Podcasts about spletni

Lažna sporočila računovodstvu s ponarejeno elektronsko pošto direktorja ali zaposlenega z zahtevo po nakazilu sredstev na določen račun in drugi načini vrivanja v poslovno komunikacijo so slovenska podjetja v letu 2023 stala 7,8 milijona evrov. V poročilu o kibernetski varnosti za leto 2023, ki ga je izdal SI-CERT, lahko preberemo, da je slovenska policija lani zabeležila za kar 13 milijonov evrov škode na račun kriptoprevar, ki so dobičkonosen in dobro organiziran posel. Več v pogovoru z Jasmino Mešić, koordinatorico nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. foto: Tumisu, Pixabay

V kabinetu predsednika vlade pozdravljajo izredni nadzor dela policije, ki je ob nedavni grožnji z nasiljem na šolah začela ukrepati in obveščati javnost teden dni po prijavi. Državni sekretar Vojko Vouk ob tem napoveduje tako individualne kot tudi sistemske ukrepe. Drugi poudarki oddaje: - Vlada meni, da lahko plačna pogajanja v javnem sektorju konča do poletja - Izrael začel novo ofenzivu v Gazi, regija v strahu pred povračilni ukrepi Irana - Slovenska ilustracija navdušila na sejmu knjig za otroke v Bologni

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo.

