Podcasts about mestna

Teden dni po prisegi Janeza Janše na mesto premierja novo koalicijo od sestave vlade loči še potrjevanje ministrske ekipe. 15 kandidatov se bo na parlamentarnih zaslišanjih predstavilo v ponedeljek in torek, o celotni ministrski ekipi bodo poslanci po pričakovanjih odločali v četrtek. Drugi poudarki oddaje: -Ameriški predsednik Trump: odločitev o mirovnem dogovoru z Iranom bom sprejel še danes. -Mestna občina Ljubljana bo umaknila novo ureditev parkiranja v soseskah, referenduma kljub zadostni podpori za njegov razpis ne bo. -Kajakašica Eva Alina Hočevar z izjemno finalno vožnjo v Tacnu do prve zmage v svetovnem pokalu.

Drugi poudarki oddaje: - Bled kot prva slovenska občina dobiva 20-letno turistično strategijo. - Mestna občina Koper in krajevna skupnost Gračišče zavračata očitke, da je bil prenos lastništva vaškega doma v Kubedu nezakonit. - Zasavski filmarji, združeni v društvu Loke studio, pravijo, da so v 15-ih letih zvabili pred kamere polovico Zasavcev, v prihodnjih 15-ih bi jih radi še pol. - V Celju končujejo obsežno prenovo Stare grofije, kjer bodo razstavili tudi eno najpomembnejših arheoloških odkritij na Slovenskem.

Mešani pevski zbor Obala Koper, ki ga vodi zborovodja in skladatelj Andrej Makor, je osvojil tri zlate plakete na pevskem festivalu v Bijeljini v Bosni in Hercegovini. Slovenska filharmonija je predstavila novo seznono 2027/28, v kateri se bodo med drugim poklonili 200-letnici smrti Ludwiga van Beethovna z izvedbo njegovih devetih simfonij. Za konec oddaje o kulturi pa še, da je Mestna občina Krško zaključila delno obnovo tamkajšnjega Kapucinskega samostana.

Znani so dobitniki Glazerjevih nagrad, ki jih podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture. V Novi Gorici so slovesno odprli prenovljeni stari del Glasbene šole Nova Gorica. Velenje pa bo 17. maja na Visti gostilo poskus Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike.

Drugi poudarki oddaje: - Številni potniki mariborskih javnih avtobusov imajo težave z mobilno aplikacijo prevoznika Marprom. Med drugim opozarjajo, da je sistem polnjenja zamuden in neroden. - Zavod za varstvo kulturne dediščine in Mestna občina Koper si prizadevata, da bi hrastovejlsko cerkev razglasili za spomenik državnega pomena - December tudi v Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Krško prinaša pester nabor prazničnih dogodkov.

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.V razpravi so sodelovali strokovnjaki in praktiki iz Francije, Romunije in Slovenije, ki so svoje izkušnje in znanje povezali z evropskimi in lokalnimi konteksti, ter refleksije prof. dr. Metode Dodič Fikfak, Goran Lukića, Dana Juvana in Ane Benavides Otero, ki so osvetlile širše sistemske in politične vidike podpore dobremu počutju pri delu.Epizoda poudarja, da umetnost ponuja konkretna orodja za razbremenitev, povezovanje in transformacijo delovnih okolij, ter odpiranje novih možnosti za ustvarjanje zdravih in ustvarjalnih delovnih praks.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija (program Ustvarjalna Evropa). Vsa mnenja in izjave govorcev so osebna in ne odražajo nujno stališč organizatorjev, partnerjev ali financerjev konference.

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti.V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.Slišali boste prispevke strokovnjakinj in ustvarjalk z Danske, Francije, Španije in Slovenije — od umetnosti na recept, podpore oskrbovalcem in skupnostnih umetniških laboratorijev do projektov, ki povezujejo generacije, razvijajo medkulturni dialog in skozi umetniško ustvarjanje opolnomočajo posameznike.Epizodo zaokrožajo refleksije predstavnikov socialnega dela, pedagogike in javnega zdravja, ki razgrnejo izzive in priložnosti pri vključevanju umetnosti v skrbstvene in podporne sisteme.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Predstavljena mnenja so izključno osebna stališča govorcev.

