vojni, predvsem slikarstvo. Vsekakor pa jo v javnosti poznamo tudi kot zelo angažirano intelektualko civilne sfere.

SADRŽAJ JE NAMIJENJEN ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM PROFESIONALCIMA!PREDAVAČ:Prof.dr.sc. NERMIN SALKIĆspecijalista interne medicinesubspecijalista gastroenterologvanredni profesor na Katedri za internu medicinuMedicinskog fakulteta Univerziteta u TuzliLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Svaka ljudska jedinka je sastavljena od triliona stanica, međutim ono što je malo poznato da naša mikrobiota, odnosno simbiotski mikroorganizmi koji žive na nama i u nama brojem daleko nadmašuje broj ljudskih stanica u svakoj individui. Prema onome što danas znamo svako od nass je simbiont sastavljen od jedva nešto iznad 10% ljudskih i 90% mikrobnih stanica. Dakle mogli bismo reći da svako od nas ipak možda i nije JA, nego MI

V oddaji Sedmi dan se bomo o temeljih krščanske teologije pogovarjali s predavateljem na Katedri za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem. Patristika, obdobje cerkvenih očetov, je zelo pomembna pri oblikovanju krščanskega nauka. Marsikatera misel teh davnih krščanskih piscev pa močno odmeva še zdaj.

Vatikanski tajni arhiv. Priznajmo, ime osrednje arhivske institucije papeške države buri človekovo domišljijo, kakor da si je vse skupaj izmislil Dan Brown v Da Vincijevi šifri ali kakem drugem napetem trilerju. No, resnica ni tako vznemirljiva oziroma senzacionalistična, drži pa, da osupljivo bogato gradivo, ki ga v Arhivu hranijo, lahko pomembno pripomore k boljšemu razumevanju preteklosti Cerkve, Evrope in sveta. Prav zato se je v palačo Belvedere, kjer vatikanski Arhiv domuje, napotil poljski novinar Grzegorz Górny, o svojem obisku pa napisal razkošno opremljeno knjigo Vatikanski tajni arhiv, ki je pri založbi Družina zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu. Toda: če Vatikanski tajni arhiv ne skriva kočljivih, zamolčanih ali prepovedanih zgodovinskih resnic – zakaj se potem imenuje »tajni«? Kaj v njem dejansko najdemo? Kdo vse lahko do njega dostopa? In na kakšne načine nam lahko pomaga bolje razumeti preteklost? – Po odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo se v tokratnem Sobotnem branju napotili do dr. Bogdana Kolarja, profesorja pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Ob prazniku gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljev, ki ga kristjani praznujejo 6. januarja, bomo ponovili oddajo, v kateri poskušamo osvetliti, za kakšen praznik gre. Kdo so modri z Vzhoda oziroma trije kralji, ki se poklonijo novorojenemu Odrešeniku? Od kod izvira ta praznik in kakšen pomen ima za sodobnega človeka? Kaj simbolizirajo darovi, ki jih kralji darujejo Novorojenemu? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z dr. Matjažem Celarcem, asistentom pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani.

Letos mineva 40 let od zmage islamske revolucije v Iranu. V zgodovini sicer ne manjka primerov, ko vseljudski protesti, ko množične ulične demonstracije odnesejo eno vlado in prinesejo oziroma ustoličijo drugo, a tu in tam – nikakor ne prav pogosto – se primeri, da takega prevrata kratko malo ne moremo označiti za le še enega v vrsti mnogih. Tu in tam se namreč primeri, da ideološke, družbeno-politične ali geostrateške implikacije takega prevrata začnejo odločno in daljnosežno presegati meje države, v kateri je do same spremembe oblasti prišlo. Tako je bilo, kakor vemo, s francosko revolucijo, tako je bilo z oktobrsko, v zadnjem času pa vse več zgodovinarjev v ta niz umešča tudi iransko revolucijo. Kaj se je torej leta 1979 zgodilo v deželi med Kaspijskim jezerom in Perzijskim zalivom? Zakaj je do revolucionarnega vrenja sploh prišlo, kako se je revolucija odvijala in čemu je režim šaha Mohameda Reze Pahlavija ni zmogel obrzdati? Je bilo v mesecih po šahovem padcu oblikovanje teokratske islamske republike pod vrhovnim vodstvom ajatole Homeinija neizogibno? In seveda: zakaj islamske revolucije ne gre reducirati na raven poglavja iranske zgodovine, temveč je v njej navsezadnje treba videti dogodek svetovno-zgodovinskega pomena? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili izvrstnega poznavalca Bližnjega vzhoda, politologa in predavatelja na Katedri za politologijo, sociologijo, komunikacije, etiko in kulturologijo v managementu pri Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Public_Domain_Photography (Pixabay)