Danes pa o drobni novički, ki se je komaj opažena izgubila v splošni zmedi vsakdana. Eden izmed treh najbolj branih, ali bolje rečeno najbolj klikanih spletnih portalov v Sloveniji se je odločil, da pod novicami, ki jih objavlja, ukine komentiranje uporabnikov oziroma bralcev. Ker je eksperiment bolj kot ne svež, natančnih podatkov o posledicah takšne odločitve še ni, a po pisanju odgovornega urednika zmanjšanja uporabe portala ni zaznati. Majhen korak za medijsko krajino, velik korak za zdravo pamet. Vsi približno vemo, kako se je začelo. Ljudje so dobili glas in prva leta se je zdelo, da je svoboda govora prijezdila na belem konju. Da bodo pravice in svoboščine zdaj končno zadihale s polnimi pljuči, kar bo po nekaj tisoč let starem Helenskem receptu vodilo v boljšo in pravičnejšo družbo. Pa je šlo kmalu narobe; komentarji pod novicami so postajali vedno bolj nestrpni in ni malo raziskovalcev in analitikov, ki menijo, da so nestrpnost, netolerantnost in sovražni govor, ki prepredajo našo družbo in civilizacijo nasploh, doma prav v teh komentarjih. Ker je svet postal globalen, lahko razmišljujoči z nekaj pritiski na miško preveri, kakšno je stanje na drugih, tujerodnih spletiščih in brez pretiravanja ugotavljamo, da smo Slovenci v svetovnem vrhu nestrpnega komentiranja. Nekaj je vsajeno v uporno dušo našega naroda, kar mu preprečuje, da bi novinarjevo delo vzel kot dejstvo, ali da se ne bi iz medijskih napak norčevali, sploh pa, da naj ne bi imel drugega komentatorja za popolnega bedaka. Da podkrepimo, o čem govorimo, kot izziv preprečimo analizo slovenskih levičarjev in desničarjev, ki se dajejo v komentarjih. To bi bilo prelahko, saj so oboji v spletnih komentarjih tako ali tako na robu oboroženega konflikta. Gremo na področje, ki nam je v zadnjem tednu prineslo toliko veselja; poglejmo športno disciplino kolesarjenja skozi očala spletnih komentarjev. Slovenci imamo dva kolesarska šampiona. Športna genija. Kar je neverjetna redkost in le vesolju samemu ter Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču se imamo zahvaliti, da živimo v času njunih neverjetnih uspehov. Ampak za spletne komentatorje nič ne bi moglo biti dlje od resnice. V komentarjih sta se oblikovala dva sovražna tabora, ki eden drugega obmetavata s kolesarskim blatom, posledično pa zasmehujeta, celo žalita tudi oba športnika. Gre za popoln absurd, ki vsaj po našem skromnem vedenju nima primerjave nikjer na planetu. Hočemo reči, da bi se narod razdelil zato, ker ima noro srečo, da ima v istem športu dva šampiona. Spletni mediji, akoravno jim stroka prerokuje v nekaj naslednjih desetletjih popolno dominacijo, imajo velik problem. Ker so praviloma zastonj, si jih uporabniki lastijo. Ob tem pa je tudi oglaševanje okoli člankov bolj neokusno, kot je oglaševanje recimo na radiu. Pa ne trdimo, da smo nad reklamnimi bloki v našem mediju navdušeni. A na spletnem portalu, tudi pod resnim in pomembnim besedilom najprej pride na vrsto zdravilo proti prostatitisu, nato za glivice na nohtih, skoraj nikoli pa ne manjka nekaj za hujšanje. Zatem pa čudoviti svet komentarjev, ki kljub resnim naporom uredništva iz medija naredi posmeh novinarstvu. Dolgo časa smo se iz spletnih komentarjev zafrkavali. Posebej duhovito tudi na tem programu kolega Šalehar v "Forumu 69"!  A nenadoma ni bilo več smešno. Usodni trenutek, ki je premaknil odločevalce, ki jih je še prej premaknil javni revolt, je najverjetneje streljanje na osnovni šoli v Beogradu. Ko so se tam dvignile množice, ne v političnem, ali gospodarskem, temveč v globoko človeškem protestu, je še največjim zagovornikom svobode govora postalo jasno, da je treba nekje potegniti črto. Da abotnost in pritlehnost ne sodita v javni prostor. Seveda se kritik takoj priduša, da gre za efekt Trnuljčice; če umaknemo vse spletne komentarje, bodo skrajna stališča, oziroma ljudje za njimi še vedno obstajali. "Problema ne bomo rešili, če bomo ugasnili njegovo manifestacijo," imajo kritiki odločitve močan argument. A to drži le do določene meje. Komentatorji, sploh tisti razdiralni, ki pa jih je velika večina, so v glavnem šleve. Ne le tisti, ki se skrivajo pod anonimnimi  komentarji, tudi tisti, ki so podpisani, spadajo med šleve. Ker tudi na Twitterju, ki je tako zelo usodno zarezal v naša življenja, se uporabniki v glavnem prepirajo in trosijo neslanosti, pa gre za podpisane profile. S šlevami ne označujemo vsebine besedičenja, temveč dejanski prispevek komentatorjev k družbi. Gre za gobezdala, ki so znotraj same skupnosti marginalizirana. Če zelo natančno pogledate: nihče izmed odgovornih članov družbe, skoraj nihče tistih, ki na tak ali drugačen način gradijo svoje lokalno ali pa širše okolje, se ne prepira v spletnih komentarjih.  Upajmo, da se čimprej obrne nam v prid. Kajti imeti stališče v spletnem komentarju je preživeto. Ne imeti spletnega komentarja, bodi stališče novega časa.  

Spletni misijon V LJUBEZNI NI STRAHU

Predstavitev misijona - Jezusov novi svetovni red

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija.

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija.

Spletni goljufi so vse bolj iznajdljivi, načinov, kako prek spleta od svojih žrtev izpulijo denar, pa je čedalje več. V Sloveniji kar nekaj opeharjenih kupcev vsak dan ostane brez denarja, ker so nakupovali v lažni spletni trgovini. Nekateri odgovorijo na SMS-sporočilo, ki naj bi jim ga poslala njihova banka, in ostanejo brez sredstev na računu. Kako ne postati žrtev spletne prevare, na katere sumljive znake je treba biti pozoren in česa nikoli ne smemo početi na spletu, boste slišali oddaji.

Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli. Tadej Hren, strokovnjak za kibernetsko varnost s SiCerta, o vdorih, vzrokih in zaščiti.  Zapiski: The LastPass disclosure of leaked password vaults is being torn apart by security experts - The Verge LastPass hit with lawsuit over alleged $53k in bitcoin theft Spletni seminar o izvajanju phishing preizkusov - SI CERT Kviz! Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si. Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite. Poslušajte še: Epizoda o upravljnikih gesel iz leta 2017

Spletni misijon VEM ZA POT https://www.duhovniodmiki.com/podcast

Spletni misijon 2022 VEM ZA POT https://www.duhovniodmiki.com/

Spletni misijon 2022 VEM ZA POT https://www.duhovniodmiki.com/

Jure Čuk, ustanovitelj podjetja Chicatella, je diplomirani ekonomist in umetnik ličenja. Na svoji karierni poti je naletel na oviro, saj je bil tudi sam diagnosticiran z atopijskim dermatitisom. Za svojo kožo je s pomočjo strokovnjakov poiskal rešitev in nastala je inovativna linija kozmetičnih izdelkov Chicatella. Povezave: Jure Čuk na Štartaj Slovenija: https://www.startajslo.si/podjetniki/jure-cuk Chicatella na Instragramu: https://www.instagram.com/chicatellacosmetics/

Če bi vaši hiši ob hudih nalivih grozila poplava zaradi bližnje reke, kaj bi naredili? Kako bi zavarovali hišo? Ta izziv so na spletnem klimatonu reševali dijaki in našli kar nekaj domiselnih in vizionarskih rešitev, usmerjenih v leto 2100: od hiše, ki bi jo poslali v vesolje, do kupole, ki bi jo varovala pred poplavami. Spletni klimaton je sicer del večjega projekta Akademije podnebnih ukrepov, njegov namen pa je bil okrepiti spretnosti vodenja sprememb med mladimi v lokalnih skupnostih. O rešitvah mladih, o drugačnih metodah dela z mladimi in poučevanja ter o podnebnih spremembah smo se pogovarjali v studiu Prvega z dijaki in mentorjema z Gimnazije Lava in Gimnazije Škofja Loka, slišali pa smo tudi mlade iz Šolskega centra velenje in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.

Predstojnik SAAA V Queenslandu Dr. Jurij Karlovšek je spregovoril o 60-urnem spletnem tečaju slovenskega jezika, na katerega se lahko prijavite do 31.oktobra. SAAA (Slovensko-avstralsko akademsko društvo) in Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sofinancirata štipendijo za izbrane študente.

Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano prinaša analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjih dveh tednov: najprej o tem, ali smemo Janšo res že kar odpisati kot možnega zmagovalca volitev, če pa njegovim avtokratskim prijateljem Orbanu in Vučiću gre tako dobro in močno zmagujeta? Zakaj ljudstvo vedno znova naseda avtokratskim vodjem in si celo želi serviranih laži in manipulacij? Nato se pogovor nadaljuje s temo ksenofobije do ukrajinskih beguncev. Je s spremembo uradne politike do njih, kjer so se včerajšnji ksenofobi čez noč prelevili v dobrodušne humanitarce, sovraštvo do njih res zamrlo? Spletni komentarji kažejo, da niti malo ne! Na koncu pa še o slovenskem Bolsonaru alias kmetijskem ministru Podgoršku, ki bi posekal eno četrtino državnih gozdov, pa nikomur ni čisto jasen namen operacije, čeprav se napoveduje morda največji poseg v naravo v samostojni Sloveniji: da se površine zaraščajo in potrebujemo več kmetijskih zemljišč, že ni pravi razlog. Volitve se hitro bližajo, vročica prerivanja politikov je vse hujša, količine laži in nakladanja so vsak dan večje. Skrajni čas, da poskrbimo zase, za svojo intelektualno samoobrambo. Pomagamo si lahko le z lastno kritičnostjo, zato vabljeni k poslušanju:

