Podcasts about mestna

Mestna občina Ljubljana že leta ne skriva interesa, da bi postala lastnica tudi tistega dela Križank v Ljubljani, kjer domuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V tokratnih osnutkih proračunov za prihodnji dve leti so za to predvidena tudi sredstva za odkup državnega dela. Namera v srednji šoli vzbuja strah pred negotovo prihodnostjo. Kaj se obeta in kako se je odzvalo Ministrstvo za šolstvo? O tem ravnateljica šole Apolonija Simon.

V epizodi 179 je bil gost dr.Klemen Rebolj, zdravnik, psihoterapevt in ustanovitelj klinike Ravnovesje. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Osnovni koncepti zdravja in ravnovesja Vpliv družbenih pričakovanj na posameznika Razumevanje duševnih motenj Zdravje in ljubezen do sebe Krivda in njene posledice Odraslost in odgovornost Povezava med srcem in duševnim zdravjem Epigenetika in vpliv prednikov Pogum in odgovornost v življenju ========================================­===== Mestna občina Ljubljana s projektom »Tudi junakinje in junaki včasih potrebujejo pomoč«, spodbuja ozaveščanje in detabuiziranje čustvenih in duševnih stisk ter sočutno in odprto družbo. Preko pogovorov želimo prispevati k ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja in razbijanju tabujev.  Več o projektu: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/zdravje-in-socialno-varstvo/socialnovarstveni-programi-podpore-in-pomoci/osebe-s-tezavami-v-dusevnem-zdravju/ 

Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

Naša tokratna sogovornica, gospa Darinka Kozinc, je poleg tega, da je diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti, tudi pisateljica. V ospredju njenega zanimanja so aleksandrinke, kakor bomo slišali. Je avtorica poezije in proze, tako za otroke kot za odrasle. Sodelovala je tudi pri lanskem natečaju, ki ga je Mestna knjižnica Ljubljana priredila v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Na natečaju lahko sodelujejo starejši od 60 let. Zgodba Prvi ples naše sogovornice se je uvrstila med 10 najboljših. Z gospo Darinko Kozinc iz Solkana se je pogovarjala Lucija Fatur.

Slika preteklosti, ki jo zarisuje zgodovina kulturne dediščine, z njo sakralne arhitektura, stavbarstvo z gradovi in dvorci na Goriškem, slikarstvo in kiparstvo, je morda gledalcu, ki se zazre na goriško krajino, morda manj blizu in razpoznavna s svojimi posebnostmi, kot je nedavna podoba preteklosti Nove Gorice. Publikacija Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica, ki je bila izdana v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov v slovenskih mestih v zgodovinskem okviru, od tega marsikaj odkriva; seveda niso bili iz vsebine izrinjeni modernistični konteksti Nove Gorice. Dr. Helena Seražin z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU - gostja oddaje predava tudi na Univerzi v Ljubljani - meni, da knjiga poglobljenemu bralcu lahko služi kot zelo obširen umetnostni vodnik, vendar še zdaleč ne v klasičnem pomenu besede, ampak bolj kot umetnostnozgodovinski oris, v katerem so izpostavljeni najpomembnejši umetnostni in arhitekturni spomeniki v Mestni občini Nova Gorica. V oddaji se podajamo predvsem v srednjeveške in novoveške čase tega goriškega območja. Foto: Wikipedia

V letu 2025, ko bo naziv Evropske prestolnice kulture pripadel tudi Novi Gorici v sodelovanju z Gorico v Italiji, se bo veliko dogajalo na obmejnem območju med obema mestoma, pri novogoriški železniški postaji. Na natečaju za prostorsko ureditev je zmagal italijanski koncept, ki pa se je pozneje izkazal za preambicioznega in finančno neizvedljivega. Mestna občina Nova Gorica se je zato obrnila na tretjeuvrščeni biro Sadar Vuga, ki je ponudil rešitev izrabe obstoječe infrastrukture in nato v sodelovanju še z drugimi partnerji pripravil strategijo za tako imenovani EPK distrikt. Arhitekt Boštjan Vuga upa, da bo imela nova obmejna ureditev dolgoročne učinke, kot bi lahko bil celo skupni študentski kampus. ''Kar se zdaj dogaja v Novi Gorici, je za to urbano sredino velik projekt,'' pravi in doda, da je ''bistveno, ne da meja med Novo Gorico in Gorico v Italiji izgine, temveč da postane porozna''.

Teme: - Prešernova nagrajenca in nagrade Prešernovega sklada - nagrade Ivane Kobilca - razstava Victor Vasarelyj v odmevu - razstava Pozabljeni kozmopolit: razstava slovenskega karikaturista Ladislava Kondorja - razstava TA-LUMETNOST, Mestna galerija Ptuj - 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina - pregledna razstava del kiparja Franca Bernekerja v Koroški galeriji likovnih umetnosti Avtorji prispevkov: Staša Grahek, Žiga Bratoš, Sanja Rejc, Maja Derčar, Brigita Mohorič, Matija Mastnak, Metka Pirc; bralec prevodov: Igor Velše; glasbena opremljevalka: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez; redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.

Drugi poudarki oddaje: - Podravske občine kandidirajo za 84 milijonov evrov evropskega denarja za razvojne projekte. Kam bo svojih 6,5 milijona naložila občina Slovenska Bistrica? - Na Igu gradijo večje športno igrišče, v Zgornjem Hotiču pa so opremili telovadnico. - Mestna občina Koper išče izvajalca za prenovo prvega dela kopališča v Žusterni. To naj bi po zapletih uredili do prihodnje kopalne sezone. - Okrogle obletnice, povezane z duhovnikom, pesnikom in dramatikom Francom Ksavrom Meškom, povod za obeležitev Meškovega leta na širšem območju Ormoža.

Staro pristanišče v Trstu bo v prihodnjih desetih letih spet oživelo. Degradirano in desetletja propadajoče območje bo nova mestna četrt. Omogočila bo sobivanje treh generacij in raznolike dejavnosti. Tam bodo znanstvene ustanove, muzeji, kopališča, rekreacijske površine, marini, hoteli... Nova žičnica bo povezala Trst in Tržaški Kras. To bo zelena, energetsko samozadostna točka mesta. Občina Trst na dobrem kilometru območja trenutno gradi komunalno opremo. Kako tečejo dela in več podrobnosti o načrtih, pa v tokratni oddaji.

V epizodi 150 je bil moj gost Zoran Janković, župan občine Ljubljana. Poznan tudi kot nekdanji predsednik uprave družbe Mercator, d.d.. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pri delu ne uporabljam računalnika Odraščanje s knjigami, politična usmeritev in javni sektor Mestna občina Ljubljana, Ljubljanica - mestno kopališče Sežigalnica Ljubljana, zelena politika, selitev remize LPP Proces kolegija, dogovarjanje, delovanje župana Mercator, vodenje uspešne trgovine, ekonomija obsega Ključni kazalniki uspeha in projekti mesta Ljubljana Otroštvo, vrednote in odraščanje Razvoj Ljubljane, sodelovanje in pretok informacij Kritike, obtožbe Moč, blagovna znamka Odnos z Janezom Janšo Nasvet novim generacijam ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Med 21. in 25. junijem je v Murski Soboti potekalo 22. Odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, ki so ga organizirali domači Balonarski klub Roto Balon klub, Mestna občina Murska Sobota, Letalska zveza Slovenije in Aeroklub Murska Sobota. Prisluhnite utrinkom.

Mariborski svetniki se bodo v četrtek sestali na zadnji predpočitniški seji. Predvidena gradiva obetajo burno razpravo, med drugim zaradi predloga o podražitvah storitev v mariborskih javnih vrtcih. Mestna uprava želi ob tem znova uvesti spremembe pri parkiranju v središču mesta, bela cona naj bi bila plačljiva tudi ob sobotah. In kaj na to porečejo svetniške skupine?

Mestna knjižnica Ljubljana je v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije doslej pripravila šest natečajev za kratke zgodbe − Zgodbe mojega kraja. K pisanju so povabili starejše od 60 let, avtorje najboljših zgodb ste spoznali tudi v naši oddaji. Od prvega junija naprej pa vas vabijo, da se spomnite prve ljubezni. Do konca oktobra lahko pošljete zgodbo − spomine na prvo ljubezen. O čem vse lahko razmišljate, pa bo razložila gospa Erika Marolt, bibliotekarka iz Slovanske knjižnice, članica delovne skupine za natečaj. V pogovoru z Lucijo Fatur pa boste spoznali tudi gospo Tatjano Leskošek Denišlič, ki je na natečaju Mestne knjižnice že nekajkrat sodelovala.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Gospod Alojz Volavšek iz Gorice pri Slivnici je eden izmed nagrajencev lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, zbirali pa so zgodbe na temo "Kako smo se nekoč prevažali". Naš tokratni sogovornik rad razmišlja in pripoveduje o spominih in o vsakdanjem življenju, pogovoru se je pridružila tudi žena Ivanka. Luciji Fatur pa je Alojz Volavšek najprej povedal, ali je bil nad nagrado zelo presenečen..

