Podcasts about spletno

Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija. Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV). Spletno mesto prehrana.si

Varna raba interneta je zelo širok in nenehno spremenljiv pojem. Od škodljivih algoritmov do generativne umetne inteligence, ki ustvarja pornografske globoke ponaredke. Od vplivnežev do spolnih predatorjev. Od heca do travme. Z vsako novo aplikacijo ali orodjem pridejo tudi nove možnosti zlorab. Kako na varen vstop v spletno okolje pripraviti mlade uporabnike in uporabnice? Kdaj jih pustiti same pred zasloni in jim dovoliti nenadzorovano rabo? Kakšne so nevarnosti? Odgovori v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.Catherine Knibbs Niels Van Paemel Michael Colborne Državljan D Bellingcat safe.si Spletno oko  

Dan varne rabe interneta 2024 je letos posvečen problematiki spletnega nasilja, zato bomo tej temi namenili tudi ponedeljkov Svetovalni servis. Predvsem pri mladostnikih je spletno nasilje velik izziv, saj se z njim srečujejo že učenci razredne stopnje, prevečkrat pa ga tako mladi kot odrasli toleriramo. Kaj vse je spletno nasilje, kako se kot starši ali delavci v šoli nanj odzvati in zakaj mladostnik ni sam kriv, da je žrtev tovrstnega nasilja? Odgovore na ta in podobna vprašanja bomo iskali s sodelavko Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si Ajdo Petek.

Med 25. novembrom in 10. decembrom obeležujemo mednarodne dneve boja proti nasilju nad ženskami. Ozaveščanje o nasilju je sicer v javnosti bolj prisotno kot pred leti, a je kljub temu največkrat razumljeno le kot fizično nasilje, druge oblike pa so prepoznane veliko slabše. In tako je tudi pri otrocih in mladostnikih, kjer je nasilja, ki so ga deležni prek spleta, vse več. Brez tesnejšega sodelovanja staršev, učiteljev in strokovnjakov, aktivnejše vključenosti in boljšega nadzora nad uporabo družbenih omrežij, video vsebin in videoiger, bo obvladovanje nasilja na spletu nemogoče, menijo številni strokovnjaki, ki so tudi o nasilju med otroki in mladostniki spregovorili na nedavnem 9. kongresu psihologov Slovenije. Spletno nasilje je namreč vse pomembnejši del življenja mladih, to narašča že zaradi razširjenosti uporabe interneta in družbenih omrežij in je med otroci in mladostniki že postalo javnozdravstveni problem.

Preostali vsebinski poudarki oddaje: - Rudnik Trbovlje-Hrastnik naj bi letos vendarle dokončno likvidirali. - Spletno orodje Parlameter tudi za spremljanje sej in dela občinskega sveta. - Se bo tudi pri opremljanju reševalcev potapljačev izkazalo, da je država slab gospodar? - Grmovškov dom na Kopah bo po obnovi zasijal v lepši in bolj trajnostni podobi. - Brez mraza in snega nekaj zimskih radosti vendarle pričarajo vsaj drsališča.

Raziskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Gorici je pred kratkim objavil edinstveno spletno zbirko v slovenskem prostoru z naslovom Pisma. V njej je objavljenih tisoč pisem najrazličnejših posameznikov iz časa, ko je bil takšen način dopisovanja ključno sredstvo sporazumevanja. Intimna korespondenca pisem nam razkrije, da zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb in zmagovalcev, pač pa tudi iz malih ljudi, ki so bili največkrat prezrti, so Nataši Uršič povedali snovalci zbirke.

Začnite brati več kot naslove spletnih člankov, ki so spletno – spretno oblikovani tako, da iz vaših prstov izvabijo klik in v vas zbudijo silno željo po komentiranju. Če si lahko ustvarite mnenje po branju nekaj vrstic neke teme, ste se ujeli v mrežo sodobnih spletnih medijev, ki za svoje preživetje rudarijo po naših čustvih in služijo z našimi odzivi, kliki in komentarji. Bolj kot nas z naslovi razburijo, večji je njihov dobiček. Stranski učinki tega začaranega kroga so poplitvenje odnosov in življenjska praznina.Komentar je pripravil Odgovorni urednik Radia Ognjišče - Tadej Sadar.

Digitalno okolje mladim predstavlja prostor, kjer iščejo informacije, gledajo videoposnetke, igrajo računalniške igre, si izmenjujejo šolsko gradivo in na različne načine komunicirajo. Hkrati so tudi ustvarjalci spletnih vsebin – od fotografij do videoposnetkov. Kako pa se naučijo pravilnega obnašanja na spletu, vedo, kaj je kaznivo dejanje in kako mladoletne storilce kaznivih dejanj na spletu obravnava naš pravosodni sistem? O tem so razpravljali na 12. posvetu o E-zlorabah otrok, na katerem so organizatorji Spletno oko, Center za varnejši internet, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije v središče postavili mladoletne storilce kaznivih dejanj. Gre za osebe, stare od 14 do 18 let, ki zahtevajo posebno obravnavo – ne le kaznovanja in vzgojnih ukrepov, temveč tudi posvečanje prave pozornosti.

Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek, dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg, je mikrobiologinja, in je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev državljanske znanosti oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode. Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa. V skupini dr. Tine Eleršek, Ekotoksikologija na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB, so pripravili tudi video, ki opiše njihovo delo. FOTO: Škrlatna cianobakterijska gošča na Blejskem jezeru. Prevladuje cianobakterija vrste Planktothirx rubescens VIR: Maša Zupančič, NIB

Start:up Müsli: Iščemo recept za uspešno spletno trgovino. Gostje: Teodor Štimec (Optics Trade), Vitja Sikošek (Vitja.si), Petar Jokić (Selonce).

Prvega julija začne veljati napovedana evropska direktiva, ki uvaja zaračunavanje davka za vse spletne nakupe. Spletni nakupi poceni in priljubljenih izdelkov iz npr. kitajskih spletnih trgovin in iz preostalih držav tretjega sveta bodo dražji in bolj zapleteni. Na telefone končno spet nameščamo aplikacije za iskanje počitnic. Po vsej zmedi v letu 2020: kdaj naj so potrošniki previdni in kako potovanja izbira vedno previden Matjaž Jakin?

Kakšno prihodnost imajo lahko mladi, če se morajo bati tega, da bodo odrasli? Dokumentarna znanstvenofantastična predstava Futureland (Dežela prihodnosti) razkriva zgodbe mladoletnih prebežnikov, ki v Evropo prihajajo brez spremstva, tu pa se soočijo s sistemom, ki jih varuje samo do osemnajstega leta. Spletno gostovanje berlinskega Gledališča Maksima Gorkega bo v Slovenskem mladinskem gledališču. V Arsovem art ateljeju pa bo nocoj ob 20. uri na Programu Ars v živo iz Studia 13 Radia Slovenija potekal koncert sopranistke Therese Plut, tenorista Martina Sušnika in pianistke Lovorke Nemeš Dular. Glasbeniki bodo izvedli koncert iz cikla Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev. Poleg radijskega prenosa boste koncert lahko spremljali tudi na spletni strani Programa Ars in na Facebook profilu v obliki video prenosa studijskega koncerta. Svet kulture bomo sklenili s tradicionalno razstavo članov Društva likovnih umetnikov Maribor, s katero začenjajo praznovanje stote obletnice organiziranega likovnega delovanja v mestu. Strokovna žirija je med razstavljenimi deli izbrala najboljša in podelila nagrade trem mladim avtoricam – Blažki Križan, Nataši Grandovec in Nataliji Juhart. Foto: Ute Langkafel

Spletno občinstvo priskočilo na pomoč mami, katere sin se druži le z dekleti.

Kdaj smo v svoji komunikaciji žaljivi in kdaj celo sovražni? Kje je ta meja, ki jo opredeljuje 297.člen Kazenskega zakonika, kakšna je statistika in kakšna kazenska praksa? Lani je Spletno oko, prijavna točka, beležila 773 prijav, vloženih je bilo 21 kazenskih ovadb. Letos bodo številke, kot kaže, višje. Kaj spodbuja sovražno komuniciranje in kaj ga zaustavlja voditeljica Darja groznik in gostje v studiu.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, ki skupaj z KGZS in MKGP srečanje organizira pravi, da bodo v strokovnem delu spregovorili o pomembnosti kvalitete življenja na kmetiji, medgeneracijskih odnosov in tudi projektu neMOČ podeželja.

V studiu smo gostili vršilko dolžnosti glavne tržne inšpektorice Marto Gašperlin, ki je povedala kako vrniti blago, koliko časa imamo za uveljavljanje stvarne napake in kako ukrepati, če se je blago med transportom poškodovalo. Pozvala je k previdnosti pri spletnem nakupovanju iz tujine.

Po spletu je danes mogoče kupiti prav vse, od igle do avtomobila ali delovnega stroja. V razmerah, v katerih smo zdaj, torej karanteni, pa sploh nimamo druge možnosti, kot da se po nakupih odpravimo v virtualni svet. Pri SI-CERT-u so letos prejeli že 73 prijav goljufij pri spletnem nakupovanju, povprečna škoda pa je znašala več kot 500 evrov. Kako se izogniti goljufijam in čim bolj varno nakupovati prek spleta, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali Jasmino Mešić, koordinatorico nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

Spletno anonimno občestvo se tokrat ukvarja s ključno dilemo jesenske etape leta 2020: Ali sem se samo prehladil ali sem "fasal" korono?

Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.

V času, ko so galerije in muzeji zaprli svoja vrata, so številne ustanove pripravile virtualni program, o katerem smo ta teden že poročali v naši oddaji Svet kulture. Mestna galerija Ljubljana pa je umetnike pozvala, naj jim pošljejo dela, ki nastajajo v času samoizolacije. Spletno razstavo bodo na svoji Facebook strani odprli nocoj ob 19h, sledila bodo tudi naknadna odprtja. Prispela dela se s težkimi časi soočajo s humorjem, med deli pa najdemo tudi razmislek o vlogi medijev v teh časih. Iza Pevec se je z vodjo galerije, Alenko Gregorič pogovorjala o projektu Umetnost v izolaciji ter nekaterih temah, ki jih nagovarjajo umetniki.

V bonus epizodi nekaj misli o delu od doma v času izolacije zaradi COVID-19. V 9 letih dela od doma sem prišla do nekaj ključnih in produktivnih spoznanj, ki jih danes delim s tabo. Vprašanja o pravnih vidikih v času COVID-19, ki se dotikajo s. p. in enoosebnih d. o. o., mi pošlji na hello@ninagaspari.com (prosim res samo na to temo in konkretna vprašanja). Vprašanja zbiram do nedelje, 15. 3. 2020. Spletno telovadbo od doma lahko najdeš pri (IG profil): @nusa_gnezda in @petra.ugparovel. Spletni tečaji so na voljo tudi na Udemy in Skillshare. Podpirajte svoje lokalno okolico, bodi solidarni in sočutni. In predvsem, ostanite zdravi. Če se prijaviš na e-novičnik, boš v svoj nabiralnik prejela moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari SPLETNA STRAN: https://ninagaspari.com/

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Spletno zalezovanje in ustrahovanje. Maščevalna pornografija. Spletno spolno nadlegovanje. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov. Grožnja s posilstvom in smrtjo. Neugodje, strah, panika, ponižanje, stres, žalitve, grožnje, nezaželena spolna elektronska sporočila … Vas te besede in stavki pretresejo? Ali se vam zdi, da se vam tovrstvo nasilje ne more zgoditi? Vsaka četrta najstnica v Evropi je doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje. Smo o spletnem nasilju dovolj obveščeni? Kako ga prepoznamo, kako se mu izognemo in kaj lahko naredimo, če smo žrtve sami? O vsem tem v oddaji Gymnasium z dijaki iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Markom Puschnerjem s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete z družbene vede.

Beseda današnjega božičnega dneva je verjetno mir. Kakšna pa bo beseda leta, bo odločilo glasovanje za eno izmed 10 finalistk akcije Beseda leta, katere pobudnik je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Finalistke po besednem redu so: čebela, generalka, mikroplastika, orbanizacija, risoroman, skodelica kave, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda. Neologizem leta je drečka, sestavljen iz besed drek in vrečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Častna omemba je izraz (po)franati, ki je tvorjen po analogiji s (po)guglati in pomeni iskati na slovarskem portalu Fran. Predlagatelji so tudi letos pokazali veliko jezikovne ustvarjalnosti, med zanimivimi predlogi so bile tudi besede: gasilica, okorititi se, kliktivizem. Edini predlog za besedo leta, ki so ga dobili na razglednici pa je bila beseda mir. Gosta oddaje sta člana komisije Simona Klemenčič in Gregor Pobežin. Drugi člani komisije pa so bili: Marko Snoj, Kozma Ahačič, Marijan Dovič, Petra Svoljšak, Slavko Jerič in Agata Tomažič. Spletno glasovanje za besede finalistke bo potekalo od 3. do 10. januarja pet pred dvanajsto. Razglasitev zmagovalke bo točno opoldne. Odprt je tudi razpis za najboljšo pesem, ki jo lahko sestavite iz zgornjih besed finalistk.

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post 43 Čudnih Vzvodov Za (Spletno) Prodajo… appeared first on Filip Pesek.

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post 43 Čudnih Vzvodov Za (Spletno) Prodajo… appeared first on Filip Pesek.

Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Slogan letošnje kampanje »Varni ali prevarani« nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje tehnologije in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov. O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Vodja odzivnega centra Si-Cert Gorazd Božič, Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si in profesor David Fahrenkrug, ki na univerzi v Georgetownu predava kibernetsko vojskovanje. foto: pixabay/marcusspiske

Ob premieri mladinskega filma Gajin svet je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost s partnerji in ambasadorji zagnalo ozaveščevalno kampanjo Odklikni proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti. V okviru projekta Odklikni, ki ga financira Evropska unija, so opravili raziskavo med mladimi, ki je pokazala, da je pri nas vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk od 7-ega do 9-ega razreda in kar 65 odstotkov dijakinj. Šokantna statistika, v tokratni oddaji Glasovi svetov o tem, kaj vse je spletno nasilje, kaj so vzroki zanj, zakaj so žrtve v večini dekleta in seveda, kako ga preprečiti - kakšne so strategije in cilji kampanje Odklikni. Sogovorniki: Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, raziskovalka dr. Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Katja Koren Ošljak, ambasadorka tedna programiranja Codeweek in Vinko Stojnšek, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi.