Žiga Kramperšek je ustanovitelj podjetja Wave Group, katere najbolj znana blagovna znamka v Sloveniji je Gizzmo.si. Žiga ima več kot desetletje mednarodnih izkušenj v vodenju in razvoju digitalnih tehnologij, vendar pa se nisva pogovarjala samo o e-commerceu. Žigov najnovejši projekt, ki ga je v sedmih mesecih spravil na $400K mesečnega prihodka, je procreate.courses. Ta blagovna znamka združuje spletne video tečaje za učenje digitalnega risanja v aplikaciji Procreate in pripomočke za iPad umetnike. Povezave: https://procreate.courses https://www.linkedin.com/in/%C5%BEiga-kramper%C5%A1ek-5a318624/

Začenja se 37. slovenski knjižni sejem, letos ponovno v spletni obliki. Navzoča bo večina založnikov, ki so se prijavili na sejem v Cankarjevem domu, zvrstilo pa se bo okrog 60 dogodkov. Nikoli ni prepozno pa je naslov zbirke kratkih zgodb Tadeje Krečič Scholten, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. Tudi naslovi zgodb so podobni, pogosto gre za kakšen pregovor ali reklo, ki pa ga pripoved razume po svoje, iz zgodbe se izcimi nekaj drugega, kot bi morda pričakovali. Več o prvencu kulturne novinarke, dolgoletne sodelavke 3. radijskega programa, pa v oddaji, v kateri predstavljamo še mariborski festival Drugajanje. Foto: Slovenski knjižni sejem

…

Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira

Prvega julija začne veljati napovedana evropska direktiva, ki uvaja zaračunavanje davka za vse spletne nakupe. Spletni nakupi poceni in priljubljenih izdelkov iz npr. kitajskih spletnih trgovin in iz preostalih držav tretjega sveta bodo dražji in bolj zapleteni. Na telefone končno spet nameščamo aplikacije za iskanje počitnic. Po vsej zmedi v letu 2020: kdaj naj so potrošniki previdni in kako potovanja izbira vedno previden Matjaž Jakin?

Premiera avtorskega projekta Slaba družba igralca in režiserja Vita Weissa bo v okviru programa Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. Dvem spletnih premieram sledi gledališka premiera. Na odru Male Drame SNG Ljubljana bo premiera igre Škorpijon. Dramo Véronique Olmi je režirala Nina Šorak. Z ekskluzivnim solo - duo - solo nastopom Boštjana Gombača in Eduarda Raona se nadaljuje ciklus Cankarjevi torki - v spletnem prenosu na YouTube kanalu in Facebook strani Cankarjevega doma. Foto: Nada Žgank

Spletni dušebrižniki tokrat sklenejo, da je otroke iz prvomajskih letalskih poletov treba izgnati. Ker so moteči.

Pomladna izdaja Sarajevskega filmskega festivala je dostopna tudi slovenskim gledalcem, ki si v teh dneh prek spletne platforme Art kino mreže lahko ogledajo še dokumentarec o podnebni aktivistki Greti Thunberg. Na voljo nam je tudi ogled igranega filma Dragi tovariši veterana ruskega filma Andreja Končalovskega. 83-letnik je posnel film o brutalno utišani delavski stavki leta 1962, ki ji je sledil desetletja prikrit masaker sovjetskih represivnih organov nad uporniki. Ocenjujemo tudi film iranskega režiserja Mohammada Rasoulofa, prav tako strastnega upornika, ki v filmu Zlo ne obstaja pod vprašaj postavlja iransko družbeno ureditev, natančneje izvrševanje smrtne kazni in možnost ugovora vesti. Spletni ogled filmov Dragi tovariši in Zlo ne obstaja je omogočil Cankarjev dom v Ljubljani.