V naših oddajah smo že predstavili nekatere nagrajence lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Gre za Zgodbe mojega kraja s tokratno temo Kako smo se nekoč prevažali. Tudi gospod Maks Starc iz Novega mesta se je lotil pisanja in njegova zgodba z naslovom "Oh, ta promet" se je uvrstila med 10 najboljših. Gospodu Starcu je življenje prineslo tudi veliko težkih dni, a kot pravi, se je zaradi težkih obdobij zgodilo tudi kaj lepega in zato danes na vse tudi tako gleda - z lepim spominom. Gospoda Maksa Starca je obiskala Lucija Fatur.

Danes pa nekaj o lanskih poplavah. O hitrosti obnove se lahko prepirajo politiki, na tem mestu pa samo spomnimo na nesrečne družine, ki jih čaka morebitna izselitev. 36 objektov bo odstranjenih, 348 objektov pa je takšnih, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Vlada je ponudila možnost nadomestne gradnje in vsaj del te naj bi bili tipski objekti. Gre za pet različnih tipov, ki pa so jih pristojni organi opisali samo z generičnimi imeni, kot so: manjši objekt, individualni tip objekta in pa dvojčka ali vrstna hiša. Govorimo seveda samo o tistih upravičencih, ki so se odločili, da jim bo nadomestni objekt zgradila država. Mnogo bo namreč tudi upravičencev, ki so se odločili za individualno gradnjo …Razmišljajoči bi ob tako občutljivi temi, kot je po poplavna obnova, najraje molčal, a ker gre v glavnem za službe, urade, strokovnjake in vladne uradnike, ki so pred tem enkrat že dopustili graditev na poplavnih področjih, je modro pogledati načrtu tipske gradnje pod prste. Tako smo si pri naših virih v popoplavni pisarni priskrbeli natančne načrte petih tipskih objektov, ki jih danes prvič in kot edini medij predstavljamo javnosti. In še mimogrede in nepovezano s temo: dva cela pet načrta nam je priskrbel moški vir, dva cela pet načrta pa ženski vir. Po novem mora biti namreč sodelovanje v RTV oddajah po spolu točno na pol, drugače se ti lahko zgodi, da jih slišiš od Marte Kos, ki je postala varuhinja pravic slovenskega estrogena na začasnem delu v Švici. In zdaj kot pravi pesem: Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi ... Nadomestni objekti, kot si jih je zamislila vlada, imajo nekaj skupnih značilnosti. Na prvem mestu morajo biti poceni; če hoče vlada zajeziti stavkovni val, mora nekje vzeti in kje je vzeti lažje, kot pri popoplavni obnovi. Ko smo dobili poceni objekte, je naslednja zahteva vladnih strokovnjakov, da mora biti tipski nadomestni objekt vsaj nekoliko mobilen. V Sloveniji imamo ogromno vodotokov, tako da nikoli ne veš, kateri in kje bo poplavil. S tega stališča je pametno, da lahko objekt premaknemo na varnejšo lokacijo. In še tretja značilnost; objekt mora ustrezati ali regionalnim, ali kulturnim, ali pa geografskim značilnostim pokrajine. Dovolj svete slovenske krajine je že zapacane z modrimi, roza in zelenimi fasadami, ki so ostale od turških vpadov, tako da naj bodo vsaj nadomestne gradnje, za katere bo poskrbela država, okolju prijazne. In zdaj k objektom samim. Prvi objekt se imenuje "tipi …" Gre za objekt, ki je skoraj popoln stožec, kar mu daje atraktivno podobo, kajti kot vemo, je ravna linija sovražnica sodobne arhitekture. Uporabljeni materiali so izključno organski, v glavnem les in živalske kože. Prostora v tem nadomestnem objektu je veliko, interier je odprt, tako da lahko družina ves čas komunicira in se druži ob odprtem ognju. Tipi je namenjen posameznikom odprtega duha in daljših las, primeren pa za poplavno področje srednje in spodnje Save, kjer je kar nekaj ravnine, na kateri pride tip Tipi še posebej do izraza. Drugi objekt se imenuje "iglu". Gre za nadomestno gradnjo v pravem pomenu besede. Ta nadomestna gradnja uspeva le v hladnejših mesecih leta, nato pa tudi nadomestna gradnja potrebuje nadomestno gradnjo. Primerna za zgornje tokove rek na Koroškem, predvsem okoli krajev, kjer izdelujejo pravljično deželo Kralja Matjaža; gre za kupolaste bivalne objekte, zgrajene iz vode v alternativnem agregatnem stanju, kar je ekološko najčistejša mogoča gradnja. Tretji objekt se imenuje "jurta". Zaradi zahtevnosti gradnje vlada predvideva, da bo teh najmanj; postavili pa jih bodo v bližini prestolnice, kjer po navadi poplavlja Ljubljanica, kajti pri jurti je predvidena tudi soudeležba investitorja, ima pa zaradi razkošne kvadrature tudi image luksuznega prebivališča. Jurta je primerna za popoplavno obnovo pri visokih državnih uradnikih, uspešnih športnikih, gospodarstvenikih, pevcih in podobnih posameznikih, ki so nemirnega – nomadskega duha. "Adria" je četrti tipski objekt. Namenjen predvsem mladim družinam. Ker mlade družine niso zahtevne in so srečne že, če imajo streho nad glavo, bo vlada ogromno teh nadomestnih objektov napaberkovala v hrvaških campih, jih nekoliko dodelala ter nato poslala kot nadomestne gradnje. Adria je, kot pove že ime samo, primerna za slovensko obalo in Istro, bo pa, kot vse kaže, tudi najbolj številčna nadomestna gradnja. Peti in zadnji tipski objekt je "kolišče". Lokacijsko bo zelo omejen, gre pravzaprav za nadomestno elitno sosesko na ljubljanskem barju, zemljišča pa je odstopila Mestna občina Ljubljana. Kot je pri ljubljanski občini, ko odstopa zemljišča za nadstandardne gradnje v navadi, je projektna dokumentacija že izdelana in tako tudi že poznamo zunanjo podobo te luksuzne nadomestne gradnje. Naselje bo imelo dve ulici. Prva se bo imenovala "Ulica Janeza Jalna", druga pa "Ulica Zorana Jankoviča"! Če ste torej med nesrečniki, ki so bili prizadeti v lanskih poplavah, zdaj vsaj približno veste, kakšen nadomesten tip stavbe vam bo država postavila. In še to; vse nadomestne gradnje bodo v kratkem predstavljene v oddaji "Ambienti".

Poročali smo o spremembah na področju urgentnih centrov, načrtih za izgradnjo mednarodnega logističnega centra v Beltincih, okoljskih vprašanjih povezanih s kompostarno Ceršak, nagradi Zlati kamen, ki jo je za razvoj prejela Mestna občina Murska Sobota, zmanjšanju števila parkirišč po rekonstrukciji ceste na Vršič, zahtevah za ureditev prometnih razmer v občini Vojnik in razpravi o medvrstniškem nasilju v Celju.

V preteklih oddajah smo že spoznali prvo- in drugonagrajenca lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga organizira Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z osrednjeslovenskimi knjižnicami. Gre za Zgodbe mojega kraja s podnaslovom Kako smo se nekoč prevažali. Gospod Franc Valentin Perko z Rakeka pa se je razveselil tretje nagrade, saj se je ob naslovu spomnil dogodka iz otroštva, sicer povezanega z bivanjem v bolnišnici, pa vendar tako nenavadnega, da se je odločil o tem napisati zgodbo in ji dal naslov "Pot v bolnišnico se je pričela s koreto". Gospod Franc Valentin Perko je v pogovoru z Lucijo Fatur z veseljem podelil še nekaj drugih zanimivosti iz svojega življenja, ki ga zdaj uživa v pokoju.

Drugi poudarki: - Kaj nam pove dejstvo, da je Mestna občina Koper na prvi letošnji javni dražbi prodala zgolj 4 od ponujenih 20-ih nepremičnin? - Ureditev prometa na Pokljuki trd oreh. Med ukrepi za rešitev je tudi javni prevoz. - Tudi slovensko jeklarstvo pred izzivi zelenega prehoda. Iskanje tovrstnih posodobitev je pravzaprav del njegove celotne zgodovine. - V Krajinskem parku Ljubljansko barje se bodo tujerodnega in invazivnega japonskega dresnika lotili z električnim tokom.

Prejšnje poletje, od 12. junija do 30. oktobra, je Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, kot že nekajkrat doslej, razpisala natečaj kratkih zgodb za starejše od 60 let, Zgodbe mojega kraja. Letošnja tema je Kako smo se nekoč prevažali. Prejeli so 67 zgodb, ki so ustrezale razpisanim pogojem, in žirija je izbrala 10 najboljših. Najprepričljivejšo zgodbo je napisal in zanjo prejel prvo nagrado Janez Kavar iz Križ. Tudi sicer ima zanimivo življenjsko zgodbo, povezano tudi z našo radiotelevizijsko hišo. Obiskala ga je Lucija Fatur.