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja.Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja.Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.Epizodo zaokrožujemo z razpravo strokovnjakov z različnih področij – asist. prof. dr. Tomažem Simetingerjem s Filozofske fakultete, asist. Matejem Vinkom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dr. Vidom Vanjo Voduškom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana – ki so razmišljali o tem, kako lahko umetnost in ustvarjalnost postaneta del celostnega pristopa k zdravju in dobremu počutju.Epizoda nastaja v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki ju sofinancirajo Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za javno upravo ter Mestna občina Ljubljana.Mnenja, izražena v podcastu, so osebna stališča govorcev in ne odražajo nujno stališč financerjev projekta.

Še opazimo skriti prehod, ki povezuje mestno promenado z zelenim objemom parka? Koliko pogledov, koliko mimobežnih duš in spominov še ujame ta, nekoč priljubljen prostor tistih, ki so iskali nekaj več, nekaj boljšega? Pasaža zanimivih izložb in trgovin, naključnih srečanj in nakupov, nepredstavljivi vonj New Yorka ... na ljubljanski način. Ko pasaža ni bila le prehod, temveč destinacija. Nemogoče je ujeti vse, kar se je zgodilo v njenem objemu. Morda le utrinek, trenutek dveh pasantov, ki sta v njej za hip našla zavetje in se zapisala v zvočni impresiji Nevihta v pasaži. - Zvočna impresija, Nevihta v pasaži, je nastala ob razstavi Prva ljubljanska pasaža: pasaža Nebotičnik in pasaža Viktoria. Razstava bo na ogled od 15. oktobra do 3. decembra 2025 v pasaži Nebotičnik. Scenarij: Alenka Selčan Božič Interpretacija: Maša Drganc, Robert Veselko, Primož Pirnat Oblikovanje zvoka: Sašo Kalan, studio Sonolab Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Foto: Marjan Ciglič, 1966, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Duplek začeli graditi dve krožišči. - V Trebnjem končujejo prenovo športne dvorane pri osnovni šoli. - V Mostu na Soči trenutno poteka več naložb v turistične zmogljivosti. - Mestna knjižnica Postojna danes obeležuje 120 let delovanja.

25. in 26. septembra bo kitarist in skladatelj Mihael Hrustelj predstavil nov projekt, ki ga je poimenoval Strune v mestu in naravi in sta ga je podprla Mestna občina Velenje ter Kulturno Društvo Radlje. Gre za izredno zanimiv projekt, ki ne posega samo na področje umetnost, temveč zaradi same uporabe glasbil, tudi na mnoga druga področja. Premierno bo izveden v Radljah ob Dravi in Velenju, mestih, ki sta obenem tudi njegova največja inspiracija. Projekt premika meje sodobne glasbe in performansa, spodbuja medgeneracijsko in interdisciplinarno sodelovanje ter promovira trajnostni razvoj umetnosti. S svojo drznostjo, inovativnostjo in ekološkim uvidom predstavlja edinstven prispevek h kulturni krajini – tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

36. Grafični bienale Ljubljana je jubilejni. Praznuje 70. obletnico ustanovitve, zato je v njegovi vsebini še toliko bolj prisoten razmislek o zgodovini in prihodnosti. Gre vendarle za enega najstarejših bienalov na svetu, ki se je že v začetkih trdno zasidral v mednarodnem umetnostnem prostoru. Prilagajal se je času in tako so danes poleg grafike vanj vtkani razni mediji, značilni za sodobno umetnost. A ob vseh velikih konceptih, ki ga zaznamujejo, letošnja umetniška vodja Chus Martínez vanj izrazito vnaša element dostopnosti. Direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki bienale organizira, Nevenka Šivavec je o njej poudarila, da ''z vnovičnim izpraševanjem tega, komu je umetnost namenjena in koga obravnava, drzno izstopa iz kokona sodobne umetnosti in si zna zamisliti tudi občinstvo, ki ne more ali noče vzpostaviti nobenega odnosa s kulturno produkcijo ali pa je od nje povsem odtujeno''. Prizorišča osrednje razstave so letos Grad Tivoli, Švicarija, Plečnikov avditorij, Moderna galerija, Mestna galerija Ljubljana in Jakopičevo sprehajališče. Chus Martínez, španska filozofinja, umetnostna zgodovinarka in kuratorka, si je pri zasnovi bienala zastavila vprašanje: ''Bo državljanom skupaj z umetniki in umetnicami zmožna posredovati zelo nujen občutek zaupanja in upanja?'' Spraševala se je tudi, kako lahko umetnost prispeva k prenovi našega demokratičnega družbenega tkiva. In začela se je zanimati za fantazijo. Jubilejni bienale pa je naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi. Instalacija Intrinzična vrednost umetnice CANAN, foto: Žiga Bratoš