S prodajo NFT-jev so digitalne dobrine dobile vrednost, prodajajo se tudi gifi, tviti in glasba. Gre za modno muho kriptosveta ali resen korak v (digitalni) umetnosti? Sprašujemo se tudi, kako dolgo lahko živijo in preživijo koncerti na spletu in spoznavamo bančni sistem, ki se razvija na blockchainu.

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

Pozdravljeni, pristali smo na indonezijskem otoku Bali. Za marsikoga še edinem rajskem kraju na svetu.

Spletni pogovor #Opozicija o izidu ameriških predsedniških volitev. Odločitev ameriških volilk in volilcev o naslednjem predsedniku ZDA je znana. Skupaj s sogovorniki bomo analizirali eno zanimivejših volilnih tekem, vzrokih in posledicah izida ter pričakovanjih ob začetku mandata 46. predsednika Združenih držav Amerike Josepha Bidna in podpredsednice Kamale Harris. V pogovoru, ki ga je vodila mednarodna sekretarka SD Neva Grašič, so sodelovali: dr. Milan Brglez, evropski poslanec in predsednik Konference SD, Matjaž Nemec, podpredsednik SD, poslanec DZ in predsednik parlamentarne skupine prijateljstva z ZDA in dr. Jernej Štromajer, doktor ameriških študij, Fullbrightov štipendist.

Spletni zborček pameti tokrat dokaže, da idealen slovenski moški intelektualno in pametno partnerko lahko dobi samo na Kitajskem

Fanči Perdih vabi na sejmišče v Gornjo Radgono, kjer so zasadili prelepe in poučne vzorčne vrtove. Spletni sejem AGRA bo od 25. do 27. septembra dopolnili Dnevi sejemskih vrtov.

Spletni think tank o tem, kako v treh potezah od virusa do ravne Zemlje in 5G

V tokratnem Podjetniškem Refilu sta se Filip in Rene pogovarjala o tem, kako na svoji spletni strani prodati več. Uživaj ob poslušanju, Filipova ekipa. P.S. Po poslušanju te vabimo na spletno stran www.Filippesek.com The post Kako Na Svoji SPLETNI STRANI Prodati Več… appeared first on Filip Pesek.

V tokratnem Podjetniškem Refilu sta se Filip in Rene pogovarjala o tem, kako na svoji spletni strani prodati več. Uživaj ob poslušanju, Filipova ekipa. P.S. Po poslušanju te vabimo na spletno stran www.Filippesek.com The post Kako Na Svoji SPLETNI STRANI Prodati Več… appeared first on Filip Pesek.

Spletni pogovor evropske poslanke Tanje Fajon “Evropa od doma” z naslovom “Od liberalizma do avtokracije, od povezovanja do zidov?” V pogovoru tudi o tem, koga podpira liberalna sredina v Evropi. Bomo dovolili, da skrajneži pišejo novo realnost? Z nami so bili: Ivo Vajgl, nekdanji evropski poslanec, Angelika Mlinar, nekdanja evropska poslanka in ministrica za razvoj in kohezijo, in Matjaž Gruden, Svet Evrope, mednarodni pravnik, kolumnist.

Intervju z meteorologinjo Nino Črnivec. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Vremenski produkti Trenutne vremenske razmere - zadnjih 30 dni Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji - novica Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Katedra za meteorologijo Spletni portal namenjen meteorologiji Intervju z Nino Črnivec na podcastu Metina lista Tropical meteorology, LMU München Waves to Weather - A Collaborative Research Center South-East European Multi-Hazard Early Warning Advisory System

Intervju z meteorologinjo Nino Črnivec. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Vremenski produkti Trenutne vremenske razmere - zadnjih 30 dni Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji - novica Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Katedra za meteorologijo Spletni portal namenjen meteorologiji Intervju z Nino Črnivec na podcastu Metina lista Tropical meteorology, LMU München Waves to Weather - A Collaborative Research Center South-East European Multi-Hazard Early Warning Advisory System