Z Nino Zupan o gradbenih metamaterialih. #MetaPHoDcast   Nina Zupan (LinkedIn, ResearchGate) je mlada raziskovalka na Katedri za metalne konstrukcije, ki se nahaja na...

Pomislimo na Hopkinsovega Hanibala Lecterja v filmu Ko jagenjčki obmolknejo. Pomislimo na Ellisovega Patricka Batemana v romanu Ameriški psiho. Pomislimo na človeka z brazgotinami v prvi sezoni televizijske serije Pravi detektiv. Očitno je, da sodobno zahodno kulturo fascinirajo serijski morilci. Zakaj? Zakaj njihova dejanja zmorejo pritegniti našo praviloma razpršeno pozornost in uročiti našo domišljijo? V čem natanko je njihov draž, zaradi česar jih – pa čeprav v nas prebujajo občutke tesnobe, nelagodja in strahu – redno in v velikem številu srečujemo na filmskem platnu in televizijskem ekranu, med platnicami knjig in stripov? – To vprašanje si zdaj že nekaj časa zastavlja antropologinja, soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan in asistentka na Katedri za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, dr. Eva Vrtačič. Do kakšnih ugotovitev se je navsezadnje dokopala, preverjamo v tokratnih Podobah znanja, ki so bile posnete pred tragičnimi dogodki na Novi Zelandiji. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Kam nas pelje hiter tempo življenja in izzivi današnjega časa? Ko smo mirni in v stiku sami s sabo, se lahko povežemo z ljudmi, okolico. Ko se naučimo čutit sebe in se poslušat, ne preživljamo dni več samo zato ker nam je življenje dano, ampak uživamo v trenutku. Z dvema doktoricama, in po naključju sta obe Tini, smo razpredale o izzivih današnjega časa, meditaciji in logosintezi, delu na sebi, o tem kaj nam pomenii sreča in kaj sploh je uspeh. Tina Bončina, dr.med., psihoterapevt,je končala študij transakcijske analize pri dr. Zoranu Milivojeviću in znanje nadgrajevala tudi na podiplomskem študiju psihoterapije na Katedri za psihoterapijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Je prva slovenska terapevtka logosinteze, izobraževanje je končala pri dr. Willemu Lammersu. Po študiju medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je opravila sekundariat na Kliničnem centru in nato sedem let delala na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Kot direktorica Zavoda Psihofiza opravlja individualno in partnersko terapijo ter terapijo otrok in mladostnikov. Vodi tudi delavnice in izobraževanja z različnih področij mentalnega zdravja. V slovenščino je prevedla knjigo dr. Zorana Milivojevića: Igre, ki jih igrajo narkomani (2013), ki je izšla pri založbi Modrijan. Dr. Tina Košir je doktorica filozofije. V okviru doktorskega študija je proučevala indijske filozofijo in religijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi dolgoletna praktikantka in učiteljica joge in meditacije. Vodi tečaje Joga – pot navznoter in pripravlja poljudna predavanja o zgodovini, filozofiji in kulturi joge.

S psihologinjo Tino Pirc o preučevanju učne klime v srednješolskih razredih. #MetaPHoDcast TINA PIRC je asistentka na Katedri za pedagoško psihologijo na Filozofski fakulteti...

Z judoistom Jožefom Šimenkom o znanosti borilnih športov in veščin. #MetaPHoDcast JOŽEF ŠIMENKO je raziskovalec na Katedri za borilne športe na Fakulteti za šport...

S kemičarko Jeleno Vasiljević o vodoodbojnem, samočistilnem in negorljivem bombažu. #MetaPHoDcast   JELENA VASILJEVIĆ je kemičarka in mlada raziskovalka na Katedri za tekstilno in...