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Mestna občina Ljubljana že leta ne skriva interesa, da bi postala lastnica tudi tistega dela Križank v Ljubljani, kjer domuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V tokratnih osnutkih proračunov za prihodnji dve leti so za to predvidena tudi sredstva za odkup državnega dela. Namera v srednji šoli vzbuja strah pred negotovo prihodnostjo. Kaj se obeta in kako se je odzvalo Ministrstvo za šolstvo? O tem ravnateljica šole Apolonija Simon.

V epizodi 179 je bil gost dr.Klemen Rebolj, zdravnik, psihoterapevt in ustanovitelj klinike Ravnovesje. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Osnovni koncepti zdravja in ravnovesja Vpliv družbenih pričakovanj na posameznika Razumevanje duševnih motenj Zdravje in ljubezen do sebe Krivda in njene posledice Odraslost in odgovornost Povezava med srcem in duševnim zdravjem Epigenetika in vpliv prednikov Pogum in odgovornost v življenju ========================================­===== Mestna občina Ljubljana s projektom »Tudi junakinje in junaki včasih potrebujejo pomoč«, spodbuja ozaveščanje in detabuiziranje čustvenih in duševnih stisk ter sočutno in odprto družbo. Preko pogovorov želimo prispevati k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja in razbijanju tabujev.  Več o projektu: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zdravje-in-socialno-varstvo/socialnovarstveni-programi-podpore-in-pomoci/osebe-s-tezavami-v-dusevnem-zdravju/ 

Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

Naša tokratna sogovornica, gospa Darinka Kozinc, je poleg tega, da je diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti, tudi pisateljica. V ospredju njenega zanimanja so aleksandrinke, kakor bomo slišali. Je avtorica poezije in proze, tako za otroke kot za odrasle. Sodelovala je tudi pri lanskem natečaju, ki ga je Mestna knjižnica Ljubljana priredila v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Na natečaju lahko sodelujejo starejši od 60 let. Zgodba Prvi ples naše sogovornice se je uvrstila med 10 najboljših. Z gospo Darinko Kozinc iz Solkana se je pogovarjala Lucija Fatur.

Slika preteklosti, ki jo zarisuje zgodovina kulturne dediščine, z njo sakralne arhitektura, stavbarstvo z gradovi in dvorci na Goriškem, slikarstvo in kiparstvo, je morda gledalcu, ki se zazre na goriško krajino, morda manj blizu in razpoznavna s svojimi posebnostmi, kot je nedavna podoba preteklosti Nove Gorice. Publikacija Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica, ki je bila izdana v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov v slovenskih mestih v zgodovinskem okviru, od tega marsikaj odkriva; seveda niso bili iz vsebine izrinjeni modernistični konteksti Nove Gorice. Dr. Helena Seražin z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU - gostja oddaje predava tudi na Univerzi v Ljubljani - meni, da knjiga poglobljenemu bralcu lahko služi kot zelo obširen umetnostni vodnik, vendar še zdaleč ne v klasičnem pomenu besede, ampak bolj kot umetnostnozgodovinski oris, v katerem so izpostavljeni najpomembnejši umetnostni in arhitekturni spomeniki v Mestni občini Nova Gorica. V oddaji se podajamo predvsem v srednjeveške in novoveške čase tega goriškega območja. Foto: Wikipedia