Evropski poslanec dr. Milan Brglez se je v sedmem pogovoru Od doma do doma pogovarjal z Aljošo Škaperjem, ki sta ga nezgoda in lastna izkušnja usmerili na pot boja za dostopno grajeno okolje za invalidske vozičke. Aljoša Škaper, ki je po nezgodi pristal na invalidskem vozičku, priznava, da je pred nesrečo tudi sam imel predsodke glede gibalno oviranih, kar je posledica tega, da ljudje, ki med bližnjimi nimajo osebe na vozičku, tematiko premalo poznajo. Kot pravi, se to kaže tudi pri dobronamerni pomoči, ki je velikokrat nepotrebna in nezaželena, zato poudarja, da je osebo na vozičku potrebno vedno vprašati, ali pomoč sploh potrebuje. Nepoznavanje tematike se po njegovih besedah kaže tudi v ukrepih vlade, ki je med ranljive skupine v času epidemije COVID-19 med drugim uvrstila invalide in jim zamejila obiske trgovin. Kot pravi, se mu je zdel ukrep ob prepolnih trgovinah na začetku epidemije smiseln, zdaj, ko so se razmere umirile, pa bi ga bilo dobro premisliti. Pri tem opozarja, da je vlada z ukrepom vse oblike invalidnosti vrgla v isti v koš, hkrati pa je invalide izenačila z ostalimi ranljivimi skupinami. Nekateri gibalno ovirani zaradi različnih bolezenskih stanj res spadajo v ranljivo skupino, a še zdaleč ne vsi, pravi Škaper in dodaja, da veliko ljudi na vozičkih hodi v službo, zato jim morda zgodnja ura za obisk trgovine ne ustreza. Škaper se sicer ukvarja z vprašanjem dostopnosti za ljudi na vozičkih. Po nezgodi je namreč ugotovil, da v Sloveniji nimamo enotnega vira informacij o dostopnosti z invalidskim vozičkom, zato je skupaj z ženo oblikoval spletni portal dostopnih točk pridem.si, ki gibalno oviranim omogoča, da se predhodno seznanijo o dostopnosti lokacije z vozičkom. Spletni portal je nato nadgradil še z aplikacijo Ljubljana by Wheelchair, ki je namenjena turistom. Po Škaperjevih ocenah se Ljubljana po dostopnosti primerja z drugimi razvitimi evropskimi mesti. Kot pravi, lahko z vozičkom prideš kamorkoli, dobro prilagojen je tudi javni prevoz. Glavno pomanjkljivost predvsem za turiste vidi v prenočiščih, saj prilagojena ponujajo le dražje nastanitve. Škaper pravi, da bi vse državne institucije in zasebni objekti v javni rabi v Sloveniji, kot so gostilne in restavracije, morali biti dostopni z invalidskim vozičkom, pa to še zdaleč ni tako. Kot primer navaja stari del Ljubljane, kjer dostop do trgovinic in lokalov onemogočata ena ali dve stopnici. Škaper zato pristojne in lastnike lokalov poziva, da tovrstne ovire odpravijo, saj je težava s klančino v večini primerov enostavno in poceni rešljiva, s tem pa bi dostop olajšali tudi osebam z otroškimi vozički in mnogim starejšim. Kljub prizadevanjem za izboljšanje dostopnosti Škaper sicer opozarja, da vse rešitve niso vedno enako primerne, zato si želi, da bi se ljudje z njimi predhodno posvetovali.

Zadnje tedne je precejšen del naših dejavnosti, delo, izobraževanje in tudi prosti čas, povezan s spletom, ki nam vse to tudi omogoča. Brez nove tehnologije ne gre, še posebno v teh časih, a ločiti moramo med delom ob pomoči nove tehnologije in zabavo, ki lahko tudi zasvoji. Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v zdravstvenem domu v Novi Gorici, v katerem obravnavajo tudi nekemične zasvojenosti, torej odvisnike od interneta, iger, spletnih omrežij. Te dni terapij ne izvajajo, a vseeno ljudje iščejo pomoč po telefonu, saj ta položaj, v katerem smo, lahko osvetli prav nekemične zasvojenosti tudi pri otrocih in mladostnikih. Spletni test, s katerim lahko preverite, ali so vaši otroci po malem že zasvojeni z videoigricami, so pripravili v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT, v katerem so svoje svetovanje in informiranje preselili na splet in so tako še vedno na voljo za svetovanje in pomoč.