Nekateri preostali vsebinski poudarkiu oddaje: - Mestna občin Ljubljana osvežuje prostorski načrt. Pobude za spremembe namembnosti sprejemajo do 5. novembra. - Sistem obveščanja ob izrednih razmerah je treba čim prej prilagoditi tudi za tujce. - Tudi v Bistrici ob Sotli veliko zanimanje starejših za učne delavnice o uporabi digitalne tehnologije. - Gorski reševalci in reševalke na tekmovanju Dolomiti Rescue Race osvojili dve drugi mesti.

Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Kostanjevici ob Krki odprli 20-kilometrsko kolesarsko stezo do Krškega - V občini Ruše po desetih letih most čez Lobnico -V Grosupljem bo Dom starejših gradil tri nove enote. - V Šmartnu pri Litiji bo zadišalo po domačih dobrotah, v Škofji Loki pa bo jutri tretji Festival sladoleda. .

Na obalnem območju, predvsem pa v njegovi okolici, je več kot 150 različnih tematskih poti. Od pohodnih, konjeniških, planinskih do kolesarskih, to pomeni, da je to območje še toliko pomembnejše za rekreacijo, dejavno preživljanje prostega časa in turizem na splošno. Tako je recimo pred več kot desetimi leti Mestna občina Koper v okviru projekta LAS skupaj z obalnim planinskim društvom identificirala 15 tematskih pohodnih poti. Od teh je bilo devet pohodnih, pet kolesarskih in ena učna pot. Vse te poti so uredili, očistili in označili z enotnimi informacijskimi tablami. Izdali so tudi različno promocijsko gradivo, od načrtov do zgibank. Glavni kriterij izbora tematskih poti je bil ta, da so te poti geografsko razpršene po celotnem koprskem podeželju. Pozneje so izbor teh poti ob pomoči drugih projektov LAS še dopolnjevali. V Nedeljski reportaži bomo spoznali eno izmed teh tematskih poti, ki ima izhodišče v Dekanih, avtor oddaje je Milan Trobič.

Osrednja tema tokratnega dvodnevnega vrha Evropske unije je vnovič vojna v Ukrajini. Voditelji so potrdili nadaljnjo vojaško, politično in humanitarno pomoč napadeni državi, večer pa posvečajo migracijam. Slovenija naj bi predstavila predlog, po katerem bi na mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino poslali enote Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex. Premier Robert Golob je dejal, da je treba pomagati zahodno-balkanskim državam, da bodo boljše pri upravljanju migracij. V oddaji tudi: - Nadaljevanje pogajanj o novem sistemu plač v javnem sektorju, čeprav zastavljeni rok ne bo ujet - Stranka SDS vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra Bešiča Loredana - Ministrstvo in Mestna občina Maribor dosegla dogovor o financiranju kulturnih ustanov in programov

Drugi poudarki oddaje: - Mestna občina Maribor bo za sanacijo cest po majskih neurjih namenila 2 milijona evrov - V Dragonji si želijo svoje krajevne skupnosti - Rdeči križ Novo mesto pa bo v soboto začel zbirati denar za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - Pridelovalci iz Vipavske doline so s skupno embalažo dosegli večjo prepoznavnost. Preboj turzma pa bi - s skupno celostno podobo - radi dosegli tudi Štajerci

V prostoru za umetnost KiBela Multimedijskega centra Kibla v Mariboru predstavljajo kiparja Marijana Mirta in njegovo razstavo Ugrabitev Evrope. Mirt je letošnji prejemnik Glazerjeve listine, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor za dosežke na področju kulture. V njegovi samosvoji likovni govorici prepoznavamo premišljevanja o sedanjosti ter staroveški in antični umetnosti, v tehničnih postopkih pa kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi. Tako skozi soočenja z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost in jo nemalokrat tudi ironizira. Foto: Marijan Mirt, Ugrabitev Evrope, 2022, mešana tehnika, avtor fotografije: Damjan Švarc.

Društvo ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Via Negativa je v ljubljanski Stari mesni elektrarni predstavilo nov projekt – "Ne me silit, da povem, kaj mislim". Performativni mozaik je nastal po zamisli Anite Wach in Bojana Jablanovca, ki se podpisuje tudi kot režiser, na tnalo pa postavlja spektakel o vseprisotnem diktatu podobe in o svobodi, skriti v temi. PREMIERA: 14. 4. 2023, Via Negativa, Stara mestna elektrarna ZASEDBA: Zamisel: Anita Wach, Bojan Jablanovec Koncept in režija: Bojan Jablanovec Koreografija: Kristina Aleksova, Anita Wach Video projekcija, avdioreaktivno programiranje slike in montaža: Stella Ivšek Glasba: Eduardo Raon. Soavtorja: Boštjan Gombač, Luís André Ferreira. Vključuje odlomke iz Vivaldijevih »Štirih letnih časov«. Kostumografija: Olja Grubić Scenografija: Matej Stupica Tehnični direktor: Martin Lovšin Odnosi z javnostjo: Sara Horžen Producentka: Špela Trošt Produkcija: Via Negativa Programska podpora: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana IZVAJALCI: Anita Wach, Branko Potočan, Ena Kurtalić, Gregor Luštek, Kristina Aleksova, Loup Abramovici POSEBNI GOST: Žiga Srebot Jelovšek

V Mestni galeriji Ljubljana svoja dela razstavlja Jasna Hribernik filmska režiserka in ena pomembnejših slovenskih intermedijskih ustvarjalk. Njeno delo poleg umetniškega videa sega na področja dokumentarnega filma, video/svetlobnih instalacij in prostorskih intervencij. Tokrat pod naslovom "l'avenir" , pojem o katerem je govoril Francoski filozof Jacques Derrida, gledalca nagovarja, da se poglobi v njena dela skozi obratni pogled nazaj in jih zagleda s pozicije današnje umetničine produkcije. Foto: Jasna Hribernik, Tense Present / Izvir, video, 2023, video izsek / video still, SubRealityStudio White Balance; vir: Mestna galerija Ljubljana. izrez fotografije

Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Miren dograjena doslej manjkajoča kanalizacija. - V Svetem Juriju v Slovenskih goricah si želijo nov vrtec. - Tovarna podjemov v Mariboru valilnica novih podjetnikov. - Končuje se jubilejno Plečnikovo leto, na Brezjah predstavili njegove piramidalne jaslice, v Kranju odprli namensko razstavo.

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami končujemo niz predstavitev županskih kandidatov v mestnih občinah, in sicer v štajerski prestolnici. Mestna občina Maribor ima tudi največ kandidatov, kar 15. Soočamo njihova mnenja glede najbolj perečih tem, kot so težave s prometom in cestami, neskladen razvoj mestnih četrti in občinski prostorski načrt. Kje sami vidijo največje izzive in kakšne rešitve ponujajo? V studiu Radia Maribor z voditeljem Bratkom Zavrnikom.

Ljubljana ima Cukrarno, Maribor pa novi Minoritski kulturni center, ki je nastal z revitalizacijo obstoječega Vojaškega trga ter z delno rekonstrukcijo srednjeveškega zidu. Predstavlja kompletno prenovo najstarejšega mestnega trga, ki obsega osem tisoč kvadratnih metrov površine. Arheološka izkopavanja so se začela že leta 2008 in so trajala vse do leta 2017, nov kulturni center med Lentom in osrednjo mariborsko tržnico pa je začel nastajati pred več kot desetimi leti. Mestna občina je najprej obnovila prazen in propadajoč nekdanji minoritski samostan ter vanj naselila lutkovno gledališče. In kaj vse zajema danes novi mariborski kulturni center? Poleg zanimivih novih prostorov v nekdanjem samostanu, kjer že domuje Lutkovno gledališče Maribor, zajema še zunanji avditorij, Minoritsko cerkev, Sodni stolp ter objekt Tri babe pri tržnici.

Trgovina rabljenih predmetov Stara roba, nova raba je po dvanajstih letih delovanja v petek zaprla svoja vrata. Prodajalna v središču Ljubljane je zaposlovala osebe z izkušnjo brezdomstva in posameznike iz drugih ranljivih skupin. Šlo je za socialni projekt, ki je spodbujal trajnost, a je najemnina postala prevelik strošek za nadaljevanje delovanja. Čeprav Mestna občina Ljubljana do sedaj ni pokazala interesa za reševanje trgovine, danes z občine prihajajo spodbudne novice.