V letu 2025, ko bo naziv Evropske prestolnice kulture pripadel tudi Novi Gorici v sodelovanju z Gorico v Italiji, se bo veliko dogajalo na obmejnem območju med obema mestoma, pri novogoriški železniški postaji. Na natečaju za prostorsko ureditev je zmagal italijanski koncept, ki pa se je pozneje izkazal za preambicioznega in finančno neizvedljivega. Mestna občina Nova Gorica se je zato obrnila na tretjeuvrščeni biro Sadar Vuga, ki je ponudil rešitev izrabe obstoječe infrastrukture in nato v sodelovanju še z drugimi partnerji pripravil strategijo za tako imenovani EPK distrikt. Arhitekt Boštjan Vuga upa, da bo imela nova obmejna ureditev dolgoročne učinke, kot bi lahko bil celo skupni študentski kampus. ''Kar se zdaj dogaja v Novi Gorici, je za to urbano sredino velik projekt,'' pravi in doda, da je ''bistveno, ne da meja med Novo Gorico in Gorico v Italiji izgine, temveč da postane porozna''.

Teme: - Prešernova nagrajenca in nagrade Prešernovega sklada - nagrade Ivane Kobilca - razstava Victor Vasarelyj v odmevu - razstava Pozabljeni kozmopolit: razstava slovenskega karikaturista Ladislava Kondorja - razstava TA-LUMETNOST, Mestna galerija Ptuj - 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina - pregledna razstava del kiparja Franca Bernekerja v Koroški galeriji likovnih umetnosti Avtorji prispevkov: Staša Grahek, Žiga Bratoš, Sanja Rejc, Maja Derčar, Brigita Mohorič, Matija Mastnak, Metka Pirc; bralec prevodov: Igor Velše; glasbena opremljevalka: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez; redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.

Drugi poudarki oddaje: - Podravske občine kandidirajo za 84 milijonov evrov evropskega denarja za razvojne projekte. Kam bo svojih 6,5 milijona naložila občina Slovenska Bistrica? - Na Igu gradijo večje športno igrišče, v Zgornjem Hotiču pa so opremili telovadnico. - Mestna občina Koper išče izvajalca za prenovo prvega dela kopališča v Žusterni. To naj bi po zapletih uredili do prihodnje kopalne sezone. - Okrogle obletnice, povezane z duhovnikom, pesnikom in dramatikom Francom Ksavrom Meškom, povod za obeležitev Meškovega leta na širšem območju Ormoža.

Staro pristanišče v Trstu bo v prihodnjih desetih letih spet oživelo. Degradirano in desetletja propadajoče območje bo nova mestna četrt. Omogočila bo sobivanje treh generacij in raznolike dejavnosti. Tam bodo znanstvene ustanove, muzeji, kopališča, rekreacijske površine, marini, hoteli... Nova žičnica bo povezala Trst in Tržaški Kras. To bo zelena, energetsko samozadostna točka mesta. Občina Trst na dobrem kilometru območja trenutno gradi komunalno opremo. Kako tečejo dela in več podrobnosti o načrtih, pa v tokratni oddaji.

V epizodi 150 je bil moj gost Zoran Janković, župan občine Ljubljana. Poznan tudi kot nekdanji predsednik uprave družbe Mercator, d.d.. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pri delu ne uporabljam računalnika Odraščanje s knjigami, politična usmeritev in javni sektor Mestna občina Ljubljana, Ljubljanica - mestno kopališče Sežigalnica Ljubljana, zelena politika, selitev remize LPP Proces kolegija, dogovarjanje, delovanje župana Mercator, vodenje uspešne trgovine, ekonomija obsega Ključni kazalniki uspeha in projekti mesta Ljubljana Otroštvo, vrednote in odraščanje Razvoj Ljubljane, sodelovanje in pretok informacij Kritike, obtožbe Moč, blagovna znamka Odnos z Janezom Janšo Nasvet novim generacijam ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Med 21. in 25. junijem je v Murski Soboti potekalo 22. Odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki so ga organizirali domači Balonarski klub Roto Balon klub, Mestna občina Murska Sobota, Letalska zveza Slovenije in Aeroklub Murska Sobota. Prisluhnite utrinkom.