Spletni pogovor Opozicija o novih predlogih za reševanje socialnih in ekonomskih posledic epidemije. Gostje; dr. Jože P. Damijan, dr. Emilija Stojmenova Duh, Goran Forbici, Gorazd Prah; moderator dr. Jernej Štromajer; zaključna beseda mag. Dejan Židan. Epidemija prinaša velikanske posledice na ljudi, na delo, na posel, na življenje. Stopiti moramo narazen, a držati skupaj. Ohraniti moramo odnose med nami, ker nam vsem dajejo kruh in smisel. Kako se odzvati, kako se prilagoditi? Komu in kako pomagati takoj? Kako zagotoviti, da se obranimo, okrepimo in odbijemo? Pomoči morajo biti deležni vsi, ki jo potrebujejo, pri tem pa moramo uporabiti vse razpoložljive vire, da se ljudem in gospodarstvu pomaga ter prepreči globoka recesija, je enotno sporočilo sodelujočih na prvem spletnem pogovoru Socialnih demokratov o predlogih za omilitev socialnih in ekonomskih posledic epidemije. Predsednik SD mag. Dejan Židan je pogovor zaključil z napovedjo novih predlogov, predvsem na uvedbo t.i. hibernacije, torej mirovanja podjetij, samostojnih podjetnikov, društev, ustanov in drugih pravnih oseb, v vmesnem času pa bruto plačo zaposlenih financira država, na drugi strani pa pametno uporabo t.i. helikopterskega denarja z odkupom obveznic Evropske centralne banke, ki bi Sloveniji omogočilo financiranje ukrepov v višini približno 10 % BDP, torej 5 milijard evrov, od tega polovico s pomočjo primarne emisije ECB.

Kljub temu, da so kinematografi po državi zaprti, filme lahko gledamo doma. Med drugim na Televiziji Slovenija, kjer so ta petek v počastitev 100. obletnice rojstva velikana evropskega filma Érica Rohmerja predvajali njegov film Moja noč pri Maud, prihodnjo sredo pa bo kot »film tedna« na sporedu češka komedija Ženske tečejo scenarista in režiserja Martina Horskega. Poročali bomo še o festivalu kratkega filma My Darling Quarantine, za katerega so selektorji največjih filmskih festivalov, kot so festival v Cannesu, Berlinale ali Beneški filmski festival, izbrali najboljše kratke filme, ki so zdaj prosto dostopni prek spleta. V okviru projekta Vsi (filmi) doma si lahko prek spleta v času epidemije ogledamo tudi izbor slovenskih filmov. V oddaji bomo poleg tega razmišljali o taktilni in telesni razsežnosti filma, pri kateri oči prevzamejo funkcijo organov tipa in telesnega doživljanja. Vabljeni k poslušanju!

V bonus epizodi nekaj misli o delu od doma v času izolacije zaradi COVID-19. V 9 letih dela od doma sem prišla do nekaj ključnih in produktivnih spoznanj, ki jih danes delim s tabo. Vprašanja o pravnih vidikih v času COVID-19, ki se dotikajo s. p. in enoosebnih d. o. o., mi pošlji na hello@ninagaspari.com (prosim res samo na to temo in konkretna vprašanja). Vprašanja zbiram do nedelje, 15. 3. 2020. Spletno telovadbo od doma lahko najdeš pri (IG profil): @nusa_gnezda in @petra.ugparovel. Spletni tečaji so na voljo tudi na Udemy in Skillshare. Podpirajte svoje lokalno okolico, bodi solidarni in sočutni. In predvsem, ostanite zdravi. Če se prijaviš na e-novičnik, boš v svoj nabiralnik prejela moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari SPLETNA STRAN: https://ninagaspari.com/