Mestna občina Ljubljana vsako leto podeli naziva častni meščan in častna meščanka. Letos sta naziva pripadla dr. Renati Salecl in Juriju Součku. Igralec Jurij Souček, upokojeni član Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, je svojo intenzivno sled pusti tako na vélikem kot na manjših odrih, saj ga je raziskovalna sla vodila po neuhojenih poteh, velik delež svojega opusa pa je ustvaril tudi v Igranem programu Radia Slovenija ter na Televiziji Slovenija. Vabimo vas, da prisluhnete dokumentarni radijski igri, z naslovom Igra. Igrati. Gledališče., ki jo je Petra Tanko posnela ob umetnikovi 70-letnici, leta 1999. V največji meri jo sestavljajo odlomki iz radijskih iger, te nesnovne kulturne dediščine, ki jo hranimo na originalnih nosilcih in digitalizirano v radijskih depojih. foto: Luka Dekleva, 1999, zasebni arhiv

Drugi poudarki: - Center za socialno delo v Idriji odslej na novi lokaciji z urejenim dostopom za gibalno ovirane in sobo za mediacijo - V Škocjanskih jamah so se v skrbi za ohranjanje naravne dediščine in ponujanje kvalitetnega doživetja odločili za omejen obisk - Tudi v Brežicah to poletje ni dolgčas, Mestna promenada prinaša več kot 25 različnih dogodkov

V Ljubljani stopnjujejo priprave na začetek graditve novega potniškega centra. Stekla naj bi še letos. Emonika bo zajemala novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del s trgovskim in zabaviščnim središčem, poslovno stavbo, hotel ter nadgradnjo železniške postaje s pripadajočo ji tirno infrastrukturo in peroni. Kaj nov potniški center pomeni za Ljubljano in za njeno povezanost z drugimi kraji ter tudi z mestnim potniškim prometom? Zakaj osrednji potniški center sploh potrebuje trgovsko in zabaviščno središče? Ali bo več tisoč novih parkirišč v središče pritegnilo tudi več prometa in kako se to ujema z oglaševano zeleno politiko mesta? Kakšna bo nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča? O teh in drugih vprašanjih glede Emonike voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – Miran Gajšek, vodja Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, – Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, – Špela Berlot Veselko, direktorica nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, – Ivan Gosarič, vodja projekta Potniški center Ljubljana pri podjetju Slovenske železnice.

Drugi poudarki: - Pošta zapira še eno poslovalnico, tokrat v Mariboru - Blejci bi bogato turistično tradicijo radi prikazali v posebnem muzeju - V Sodražici bodo temeljito prenovili pokrito balinišče, ki bo samooskrbno

Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana

Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.

Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.

V oddaji lahko slišite pogovor z gospo Ivanko Prezelj, vodjo glasbene skupine Loške orglice, v drugem delu oddaje pa pogovor z gospo Anjo Frković Tršan iz Slovanske knjižnice, ki je območna koordinatorka domoznanske dejavnosti.Mestna knjižnica Ljubljana namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj Zgodbe mojega kraja za najboljšo zgodbo, ki je namenjen vsem, ki so že dopolnili 60 let.

V oddaji lahko slišite pogovor z gospo Ivanko Prezelj, vodjo glasbene skupine Loške orglice, v drugem delu oddaje pa pogovor z gospo Anjo Frković Tršan iz Slovanske knjižnice, ki je območna koordinatorka domoznanske dejavnosti.Mestna knjižnica Ljubljana namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj Zgodbe mojega kraja za najboljšo zgodbo, ki je namenjen vsem, ki so že dopolnili 60 let.

Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.

Pomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku covida – ljudje iskali odmaknjene kraje, so na svojih potepanjih po tujini vedno bolj željni tudi mestnega utripa. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se bojujejo za preživetje mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? Naši dopisniki bodo preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje bodo: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov - in Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor. Tuji in domači turisti so željni mestnega utripaPomlad počasi prihaja v mesto, bodo z njo prišli tudi turisti? Čeprav so – vsaj na začetku – covida ljudje iskali odmaknjene kraje, pa so vedno bolj željni tudi mestnega utripa na svojih potepanjih po tujini. Kako kaže slovenskim mestom? Na kako močno odvisnost od turizma je pokazala korona? Kako kljub ukrepom gostom pričarati pristno in prijetno izkušnjo? Zakaj se je pomembno povezovati z mestnim zaledjem? Kako se borijo s preživetjem mestni hoteli? S kakšnimi programi vabijo turistični vodniki? O vsem tem voditeljica Tina Lamovšek s sogovorniki. Naši dopisniki Jože Žura, Karin Zorn Čebokli in Gabrijela Milošič so preverili tudi turistični utrip v Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Gostje: - Petra Stušek, direktorica Zavoda Turizem Ljubljana, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije, - Sandi Kovačevič, direktor Hotela Cubo, - Mateja Kregar Gliha, predsednica Društva regionalnih turističnih vodnikov, - Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.

Drugi poudarki: V Žireh že dolgo načrtujejo ureditev središča, idejna zasnova je pripravljena Najstarejša šola v Velenju šteje 60 let; ob obletnici uprizarjajo muzikal Vesna V Brdih grozdja letos nekoliko manj, a so zelo zadovoljni s kakovostjo Kranjska Gora raznovrstni ponudbi dodaja nov produkt - terapevtski gozdni turizem

Naj bo kvir! je naslov razstave v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se predstavlja deset ustvarjalk in ustvarjalcev, ki s prepoznavnim likovnim jezikom opredeljujejo slovensko in širšo vizualno umetnost. Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji še ni bilo in pozornost ji bomo namenili tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še Hišo Fernanda Pessoe, institucijo na obrobju mestnega središča Lizbone, ki je ime dobila po znamenitem literatu. Foto: Aprilija Lužar, Masturbacija. Risbe na pisemskih ovojnicah aktivističnega dopisovanja; vir fotografije: Mestna galerija Ljubljana, izrez fotografije

V ljubljanski Galeriji Jakopič so odprli razstavo z naslovom »Svet kot ga vidi Roger Ballen. Gre za bolj uveljavljenega umetniškega fotografa z enigmatičnimi fotografijami. Na Metelkovi pa se končuje Ljubljana Street Art Festival, v sklopu katerega so odprli razstavo hoteno anonimnega umetnika po imenu »Name«. Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo z naslovom »U la la« samoniklega umetnika z imenom Samo. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Lavrinovo diplomo, podeljujejo jo za prevode v tuje jezike, podelilo priznanemu prevajalcu slovenske književnosti v angleščino Rawleyu Grauu. Z založnikom in pisateljem Samom Rugljem smo se pogovarjali o založništvu v pogojih epidemije, s kuratorjem Andrejem Medvedom pa pretresali njegovo malce spremenjeno postavitev razstave »Slikarstvo zdaj! Slovenija 2021« v Galeriji Monfort v Portorožu – od maja je bila na ogled v Novi Gorici.

Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Maravee, kot se imenuje čezmejni umetniški festival, pomeni v furlanščini čudenje. Vsako leto se odvije na več lokacijah pri nas in v Italiji, tokrat je rdeča nit povezava telesa in obleke kot sredstva izpostavljanja ali prikrivanja naše identitete. V Piranski Mestni galeriji si do konca junija lahko ogledamo zadnjo v nizu razstav festivala. V Svetu kulture bomo danes ostali ob morju in napovedali še poletni festival v Trstu, ki bo po enoletnem premoru spet zaživel. V okolju gradu svetega Justa se bo zvrstilo 90 prireditev, slišalo pa se bo tudi slovensko besedo. Festival Maravee Dress, Mestna galerija Piran, foto: Žiga Bratoš

April, natančneje 11. april, je močno zaznamoval mesto Celje. Tako so na današnji dan leta 1941 v Celje vkorakale nemške okupacijske sile, sledil pa je teror nad slovenskimi prebivalci, ne samo tega mesta, ampak vse Štajerske in seveda Slovenije. V tokratni oddaji se ne bomo ukvarjali s tem temačnim obdobjem, ampak bomo segli dlje v preteklost, v srednji vek. Tako je 11. aprila 1415 cesar Sigismund Luksemburški podelil celjskim grofom pravico do krvnega sodstva. Na isti dan leta 1451 je grof Friderik II. Celjski tedanji trški naselbini podelil mestne pravice. Mestna občina Celje je leta 1991 ta dan določila za svoj praznik. O dveh pomembnih srednjeveških letnicah za mesto Celje bomo govorili v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.

Na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib se nahaja Bloudkov stolp, ki je nastal po načrtih Stanka Bloudka. 70-metrska nekdanja smučarska skakalnica, ki je nekoč privabljala veliko ljudi, je v slabem statičnem stanju. Mestna občina Ljubljana ga je želeli porušiti, a zdaj zgodba dobiva epilog. Gosta: Rok Žnidaršič s Fakultete za arhitekturo ter Miloš Kosec, predavatelj in publicist.