Mariborski svetniki se bodo v četrtek sestali na zadnji predpočitniški seji. Predvidena gradiva obetajo burno razpravo, med drugim zaradi predloga o podražitvah storitev v mariborskih javnih vrtcih. Mestna uprava želi ob tem znova uvesti spremembe pri parkiranju v središču mesta, bela cona naj bi bila plačljiva tudi ob sobotah. In kaj na to porečejo svetniške skupine?

Mestna knjižnica Ljubljana je v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije doslej pripravila šest natečajev za kratke zgodbe − Zgodbe mojega kraja. K pisanju so povabili starejše od 60 let, avtorje najboljših zgodb ste spoznali tudi v naši oddaji. Od prvega junija naprej pa vas vabijo, da se spomnite prve ljubezni. Do konca oktobra lahko pošljete zgodbo − spomine na prvo ljubezen. O čem vse lahko razmišljate, pa bo razložila gospa Erika Marolt, bibliotekarka iz Slovanske knjižnice, članica delovne skupine za natečaj. V pogovoru z Lucijo Fatur pa boste spoznali tudi gospo Tatjano Leskošek Denišlič, ki je na natečaju Mestne knjižnice že nekajkrat sodelovala.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Gospod Alojz Volavšek iz Gorice pri Slivnici je eden izmed nagrajencev lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, zbirali pa so zgodbe na temo "Kako smo se nekoč prevažali". Naš tokratni sogovornik rad razmišlja in pripoveduje o spominih in o vsakdanjem življenju, pogovoru se je pridružila tudi žena Ivanka. Luciji Fatur pa je Alojz Volavšek najprej povedal, ali je bil nad nagrado zelo presenečen..

V naših oddajah smo že predstavili nekatere nagrajence lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Gre za Zgodbe mojega kraja s tokratno temo Kako smo se nekoč prevažali. Tudi gospod Maks Starc iz Novega mesta se je lotil pisanja in njegova zgodba z naslovom "Oh, ta promet" se je uvrstila med 10 najboljših. Gospodu Starcu je življenje prineslo tudi veliko težkih dni, a kot pravi, se je zaradi težkih obdobij zgodilo tudi kaj lepega in zato danes na vse tudi tako gleda - z lepim spominom. Gospoda Maksa Starca je obiskala Lucija Fatur.