Slovenščina na spletu ne izumira. Spletno sporazumevanje ni nerazumljivo in ni neberljivo. Na spletu se kažeta bogastvo in različnost slovenščine. To je nekaj spoznanj nacionalnega projekta JANES (Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine), ki zajema besedila tvitov, blogov, forumov in komentarjev na novice in članke v Wikipediji. V tem triletnem projektu je sodelovalo 12 raziskovalcev in 16 študentov s Filozofske fakultete v Ljubljani in Inštituta Jožefa Stefana. Gostja oddaje je doc. dr. Darja Fišer, vodja tega temeljnega raziskovalnega projekta.

Ko si v stiski, poiščeš pomoč. 40-letna dama jo je poiskala na spletnem forumu. Potarnala je, da ima varno, a bedno službo, kjer opravlja delo, ki ne ustreza njeni izobrazbi. Spletno občestvo je vprašala, kaj naj stori, naj vztraja, naj bo hvaležna ali naj vse skupaj pusti in si poišče kaj novega? Danes ji je najbrž žal, da vprašanje sploh postavila.

Spletno trgovino danes lahko odprete hitro. Pa jo znate voditi? Znate spremljate statistiko, konverzije, pisati prodajne tekste, skrbeti za stranke in razvozlati kaj si kupci zares želijo? Kaj pa programiranje in inženirski del trgovine? Kar nekaj dela, iznajdljivosti in spretnosti vas čaka če želite priti med najboljše in profitabilne trgovce. Z Matejem in Žigo, ki spletno prodajo obvladata in imata za sabo že goro uspehov, sem se pogovarjala o njunih izkušnjah. Matej Bešter je solastnik in vodja marketinga podjetja Popolnapostava.com. Leta 2016 so se znašli met top 5 finalisti Mladih podjetnikov. Letos načrtujejo ustvariti milijon evrov prihodkov. S svojim programom, ki so ga poimenovali Formula popolne postave in Popolno vadbo pomagajo ozaveščati pomen gibanja in zdrave prehrane. Leta 2015 so vstopili na hrvaški trg, leta 2016 na nemško govorečega, prihodnje leto pa bodo vstopili še na italijanski trg. Žiga Kramperšek je ustanovitelj podjetja Wave Group, ki med drugim upravlja s spletno trgovino gizzmo.si, razvijajo pa tudi programsko opremo za spletno prodajo in svoje blagovne znamke izdelkov. V letošnjem letu prodajajo na 6 trgov z večinsko prodajo na tuje trge. V zadnjih dveh letih se specializirajo na področju Messenger marketinga in chatbotov, za kar so letos prejeli tudi nagrado Pomp 2017 za najboljši digitalni medij ter Brumnovo nagrado za informacijsko oblikovanje. Prav tako so letos postali uradno najboljša spletna trgovina v Sloveniji

Gregor Koprivnik je soustanovitelj spletne trgovine Licila.si, ki je pred kratkim prodala vecinski delez Studio Moderni in se zdaj pospeseno siri po vecjem delu Evrope. Zanimivo je, da Gregor sebe vidi bolj kot marketingarja in ne kot podjetnika, zato sva se veliko pogovarjala o spletnem oglasevanju. Med drugim sva se dotaknila teme kako najbolje oglasevati na Facebooku, kljub nenehnim spremembam v njihovih pravilih. Prav tako sva se pogovarjala tudi kako izgleda prehod iz podjetniske v vodstveno vlogo in kako pri njih zaposleni delajo od doma. Uporabne povezave: Licila.si Konverzija.si Shopify.com - spletna aplikacija za postavitev spletne trgovine Slack - orodje za team management Whatsapp - chat aplikacija Invision - orodje za prototipiranje  Pl@ntNet - aplikacija za prepoznavanje rastlin Blinkist - zapiski knjig Za vec informacij o Zakulisju kliknite sem.

Andraž preglejuje pomembne reporte v Google Analytics, s katerimi ugotovite katere strani na vaši spletni strani odganjajo obiskovalce in kaj lahko z njimi naredite.

Katere veščine in znanja bo moral obvladovati novinar oz. novinarka prihodnosti. Z Aljažem Vindišem, asistentom pri predmetu Spletno novinarstvo na FDV, o tem, kaj...