Vivijana Rogina je odraščala v glasbeni družini, glasbeno pa se izobražuje od petega leta naprej. Najprej je bila učenka glasbene šole Velenje v razredu Danice Koren, potem se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je bila njena mentorica Tatjana Špragar, letos pa končuje diplomski študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Vasiliju Meljnikovu. Že od samega začetka je redno tekmovala in dosegala najvišja mogoča priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih, nazadnje je prejela naziv absolutnega zmagovalca na tekmovanju Antonia Salierija v Legnanu leta 2018. Lani je dobila Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, februarja letos pa je prejela Bernekarjevo plaketo, ki jo podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec za izjemne kulturne dosežke in udejstvovanja v kulturi na tem območju. Prvi solistični recital je priredila pri svojih 13-ih in od takrat jih prireja vsako leto, uspešno je recimo nastopila tudi s profesorjem Vasilijem Meljnikovom in Mariem Perestegijem. Nastopala je že doma, pa tudi na Japonskem, v Italiji in po Franciji, vsako leto pa priredi tudi turnejo po Istri s svojim kvartetom 4string (ta je zrastel iz družinskega Tria Rogina, ki ga sestavljata še njena brata violinist in violončelist). Udeležuje se dodatnih izobraževanj za mlade glasbenike pri priznanih profesorjih, kot so Christophe Poiget, Igor Ozim, Wonji Kim, Vesna Stankovič, Nanežda Tokarieva, Sihana Badivuku, Martyn Vink, Nahman Sluchin, pa tudi sama že deluje kot pedagoginja. Danes jo bomo spoznali kot solistko z orkestrom, sicer pa je v tej vlogi nastopila že petkrat, in sicer z Godalnim orkestrom GŠ Velenje, Simfoničnim orkestrom Cantabile ter s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Igra na violino Katharine Abuhl iz Cremone, njen lok pa je izpod rok Vladimirja Radosavljevića. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z glasbenico ter njeni interpretaciji Koncerta za violino in orkester v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, ki ga je izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentko Catherine Larsen Maguire.

Tedenski pregled začenjamo z znova ali na novo za obiskovalce odprtimi razstavami. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so v četrtek odprli skupinski razstavni projekt »Vojteh« o pokojnem arhitektu Vojtehu Ravnikarju (1943-2010). Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo »Učenje in pozabljanje« Jožeta Baršija. Razstavo pesnice Kristine Hočevar »Rujenje« je moč videti v ljubljanskem ŠKUC-u, v gradu Kromberk pa je Goriški muzej že jeseni postavil razstavo malih plastik in del na papirju pokojnega kiparja Zmaga Posege (1959-2009). Muzej sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani vabi na prvo obsežnejšo razstavo fotografij fotografa Božidarja Dolenca(1950-2008). Pred koncem še vabilo k oddaji oblek v projektu Mojce Pungerčar »Osebna koda obleke« in opozorilo k začetku cikla radijskih iger »Obrazi migracij« na programu Ars in na prvem nacionalnem radijskem programu, ki se začenja v ponedeljek, 1. marca ob 22:05

Akademska kiparka Dragica Čadež je v slovenskem likovnem prostoru dejavna že od začetka sedemdestih let prejšnjega stoletja. S prepoznavno avtorsko likovno govorico je ustvarila obsežni opus del, med njimi veliko ciklov in pomembne javne skulpture v lesu in keramiki. Pregled njenega več kot 50 letnega dela je trenutno na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, tej pa bo sledila še velika pregledna razstava v Kostanjevici na Krki. V tokratni oddaji Likovni odmevi bomo predstavili njeno delo in trenutno razstavo, ki nosi naslov Zgodba o lesu in glini. Aleksandra Saška Gruden se je z avtorico Dragico Čadež pogovarjala o njenem ustvarjanju, ki ga v enem delu zaznamuje tudi posvečenost keramiki, saj je bila pobudnica in ustanoviteljica združenja keramikov Slovenije in trienala keramike UNICUM. Foto: Dragica Čadež, Zgodba o lesu in glini, Mestna galerija Ljubljana, 2020 avtor fotografije: Andrej Peunik

Ljubljanska Cukrarna je zagotovo najbolj pričakovan projekt prenove v Ljubljani. Stavba je bila zgrajena v začetku 19. stoletja kot rafinerija sladkorja. Za nujnost prenove in ohranitve kulturnega spomenika se je leta 2009 odločila Mestna občina Ljubljana in razpisala natečaj, kjer je arhitekturni biro Scapelab zmagal s predlogom, da se objekt v celoti izprazni in nameni galerijskemu prostoru velikega merila. S prenovo želijo vzpostaviti pomemben evropski umetnostni center za razvoj in preizkušanje sodobnih galerijskih praks, Ljubljano pa postaviti na svetovni umetniški zemljevid. Pogovarjamo se z arhitektom Markom Studnom (Scapelab), Blažem Peršinom (direktor MGML)in Alenko Gregorič (umetniška vodja Galerije Cukrarna). Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

After the end of the global action week for Rojava and against Turkish fascism that was happening from 1st till 8th of November, we called to the Rojavan city of Kamishli to speak with Şoreş Ronahî, a member of the revolutionary youth movement and the Internationalist Commune of Rojava. Şoreş as a youth activist is active in several cities and villages in Rojava, and is thus acquainted with the current situation on the field. He also helps to organise the international campaign #RiseUp4Rojava, that joins several organisations and comrades from all over the world in the solidarity with Rojava and other parts of Kurdistan. The network is fighting against Turkish fascism and to defend the revolution with international actions, civil disobidience and international anti-imperialistic, anti-fascist and anti-capitalistic cooperation. Po koncu globalnega akcijskega tedna v podporo revoluciji v Rožavi in proti turškemu fašizmu, ki je potekal od 1. do 8. novembra, smo v rožavsko mesto Kamišli poklicali Şoreşa Ronahîja, člana tamkajšnjega revolucionarnega mladinskega gibanja in Rožavske internacionalistične komune. Şoreş je kot del revolucionarne mladine aktiven po številnih rožavskih mestih in vaseh, zato je dobro seznanjen s trenutno situacijo na terenu. Hkrati je tudi soorganizator globalne internacionalistične kampanje #RiseUp4Rojava, ki poteka ob pomoči različnih organizacij, podpornikov in podpornic iz različnih držav, delujočih v solidarnosti z Rožavo in drugimi deli Kurdistana in proti turškemu fašizmu. Slednjemu se zoperstavljajo z različnimi mednarodnimi akcijami, državljansko nepokorščino in povezovanjem v anti-imperialistično, anti-fašistično in anti-kapitalistično zavezništvo. Vprašanja / Questions: Kolektiv Živelj Bral / Read by: Jan Podbrežnik, Radio MARŠ Zvok / Sound: Janez Šali, Radio MARŠ Zahvale /Thanx: Živelj, Radio MARŠ, Internationalist Commune of Rojava, Društvo za razvoj filmske kulture, Ustanova fundacija Sonda, GT22, Mestna občina Maribor.

Mnogim Istranom se ob omembi Kubeda v spominu oglasi še eno ime: Alojz Kocjančič, pesnik. 19. novembra 2020 je minilo 29 let od njegove smrti. Pred dvema mesecema so v Kubedu, njemu tako ljubi vasi, odprli njegovo prenovljeno hišo s spominsko sobo, s čimer je Mestna občina Koper poskrbela, da spomin na prvega istrskega pesnika ne bo usahnil. Temu spominu je Neva Zajc posvetila današnjo oddajo.

The consortium Film in Maribor is an association of five non-governmental organizations, working in the field of film in Maribor (Association for Film Culture Development, Film Association Film Factory, Mitra - Development of Audiovisual Culture and Intercultural Dialogue, MARS Maribor Institute, Pekarna Magdalenske mreže institution) that successfully obtained funds for 5 two-year employments through the Ministry of Public Administration of the Republic of Slovenia’s 2019 tender for Development and Professionalization of NGOs and Volunteering. This enables them to cooperate intensively and work on the development of the field. The organizations in the consortium have been cooperating with each other for many years through exchanges of content, reciprocal production, promotional and spatial support, and advocacy in the field of film in the Municipality of Maribor. United in a consortium, they address the needs, problems and opportunities that are emerging in Maribor in the field of film screening, film production and film education in a more efficient and coordinated manner. The topic of the conversation with them will be how to decentralize Slovenian film and what Maribor can offer in this respect as a film city, which is constantly struggling to ensure the basic conditions of production, creation, screening, education and distribution. The conversation with representatives of the organizations: Rene Puhar (Association for Film Culture Development), Miha Šubic (Film Association Film Factory), Maja Malus Azhdari (Mitra - Development of Audiovisual Culture and Intercultural Dialogue), Hana Repše (MARS Maribor Institute) and Lucija Smodiš (Pekarna Magdalenske mreže institution); was conducted by film critic and journalist Žiga Brdnik. Technical and sound support: Boštjan Eržen. SLO: Film v Mariboru #1 - (de)centralizacija slovenskega filma Konzorcij Film v Mariboru je združenje petih nevladnih organizacij iz področja filma v Mariboru (Društvo za razvoj filmske kulture, Filmsko društvo Film Factory, Mitra - društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga, Zavod MARS Maribor, Zavod Pekarna Magdalenske mreže), ki so v letu 2019 na razpisu Razvoj in profesionalizacija nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019 Ministrstva za javno upravo RS uspešno pridobile 5 dvoletnih zaposlitev, ki jim omogočajo intenzivno sodelovanje in delo na razvoju področja. Organizacije v konzorciju že vrsto let med seboj sodelujejo skozi izmenjave vsebin, recipročne produkcijske, promocijske in prostorske podpore ter zagovorništva na področju filma v Mestni občini Maribor. Združene v konzorcij bolj učinkovito in usklajeno nagovarjajo potrebe, probleme in priložnosti, ki se v Mariboru pojavljajo na področju filmskega prikazovanja, filmske produkcije in filmskega izobraževanja ter vzgoje. Tema pogovora z njimi bo tekla o tem, kako decentralizirati slovenski film in kaj lahko v tem pogledu ponudi Maribor kot filmsko mesto, ki pa se ves čas bori za zagotavljanje osnovnih pogojev produkcije, ustvarjanja, prikazovanja, vzgoje in distribucije. S predstavnicami_ki organizacij: Renejem Puharjem (Društvo za razvoj filmske kulture), Miho Šubicem (Filmsko društvo Film Factory), Majo Malus Azhdari (Mitra - društvo za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga), Hano Repše (Zavod MARS Maribor) in Lucijo Smodiš (Zavod Pekarna Magdalenske mreže); se je pogovarjal filmski kritik in novinar Žiga Brdnik. Tehnična in zvočna podpora: Boštjan Eržen. Hvala / Thanx to: StopTrik Festival, Ustanova Fundacija Sonda, Radio YoureUp, GT22, Mestna občina Maribor (Municipality of Maribor), Pekarna Magdalenske Mreže, Radio MARŠ. The podcast was recorded as part of the 10th international film festival of stop motion StopTrik. Podcast je nastal kot del 10. mednarodnega filmskega festivala stop animacije StopTrik. Več / more: https://www.stoptrik.com/