Danes pa nekaj o lanskih poplavah. O hitrosti obnove se lahko prepirajo politiki, na tem mestu pa samo spomnimo na nesrečne družine, ki jih čaka morebitna izselitev. 36 objektov bo odstranjenih, 348 objektov pa je takšnih, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Vlada je ponudila možnost nadomestne gradnje in vsaj del te naj bi bili tipski objekti. Gre za pet različnih tipov, ki pa so jih pristojni organi opisali samo z generičnimi imeni, kot so: manjši objekt, individualni tip objekta in pa dvojčka ali vrstna hiša. Govorimo seveda samo o tistih upravičencih, ki so se odločili, da jim bo nadomestni objekt zgradila država. Mnogo bo namreč tudi upravičencev, ki so se odločili za individualno gradnjo …Razmišljajoči bi ob tako občutljivi temi, kot je po poplavna obnova, najraje molčal, a ker gre v glavnem za službe, urade, strokovnjake in vladne uradnike, ki so pred tem enkrat že dopustili graditev na poplavnih področjih, je modro pogledati načrtu tipske gradnje pod prste. Tako smo si pri naših virih v popoplavni pisarni priskrbeli natančne načrte petih tipskih objektov, ki jih danes prvič in kot edini medij predstavljamo javnosti. In še mimogrede in nepovezano s temo: dva cela pet načrta nam je priskrbel moški vir, dva cela pet načrta pa ženski vir. Po novem mora biti namreč sodelovanje v RTV oddajah po spolu točno na pol, drugače se ti lahko zgodi, da jih slišiš od Marte Kos, ki je postala varuhinja pravic slovenskega estrogena na začasnem delu v Švici. In zdaj kot pravi pesem: Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi ... Nadomestni objekti, kot si jih je zamislila vlada, imajo nekaj skupnih značilnosti. Na prvem mestu morajo biti poceni; če hoče vlada zajeziti stavkovni val, mora nekje vzeti in kje je vzeti lažje, kot pri popoplavni obnovi. Ko smo dobili poceni objekte, je naslednja zahteva vladnih strokovnjakov, da mora biti tipski nadomestni objekt vsaj nekoliko mobilen. V Sloveniji imamo ogromno vodotokov, tako da nikoli ne veš, kateri in kje bo poplavil. S tega stališča je pametno, da lahko objekt premaknemo na varnejšo lokacijo. In še tretja značilnost; objekt mora ustrezati ali regionalnim, ali kulturnim, ali pa geografskim značilnostim pokrajine. Dovolj svete slovenske krajine je že zapacane z modrimi, roza in zelenimi fasadami, ki so ostale od turških vpadov, tako da naj bodo vsaj nadomestne gradnje, za katere bo poskrbela država, okolju prijazne. In zdaj k objektom samim. Prvi objekt se imenuje "tipi …" Gre za objekt, ki je skoraj popoln stožec, kar mu daje atraktivno podobo, kajti kot vemo, je ravna linija sovražnica sodobne arhitekture. Uporabljeni materiali so izključno organski, v glavnem les in živalske kože. Prostora v tem nadomestnem objektu je veliko, interier je odprt, tako da lahko družina ves čas komunicira in se druži ob odprtem ognju. Tipi je namenjen posameznikom odprtega duha in daljših las, primeren pa za poplavno področje srednje in spodnje Save, kjer je kar nekaj ravnine, na kateri pride tip Tipi še posebej do izraza. Drugi objekt se imenuje "iglu". Gre za nadomestno gradnjo v pravem pomenu besede. Ta nadomestna gradnja uspeva le v hladnejših mesecih leta, nato pa tudi nadomestna gradnja potrebuje nadomestno gradnjo. Primerna za zgornje tokove rek na Koroškem, predvsem okoli krajev, kjer izdelujejo pravljično deželo Kralja Matjaža; gre za kupolaste bivalne objekte, zgrajene iz vode v alternativnem agregatnem stanju, kar je ekološko najčistejša mogoča gradnja. Tretji objekt se imenuje "jurta". Zaradi zahtevnosti gradnje vlada predvideva, da bo teh najmanj; postavili pa jih bodo v bližini prestolnice, kjer po navadi poplavlja Ljubljanica, kajti pri jurti je predvidena tudi soudeležba investitorja, ima pa zaradi razkošne kvadrature tudi image luksuznega prebivališča. Jurta je primerna za popoplavno obnovo pri visokih državnih uradnikih, uspešnih športnikih, gospodarstvenikih, pevcih in podobnih posameznikih, ki so nemirnega – nomadskega duha. "Adria" je četrti tipski objekt. Namenjen predvsem mladim družinam. Ker mlade družine niso zahtevne in so srečne že, če imajo streho nad glavo, bo vlada ogromno teh nadomestnih objektov napaberkovala v hrvaških campih, jih nekoliko dodelala ter nato poslala kot nadomestne gradnje. Adria je, kot pove že ime samo, primerna za slovensko obalo in Istro, bo pa, kot vse kaže, tudi najbolj številčna nadomestna gradnja. Peti in zadnji tipski objekt je "kolišče". Lokacijsko bo zelo omejen, gre pravzaprav za nadomestno elitno sosesko na ljubljanskem barju, zemljišča pa je odstopila Mestna občina Ljubljana. Kot je pri ljubljanski občini, ko odstopa zemljišča za nadstandardne gradnje v navadi, je projektna dokumentacija že izdelana in tako tudi že poznamo zunanjo podobo te luksuzne nadomestne gradnje. Naselje bo imelo dve ulici. Prva se bo imenovala "Ulica Janeza Jalna", druga pa "Ulica Zorana Jankoviča"! Če ste torej med nesrečniki, ki so bili prizadeti v lanskih poplavah, zdaj vsaj približno veste, kakšen nadomesten tip stavbe vam bo država postavila. In še to; vse nadomestne gradnje bodo v kratkem predstavljene v oddaji "Ambienti".

Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.

Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.

V preteklih oddajah smo že spoznali prvo- in drugonagrajenca lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga organizira Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z osrednjeslovenskimi knjižnicami. Gre za Zgodbe mojega kraja s podnaslovom Kako smo se nekoč prevažali. Gospod Franc Valentin Perko z Rakeka pa se je razveselil tretje nagrade, saj se je ob naslovu spomnil dogodka iz otroštva, sicer povezanega z bivanjem v bolnišnici, pa vendar tako nenavadnega, da se je odločil o tem napisati zgodbo in ji dal naslov "Pot v bolnišnico se je pričela s koreto". Gospod Franc Valentin Perko je v pogovoru z Lucijo Fatur z veseljem podelil še nekaj drugih zanimivosti iz svojega življenja, ki ga zdaj uživa v pokoju.

Drugi poudarki: - Kaj nam pove dejstvo, da je Mestna občina Koper na prvi letošnji javni dražbi prodala zgolj 4 od ponujenih 20-ih nepremičnin? - Ureditev prometa na Pokljuki trd oreh. Med ukrepi za rešitev je tudi javni prevoz. - Tudi slovensko jeklarstvo pred izzivi zelenega prehoda. Iskanje tovrstnih posodobitev je pravzaprav del njegove celotne zgodovine. - V Krajinskem parku Ljubljansko barje se bodo tujerodnega in invazivnega japonskega dresnika lotili z električnim tokom.

Prejšnje poletje, od 12. junija do 30. oktobra, je Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, kot že nekajkrat doslej, razpisala natečaj kratkih zgodb za starejše od 60 let, Zgodbe mojega kraja. Letošnja tema je Kako smo se nekoč prevažali. Prejeli so 67 zgodb, ki so ustrezale razpisanim pogojem, in žirija je izbrala 10 najboljših. Najprepričljivejšo zgodbo je napisal in zanjo prejel prvo nagrado Janez Kavar iz Križ. Tudi sicer ima zanimivo življenjsko zgodbo, povezano tudi z našo radiotelevizijsko hišo. Obiskala ga je Lucija Fatur.

Nekateri preostali vsebinski poudarkiu oddaje: - Mestna občin Ljubljana osvežuje prostorski načrt. Pobude za spremembe namembnosti sprejemajo do 5. novembra. - Sistem obveščanja ob izrednih razmerah je treba čim prej prilagoditi tudi za tujce. - Tudi v Bistrici ob Sotli veliko zanimanje starejših za učne delavnice o uporabi digitalne tehnologije. - Gorski reševalci in reševalke na tekmovanju Dolomiti Rescue Race osvojili dve drugi mesti.

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Kostanjevici ob Krki odprli 20-kilometrsko kolesarsko stezo do Krškega - V občini Ruše po desetih letih most čez Lobnico -V Grosupljem bo Dom starejših gradil tri nove enote. - V Šmartnu pri Litiji bo zadišalo po domačih dobrotah, v Škofji Loki pa bo jutri tretji Festival sladoleda. .

Na obalnem območju, predvsem pa v njegovi okolici, je več kot 150 različnih tematskih poti. Od pohodnih, konjeniških, planinskih do kolesarskih, to pomeni, da je to območje še toliko pomembnejše za rekreacijo, dejavno preživljanje prostega časa in turizem na splošno. Tako je recimo pred več kot desetimi leti Mestna občina Koper v okviru projekta LAS skupaj z obalnim planinskim društvom identificirala 15 tematskih pohodnih poti. Od teh je bilo devet pohodnih, pet kolesarskih in ena učna pot. Vse te poti so uredili, očistili in označili z enotnimi informacijskimi tablami. Izdali so tudi različno promocijsko gradivo, od načrtov do zgibank. Glavni kriterij izbora tematskih poti je bil ta, da so te poti geografsko razpršene po celotnem koprskem podeželju. Pozneje so izbor teh poti ob pomoči drugih projektov LAS še dopolnjevali. V Nedeljski reportaži bomo spoznali eno izmed teh tematskih poti, ki ima izhodišče v Dekanih, avtor oddaje je Milan Trobič.