O študiju meteorologije in hidrologije. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Vremenski produkti Fakulteta za matematiko in fiziko Študij fizike - 1. stopnja Spletni portal meteorolog.si Letak študija meteorologije Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo - Oddelek za okoljsko gradbeništvo Študij vodarstva in okoljskega inženirstva - 1. stopnja Brošura predstavitev študija na FGG Vodarstvo in okoljsko inženirstvo UL FGG - Facebook stran Meteorolog.si - Facebook stran

O študiju meteorologije in hidrologije. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Vremenski produkti Fakulteta za matematiko in fiziko Študij fizike - 1. stopnja Spletni portal meteorolog.si Letak študija meteorologije Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo - Oddelek za okoljsko gradbeništvo Študij vodarstva in okoljskega inženirstva - 1. stopnja Brošura predstavitev študija na FGG Vodarstvo in okoljsko inženirstvo UL FGG - Facebook stran Meteorolog.si - Facebook stran

…

…

…

…

…

…

Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.

Большой лайв сет из Lounge Bar "SPLETNI" Праймово, Попсово, танцевально !

Большой лайв сет из Lounge Bar "SPLETNI" Праймово, Попсово, танцевально !

Spletna stran ni sama sebi namen, se strinjaš? Torej naredi vse, kar je v tvoji moči, da jo boš čim bolje optimiziral za karseda največ konverzij. Da obiskovalce vaše spletne strani pripelješ do želene končne akcije (nakupa, prenosa, klica, ...) je potrebnih kar nekaj korakov, znanja in iznajdljivosti. Za začetek je nujno, da si začrtaš glavni USP (unique selling proposition) oziroma vašo unikatno vrednost. Vključi tudi pozivne gumbe (angl. CTA gumbe) in jih izpostavi čimvečkrat. Z njimi eksperimentiraj in jih prilagajaj glede na najboljši odziv. Eden ključnih korakov za izboljšanje konverzij na spletni strani je testiranje. Vse od naslovnih sporočil, razporeditve vsebine, imen in barv gumbov ipd. Učinkovitost spletne strani in povečanje konverzij boš dosegel tudi z dobro začrtanim prodajnim lijakom, kakor tudi vključitvijo priporočil in komentarjev kupcev. V petinštirideseti oddaji POINT OUT Weekly ti pomagamo do čim večjega števila konverzij na spletni strani. Ponujamo ti 5 trikov, katere upoštevaj, in videl boš uspeh. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Spletni anonimneži so prepričani, da se milijonarjem na Wall Streetu tresejo hlače

Miha debatira s poslušalci. V ljubljanski kavarni, ki urbane bivanjske presežke ustvarja s tropom mačk, so prepovedali obisk otrokom, ki so mlajši od 10 let. Vnel se je srdit boj med zagovorniki in nasprotniki ukrepa. Spletni špetir je prekosil celo predsedniške volitve. Eni trdijo, da otroci motijo mačke in mir; drugi spet, da je ukrep podoben, kot če bi obisk prepovedali upokojencem. Nebuloze je pripetljaj navdihnil k razmisleku o prostorih in prilikah, kjer je otroška prisotnost primerna, in onih, v katere mularije ni pametno vlačit. Ker pravil v glavnem ni, če nam kdo kaj reče, smo pa hitro užaljeni, se dajmo na tem mestu pogovorit, kam s froci DA in kam NE?

Darja Potočan je radijka, psihologinja in tista, ki je med študijem nenehno spraševala. Spletni komentatorji so starejši moški. Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju ter Facebooku. Anže je na Twitterju @anzet. Podprete jo lahko tudi osebno. Radio Marš Radio Študent Nacho Lenart Kučič Membranje Knjiga: Hajdi […]