Ruska dača je vila, ki je nastala kot povsem običajna podeželska hiša okrog leta 1880 v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani. Leta 1907 jo je kupil bogati ljubljanski trgovec Franc Petrič in jo v letu dni predelal v »ruskem stilu«, tako da so jo tudi uradno v zemljiško knjigo vpisali kot vilo. Družina Petrič je nato to vilo uporabljala vse do konca prve svetovne vojne, potem pa je še večkrat zamenjala različne lastnike. Tudi v letih od 2005 do 2016 je vila prehajala iz rok v roke, vse dokler je ni kupil dr. Aleš Musar, ki je lastnik in ustanovitelj družbe Ruska dača. Vila Ruska dača je bila leta 1908 v svojem najlepšem in najbolj sijočem obdobju , in prav zaradi tega je leta 2011 Mestna občina Ljubljana z odlokom razglasila Rusko dačo za kulturni spomenik. Sedanji novi lastnik pa se je odločil in podeželsko vilo obnovil v skladu s Petričevim časom. Tako so vilo opremili s starinami in umetninami, ki izvirajo iz tistega obdobja. Pri tem so pri obnovi pazili tudi na najmanjše podrobnosti, vse to pa je potekalo pod budnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Rusko dačo in pot njene obnove bomo spoznali v Nedeljski reportaži. Njen avtor je Milan Trobič.

Ste stari 60 let ali več in radi pišete? Če da, je tokratna oddaja Storž namenjena prav vam. Mestna knjižnica Ljubljana je namreč v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije že 8. februarja razpisala natečaj za najboljšo zgodbo "Zgodbe mojega kraja", letošnja tema pa je "Kako smo nekoč preživljali počitnice". Zaključiti bi morali aprila, vendar so zbiranje zgodb zaradi epidemije podaljšali do 1. septembra. Še vedno je torej mesec dni časa, da svoje spomine, povezane s preživljanjem počitnic v vašem kraju ali drugje po Sloveniji, ubesedite z ne več kot 1600 besedami in se potegujete za eno od desetih lepih nagrad. "Starejši imajo vedno veliko spominov," pravi Anja Frković Tršan, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti v Službi za razvoj in območnost v Mestni knjižnici Ljubljana.

»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?« Elektroakustična opera IDEN prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava v okviru Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem in odpira vprašanja, ki se nanašajo na vsako človeško upravljanje z naravo, na vsako zaščiteno naravno območje. Opera je pretežno stkana iz človeškega glasu – dokumentarnih izjav, poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine. Interpretinje Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković, zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj, pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič, strokovna sodelavka: Špela Petrič, dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček, zvočna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden,libreto in režija: Tina Kozin in Saška Rakef, glasba: Bojana Šaljić Podešva. Delo je nastalo v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.

V času, ko so galerije in muzeji zaprli svoja vrata, so številne ustanove pripravile virtualni program, o katerem smo ta teden že poročali v naši oddaji Svet kulture. Mestna galerija Ljubljana pa je umetnike pozvala, naj jim pošljejo dela, ki nastajajo v času samoizolacije. Spletno razstavo bodo na svoji Facebook strani odprli nocoj ob 19h, sledila bodo tudi naknadna odprtja. Prispela dela se s težkimi časi soočajo s humorjem, med deli pa najdemo tudi razmislek o vlogi medijev v teh časih. Iza Pevec se je z vodjo galerije, Alenko Gregorič pogovorjala o projektu Umetnost v izolaciji ter nekaterih temah, ki jih nagovarjajo umetniki.

6. koncert Mladih virtuozov bo na sporedu danes v četrtek, 9. januarja, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank.Muzejski torkov večer 14. januarja na Gradu Kromberk bo v znamenju predavanja o ženskih dobrodelnih društvih v času Avstro-Ogrske.Bliža se že 12. Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.Mestna občina Ljubljana je objavila natečaj za minipleks mestnega kina v podhodu Ajdovščina.

Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo letos peti po vrsti, bo med 9. januarjem in 5. februarjem ponudil štiri koncerte.Jutri bo v Galeriji Družina potekal mednarodni simpozij Umetniška svoboda in trg umetnosti.V petek ob 13. uri bo v avli Ministrstva za kulturo potekalo odprtje razstave Hiša na hribu.Mestna galerija Nova Gorica vabi v petek na odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka.

In the wake of a very rich exhibition weekend in GT22 we hosted three interesting international artists in the studio of YoureUp Radio. The first was Agnė Marija Stašinskaitė from Lithuania, who will open her exhibition Mantra tonight (13.12.) at 19.00 in Studio 12:22. On this occasion we also invited to the talk the curator of the studio Nejc Pucko, also a member and co-founder of LNTRN collective. At the same (13.12., 19.00) time we are also opening the AV installation made by Petra Kapš alias OR Poiesis, titled Nezen in Avla.GT22. Before she started to put up the installation, we invited her for a short interview and asked her for some sound bites to accompany our podcast ... Moderator: Žiga Brdnik Sound: Boštjan Eržen Music: OR Poiesis - Nezen More: https://gt22.si/agne-marija-stasinskaite-mantra/ https://gt22.si/or-poiesis-nezen/ Thank you: Foundation Sonda, YoureUp Radio, GT22 community, Municipality of Maribor. ** SLO ** Pred pričetkom zelo pestrega in bogatega razstavnega vikenda v GT22 smo v studio Radia YoureUp povabili tri zelo zanimive mednarodne ustvarjalce. Prva je bila Agnė Marija Stašinskaitė iz Litve, ki bo nocoj (13.12.) ob 19. uri v Studiu 12:22 odprla svojo razstavo Mantra. Ob tej priložnosti se je pogovoru pridružil tudi kurator studia Nejc Pucko, sicer tudi član in soustanovitelj kolektiva LNTRN. Hkrati (13.12. ob 19.00) bomo nocoj v Avli.GT22 odprli tudi AV instalacijo Petre Kapš (alias OR Poiesis) z naslovom Nezen. Preden je začela s postavljanjem razstave, smo jo povabili na kratek intervju in njo za prosili pokušino njenih zvočnih krajin, ki smo jo vključili v podcast ... Moderator: Žiga Brdnik Zvok: Boštjan Eržen Glasba: OR Poiesis - Nezen Več: https://gt22.si/agne-marija-stasinskaite-mantra/ https://gt22.si/or-poiesis-nezen/ Zahvala: Fundacija Sonda, radio YoureUp, skupnost GT22, Mestna občina Maribor.

Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Marjanu Tomšiču ob njegovi 80-letnici. Ob jubileju so mu Mestna občina Koper, Kulturni klub in Knjižnica Anakaran pripravili dva pogovorna večera. Na teh so nastali posnetki,v katerih se prijatelji, kolegi, književniki in njegovi učenci spominjajo številnih srečanj s pisateljem, ki je odkrival Istro in jo postavil na slovenski literarni zemljevid. Oddajo je pripravila Neva Zajc.

Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Marjanu Tomšiču ob njegovi 80-letnici. Ob jubileju so mu Mestna občina Koper, Kulturni klub in Knjižnica Ankaran pripravili dva pogovorna večera. Na teh so nastali posnetki, v katerih se prijatelji, kolegi, književniki in njegovi učenci, pa tudi bralci, spominjajo številnih srečanj s pisateljem, ki je odkrival Istro in jo postavil na slovenski literarni zemljevid.

Gost tokratne oddaje odprto za srečanja je dramski igralec, sicer prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Radoš Bolčina. Tri desetletja že pomembno sooblikuje program gledališča. Ob tem pa se je podpisal tudi pod številne režije predstav ljubiteljskih dramskih skupin in odmevne proslave in kulturne prireditve. Mestna občina Nova Gorica mu je letos podelila najvišje priznanje za dosežke na področju kulture- Nagrado Franceta Bevka. V goste je Radoša Bolčino povabila Ingrid Kašca Bucik.