Osrednja tema tokratnega dvodnevnega vrha Evropske unije je vnovič vojna v Ukrajini. Voditelji so potrdili nadaljnjo vojaško, politično in humanitarno pomoč napadeni državi, večer pa posvečajo migracijam. Slovenija naj bi predstavila predlog, po katerem bi na mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino poslali enote Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex. Premier Robert Golob je dejal, da je treba pomagati zahodno-balkanskim državam, da bodo boljše pri upravljanju migracij. V oddaji tudi: - Nadaljevanje pogajanj o novem sistemu plač v javnem sektorju, čeprav zastavljeni rok ne bo ujet - Stranka SDS vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Bešiča Loredana - Ministrstvo in Mestna občina Maribor dosegla dogovor o financiranju kulturnih ustanov in programov

Drugi poudarki oddaje: - Mestna občina Maribor bo za sanacijo cest po majskih neurjih namenila 2 milijona evrov - V Dragonji si želijo svoje krajevne skupnosti - Rdeči križ Novo mesto pa bo v soboto začel zbirati denar za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - Pridelovalci iz Vipavske doline so s skupno embalažo dosegli večjo prepoznavnost. Preboj turzma pa bi - s skupno celostno podobo - radi dosegli tudi Štajerci

V prostoru za umetnost KiBela Multimedijskega centra Kibla v Mariboru predstavljajo kiparja Marijana Mirta in njegovo razstavo Ugrabitev Evrope. Mirt je letošnji prejemnik Glazerjeve listine, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor za dosežke na področju kulture. V njegovi samosvoji likovni govorici prepoznavamo premišljevanja o sedanjosti ter staroveški in antični umetnosti, v tehničnih postopkih pa kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi. Tako skozi soočenja z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost in jo nemalokrat tudi ironizira. Foto: Marijan Mirt, Ugrabitev Evrope, 2022, mešana tehnika, avtor fotografije: Damjan Švarc.

Društvo ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Via Negativa je v ljubljanski Stari mesni elektrarni predstavilo nov projekt – "Ne me silit, da povem, kaj mislim". Performativni mozaik je nastal po zamisli Anite Wach in Bojana Jablanovca, ki se podpisuje tudi kot režiser, na tnalo pa postavlja spektakel o vseprisotnem diktatu podobe in o svobodi, skriti v temi. PREMIERA: 14. 4. 2023, Via Negativa, Stara mestna elektrarna ZASEDBA: Zamisel: Anita Wach, Bojan Jablanovec Koncept in režija: Bojan Jablanovec Koreografija: Kristina Aleksova, Anita Wach Video projekcija, avdioreaktivno programiranje slike in montaža: Stella Ivšek Glasba: Eduardo Raon. Soavtorja: Boštjan Gombač, Luís André Ferreira. Vključuje odlomke iz Vivaldijevih »Štirih letnih časov«. Kostumografija: Olja Grubić Scenografija: Matej Stupica Tehnični direktor: Martin Lovšin Odnosi z javnostjo: Sara Horžen Producentka: Špela Trošt Produkcija: Via Negativa Programska podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana IZVAJALCI: Anita Wach, Branko Potočan, Ena Kurtalić, Gregor Luštek, Kristina Aleksova, Loup Abramovici POSEBNI GOST: Žiga Srebot Jelovšek

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami končujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v štajerski prestolnici. Mestna občina Maribor ima tudi največ kandidatov, kar 15. Soočamo njihova mnenja glede najbolj perečih tem, kot so težave s prometom in cestami, neskladen razvoj mestnih četrti in občinski prostorski načrt. Kje sami vidijo največje izzive in kakšne rešitve ponujajo? V studiu Radia Maribor z voditeljem Bratkom Zavrnikom.

V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.

Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. Tuji in domači turisti so željni mestnega utripaPomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku – covida ljudje iskali odmaknjene kraje, pa so vedno bolj željni tudi mestnega utripa na svojih potepanjih po tujini. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se borijo s preživetjem mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek s sogovorniki. Naši dopisniki Jože Žura, Karin Zorn Čebokli in Gabrijela Milošič so preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov, - Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.