Podcast Maribor Is The Future, ki nastaja v interdisciplinarnem laboratoriju GT22, je v okviru mednarodnega festivala stop motion animacije Stoptrik v studio radia Youre Up povabil tri odlične poznavalke animiranega filma in z njimi debatiral o feminističnih perspektivah na animacijski sceni, kar je bila tudi rdeča nit letošnje izvedbe festivala, potekajočega med 3. in 6. oktobrom v Mariboru. Več: https://www.stoptrik.com/domov-slo Sogovornice: - Nancy Denney-Phelps, ameriška novinarka in filmska kritičarka - Olga Bobrowska, direktorica mednarodnega festivala stop motion animacije Stoptrik - Nadežda Svirskaja, ruska producentka animiranih filmov Moderator: - Žiga Brdnik Zvok: - Boštjan Eržen Posneto ob podpori: - Fundacije Sonda, Pekarne Magdalenske mreže, Mestne občine Maribor, Radia Youre Up. *** ENGLISH **** Podcast Maribor Is The Future from the interdisciplinary laboratory GT22 invited to the studio of Youre Up Radio three animation experts from the International stop motion film festival Stoptrik, to talk about feminist perspectives on the animation scene. More: https://www.stoptrik.com/home-eng/ Guests: - Nancy Denney-Phelps, ameriška novinarka in filmska kritičarka - Olga Bobrowska, direktorica mednarodnega festivala stop motion animacije Stoptrik - Nadežda Svirskaja, ruska producentka animiranih filmov Moderator: - Žiga Brdnik Sound: - Boštjan Eržen Supported by: - Fundacija Sonda, Pekarna Magdalenske mreže, Mestna občina Maribor, Youre Up Radio.

Slovenija je edina država na svetu, ki ima na kvadratni kilometer površine največ zvonikov, vseh skupaj več kot dva tisoč. Z zvoniki pa so seveda povezane tudi stolpne ure, ki so s svojim mehanizmom v preteklosti olajšale delo zvonarjem. Do zdaj se je z najstarejšo pri nas ponašala ljubljanska mestna hiša, zdaj pa se lahko tudi z najimenitnejšo. Uro, ki je lani praznovala tristo let in ki jo je leta 1718 izdelal Bavarec Balthazar Hoffman, je namreč temeljito prenovil in restavriral Samo Kukovičič, edini restavrator za mehanske ure pri nas. Pravi, da gre rotovška ura prav z lahkoto tudi ob bok drugim evropskim astronomskim uram, saj njeno urno kolesje poganja kroglo, ki nas spomni na to, kateri del dneva je, svetli ali temni, in da je vesel, da je Mestna občina Ljubljana prepoznala vrednost, ki jo imajo stolpne ure kot del naše nepremične kulturne dediščine.

Nad Čopovo ulico v Ljubljani se dviguje mogočna bela zgradba Mestne hranilnice ljubljanske – prve slovenske bančne ustanove. Nastala je na višku slovenskega narodnega prebujanja in je na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje odigrala ključno vlogo pri poslovnem osamosvajanju in finančnem opismenjevanju Slovencev.

Iris Pokovec je umetnica, ki s svojimi inovativnimi pristopi do trga pooseblja naslov projekta. Njeno amalgamacijo pristopov do trga in umetnosti so podprli Ministrstvo za Kulturo, Mestna občina Ljubljana GalerijaGallery iz Ljubljane in mnoge tuje ustanove, med drugimi ZIGUTAMWE gallery na Dunaju. Avtorica projekta Menažerija bo predstavila sodobne razstavne in produkcijske prakse, pomembnosti soc. medijev ter dobrega razumevanja trga za mlade umetnike danes. Spletna stran Menažerije: https://menazerija.com Facebook: https://www.facebook.com/menazerija/ Instagram: https://www.instagram.com/menazerija/

V goste smo povabili Sergija Pelhana, Novogoričana, po rodu iz Idrije, dolgoletnega direktorja Primorskega dramskega gledališča, danes SNG-ja. Veliko je pripomogel k njegovi rasti in razcvetu in sploh k razvoju kulture in kulturne infrastrukture na Goriškem. Za opravljene zgodovinske premike na polju kulture ga je Mestna občina Nova Gorica letos počastila z nagrado Franceta Bevka. O pisani paleti vlog, ki so zaznamovale njegovo življenje in o teži, ki jo ima zanj najnovejša nagrada, se je Sergij Pelhan pogovarjal z Zdenko Tomulič.

Danes (v petek, 1. junija) ob 17. uri bodo mariborski kolesarji z akcijo Critical mass Maribor (kritična masa), katere osrednji del bo strnjena vožnja po Glavnem trgu in Starem mostu v Mariboru, opozorili na slabo urejenost prometa za kolesarje v mestu. Ob tej priložnosti smo v studio povabili Josipa Rotarja iz Mariborske kolesarske mreže, ki združuje mestne kolesarje in se zavzema za ureditev prometnega stanja v Mariboru. Vabljeni/e k poslušanju in seveda k akciji! Moderator: Žiga Brdnik Tonski mojster: Urban Ambrožič Več o kritični masi: "Kolesarji Maribora bomo 1. junija 2018 ob 17. uri zavzeli Glavni trg. Z opozorilno vožnjo po Starem mostu bomo izvedli simulacijo prometa, da pokažemo, kaj bi se zgodilo, če bi kolesarilo več ljudi kot to prenese trenutno stanje kolesarske infrastrukture. Po kolesarskih stezah se bomo zapeljali od Glavnega trga do Trga revolucije in v skladu s prometnimi predpisi preizkusili udobje vožnje po Starem mostu. Izvedli bomo simulacijo in analizo, kako se v primeru povečanega števila kolesarjev na obstoječi infrastrukturi odvija promet v bližnji okolici omenjenih lokacij. Mestna občina Maribor se je zavezala, da bo spodbujala kolesarjenje, vendar v praksi temu ni tako. Kolesarska infrastruktura ni prilagojena niti toliko, da bi se po njej s kolesi varno in udobno zapeljala manjša skupina ljudi. Čakalne dobe na semaforjih, ozke klančine, nelogične izpeljave stez so samo nekatere težave, ki se v Mariboru kronično pojavljajo in ki v perspektivi kolesarsko naprednih mest ne bi smele obstajati. Namesto odpravljanja napak in iskanja rešitev se odgovornost za probleme kolesarskega prometa prelaga na kolesarje. Na dogodek ste vabljeni vsi, ki vam je mar odprava nevzdržnega stanja kolesarskih stez v Mariboru, in vsi, ki si želite, da bi Maribor postal kolesarjem in kolesarjenju prijazno mesto po vzoru številnih drugih mest v Evropi. S kolesarsko vožnjo želimo opozoriti tudi na zanemarjanje ulic in trgov, ki v zavesti prebivalcev Maribora predstavljajo pomembne simbolne točke mesta. Prometna in prostorska politika, ki služi čim udobnejšemu prevozu in parkiranju avtomobilov, je največja zaviralka urbanega razvoja mesta. Mestnim oblastem bomo postavili naslednje zahteve: Zaprtje Starega mostu za ves motoriziran promet in ureditev sprehajalne promenade med Glavnim trgom in Trgom revolucije, Ukinitev stikal za kolesarje in pešce ter uvedba prednostnega signala na vseh semaforjih, Dvosmerne kolesarske steze na vseh mestnih vpadnicah, Omejitev hitrosti vseh ne prioritetnih cest na 30km/h, Vzpostavitev urada za mobilnost, ki bo skrbel za usklajen prostorski in prometni razvoj mesta. Zbiranje udeležencev dogodka se prične ob 16. uri na Glavnem trgu. Pripravili bomo kulturni program z glasbeno spremljavo. Dogodek je neprofitne in nestrankarske narave, zato ne bomo dovolili komercialnega ali predvolilnega oglaševanja."

Forum 69 tokrat razkriva tegobe lastnikov gozdov, ki jim "gozdni voluharji" pobirajo jesenske dobrote.

S soavtorji predstave Via Matti/Ulica Norcev: režiserjem Zoranom Petrovičem, glavnim in edinim igralcem Tilnom Kožameljem in dramaturgom Marekom Turošíkom; ter v prijaznem sodelovanju z novinarko Radia Maribor Natalijo Sinkovič smo naredili začetno uvajanje v "štajersko jogo", globoko razmišljali o bipolarnosti med teranom (istrskim s Krasa), aperolom in špricerjem, dialektično razglabljali, kaj nam gre živce in kaj ne (tega je majn), pedantno analizirali razliko med češko, slovaško in štajersko norostjo, vmes pa celo bežno omenili predstavo in serijo solov, v okviru katere poteka, Izštekani/Unplugged ... Več o predstavi: VIA MATTI/ULICA NORCEV Na IntimnemOdru.GT22: petek, 31. 3. 2017, ob 20.00 sobota, 1. 4. 2017, ob 20.00 petek, 14. 4. 2017, ob 20.00 sobota, 15. 4. 2017, ob 20.00 Avtorski projekt na meji med dramo in performansom, lutkami in predmeti, makro in mikro gledališčem, stvarnostjo in iluzijo, treznostjo in norostjo ... Stojko? On je moj sosed. Živi v vasici na vrhu hriba. V tej vasici so hiške postavljene iz kamna in uličice med njimi so izjemno ozke. Ta vasica ima bogato tradicijo postavljanja jaslic pred hiškami. Naloga turistov je, da poiščejo prav vse jaslice v vasici. Za nagrado sodelujejo v žrebanju za večerjo za dva, v vaški gostilnici na ulici Via Matti. Stojko tam kelnari. Ampak njega ni tukaj, jaz pa sem in nujno rabim kavo, rezino pršuta in požirek terana. Njega ni tukaj in meni gre to blazno na živce in to je šele prva domina v neskončni vrsti stvari, ki bi jih bilo nujno spremeniti, da mi ne bi eksplodirala glava. Ta se že podira in komaj čaka, da za sabo poruši še vse ostale. Dobrodošli v viharju mojih sinaptičnih povezav. Dobrodošli na ulici norcev. Predstava je kolektivno delo skupine. Je del širšega dvoletnega projekta Unplugged/Izštekani. Igralec: Tilen Kožamelj Režiser: Zoran Petrovič Dramaturg: Marek Turošík Scenograf in avtor svetlobne podobe: David Orešič Izdelovalca scene: Marko Golnar in Nejc Birsa Produkcija: Moment Koprodukcija: GT22 Projekt sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Maribor. Spetna stran http://moment.si/events/via-matti/

V GT22 smo maja lani pričeli s pogovori z lokalnimi filmskimi ustvarjalci #EkstremnoLokalno in predvajanjem njihovih filmov. V okviru serije gostimo režiserje/-ke, scenariste/-ke, montažerje/-ke, igralce/-ke, scenografe/-ke... in videaste/-ke iz Maribora. Prva gostja v okviru serije 26. maja, 2016 je bila intermedijska umetnica in videastka Ana Pečar. Pred pogovorom smo si ogledali dva njena filma: - dokumentarec In the red; Ana Pecar & Oliver Ressler, 20 min., 2014: http://www.ressler.at/in_the_red/ - video Snake Heads; Ana Pecar, 11:12 min, 2014. https://vimeo.com/110794836 Ana Pečar (1977) je trenutno na Tolminskem, kjer pripravlja material za novo razstavo. Deluje kot video in intermedijska umetnica predvsem zato, ker želi ta položaj izkoristiti kot orodje za prodor onkraj konstruirane realnosti, kakršna dozdevno obstaja v tem prostoru in času. Raziskuje sled poti človeštva in je ne dojema kot premico trajnega napredka, marveč kot zanko stalnega vračanja k bazični naturi. V GT-ju bosta prikazana video, ki izvira iz avtohtonih znanj ter ponuja prastaro alternativo ter dokumentarni film o dolgu. Sledil bo pogovor z avtorico. Več o Ani Pečar: www.anapecar.com Organizator: Društvo za razvoj filmske kulture, Maribor Ob podpori: #mobilniudarnik, Fundacija Sonda, Mestna občina Maribor, Slovenski filmski center/ Slovenian film centre. Foto: Andrej Firm, Mišnica GT22

Pogovor je potekal 21. decembra, 2016 na Intimnem odru GT22 v okviru serije #ekstremnoslovensko, v kateri predstavljamo slovenske filmske ustvarjalke. Špela Čadež se je rodila v Sloveniji. Po diplomi iz grafičnega oblikovanja v letu 2002 je nadaljevala študij na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu v Nemčiji. V času študija je posnela dve lutkovni animaciji, ki sta dobili mednarodno priznanje; Mate meriti, (2004) in Zaljubljen, (2007). Od leta 2008 Špela Čadež dela kot samostojni filmski režiser in producent za animacijo. Njen film Boles je bil predvajan po vsem svetu in si prislužil 50 nagrad, priznanj in nominacij. Zadnji film Nočna ptica je bil na letošnjem Festivalu slovenskega filma nagrajen z vesno za najboljšo animacijo. Špela Čadež was born in Slovenia. After graduating in Graphic Design in 2002, she continued her studies at the Academy of Media Arts Cologne, Germany. During her studies, she made two puppet animations that gained international recognition; Mate to Measure, (2004) and Lovesick, (2007). Since 2008 Špela Čadež has been working as an independent animation film director and producer. Her film Boles, has been screened worldwide, receiving 50 awards, distinctions and nominations. Filmografija: - 2016, Nočna ptica, animirani film, cca. 6 min - 2014, Re-cycling Project, 12 min, animirani film, omnibus - 2014, Mali princ Luka, režija animiranih sekvenc, 3 min, Slovenija, produkcija: Staragara, v postprodukciji - 2013, Boles, lutkovna animacija, 12:30 min, Slovenija/Nemčija - 2011, Lahko noč, gospodična, avtorica animiranih sekvenc v celovečernem filmu Metoda Pevca, 5 min, 2011, Slovenija - 2010, Last Minute, lutkovna animacija, 2 min, 2010, Nemčija /Slovenija, - 2009, Far East Film Festival Trailer, lutkovna animacija, 40 sek, - 2009, Italija / Slovenija - 2008, Marathon, lutkovna animacija, 8:30 min, Nemčija, režija: Izabela Plucinska, Špela Čadež - 2007, Liebeskrank (Lovesick), lutkovna animacija, 8:30 min, NemČija / Slovenija - 2004, Zasukanec (Mate to Measure), lutkovna animacija, 7 min, Nemčija /Slovenija - 2000, The Story About a Lost Letter, tipografska animacija, 3 min, Slovenija, režija: Brina Vogelnik Saje, Špela Čadež Razstave: - Julij 2015 - Razstava lutk in rekvizitov iz filma Boles, Countryside Animafest Cyprus, Ciper - Februar - April 2015: Pregledna razstava del Špele Čadež, Muzej lutk Lizbona (Muzeu da Marioneta Lisboa), Portugalska - Marec 2015 Stripcore, Celje, Udine - September 2014, Lutka v filmu, LGL Ljubljana - Junij 2014 - junij 2015 "Puppet show", potujoča razstava, Annecy, Francija - Junij 2014, "Lutka u hrvatskom animiranom filmu", posebna gostja razstave s sceno in lutkami iz filma "Boles", Animafest Zagreb - Marec 2011, Mali svetovi, Naškov dvorec, Maribor - December 2010, Mali svetovi, samostojna razstava MGLC Ljubljana http://www.spelacadez.com/ Organizator: Društvo za razvoj filmske kulture, Maribor Ob podpori: #mobilniudarnik, Fundacija Sonda, Mestna občina Maribor, Slovenski filmski center/ Slovenian film centre.

MARIBOR IS THE FUTURE 009 - FILMSKI: pogovor z Aljošo Ternovškom Pogovor je potekal 17. decembra, 2016 v GT22 v okviru serije #ekstremnolokalno, v okviru katere predstavljamo filmske ustvarjalce iz Maribora in okolice. Aljoša Ternovšek se je l.1972 rodil v učiteljski družini, kjer je bil oče, Peter Ternovšek, že od nekdaj zaljubljen v gledališke deske. Skupaj s Tonetom Partljičem sta sodelovala v amaterskem gledališču v Sladkem Vrhu. Prva predstava, v kateri je Aljoša sodeloval z Matjažem Latinom kot režiserjem, je bila Zgodba Vinka Möderndorferja, takrat še v produkciji dramskega studia, ki ga je takrat vodil Vili Ravnjak. Sledila je predstava Kralj umira, ki jo je prav tako režiral Matjaž Latin, ki od tega trenutka postane sooblikovalec Aljoševe igralske karizme. Tu je bil Aljoša že na AGRFT in njegova pot je bila zapečatena, kar se tiče njegovega ustvarjanja seveda. Še na Akademiji je v MGL-u napravil fantastično vlogo (Bernard) ob Borisu Cavazzi v Smrti trgovskega potnika. TV-gledalci ga poznajo kot Dušana Vaupotiča – Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva in filma Kleščar. Vloge v gledališču: Equus – MGL, režija: Tomi Janežič; Murlin Murlo – MGL, režija: Matjaž Latin; Namišljen bolnik – MGL, režija: Zlatko Bonrek; Ion – režija: Sebastijan Horvat, Grand Prix na Tednu slovenske drame; Fortinbras je pijan – MGL, režija: Zijah A. Sokolović; Življenje v teatru -Narodni dom Maribor, režija: Matjaž Latin; Kleščar – monokomedija, izbor na Festivalu monodrame na Ptuju izmed tridesetih predstav. Vloge v filmu: Tantadruj – režija: Tugo Štiglic (naslovna vloga); Peter in Petra – režija: Arko; Striptih – režija: Filip Robar DorIN; Kleščar – film v režiji Matjaža Latina (naslovna vloga). Videoportret Aljoše Ternovška: https://www.youtube.com/watch?v=NEDcx6tsLA0 Organizator: Društvo za razvoj filmske kulture, Maribor. Ob podpori: #mobilniudarnik, GT22, Fundacija Sonda in Mestna občina Maribor. www.gt22.si