Podcasts about ministrstva

Včeraj zvečer je medved hudo poškodoval sprehajalko v okolici Škofljice, natančneje na območju Gradišča nad Pijavo Gorico. Kot so sporočili z Ministrstva za naravne vire in prostor gre za splet nesrečnih okoliščin. Zaradi hudih poškodb so napadeno odpeljali v ljubljanski klinični center. V akcijo za zaščito ljudi so stopili policisti, ki svetujejo občanom naj se izogibajo hoji v gozdu na širšem območju Škofljice. Nevarno žival iščejo lovci, ki jo bodo zaradi varnosti ljudi usmrtili. Dogodek bo zagotovo sprožil razprave o prevelikem števili medvedov v Sloveniji. Za ravnanje z zvermi je sicer pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot so pojasnili je po izdani in veljavni odločbi na širšem območju napada, tj. Menešije proti Ljubljanskemu barju, sicer izdano dovoljenje za odstrel 32 medvedov, od tega na območju lovske družine Škofljica za 4 medvede. Jernejka Drolec je nekaj informacij o tem dogodku poiskala na Lovski zvezi Slovenije, pogovarjala se je s predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco.

V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili družinskim prejemkom ter pravicam in prejemkom iz naslova starševskega varstva. Gre za dokaj široko področje, v katero spadajo denimo materinski, starševski in očetovski dopust ter s tem povezano nadomestilo, nadalje pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, pa denimo pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva in še bi lahko naštevali. Podrobneje temo predstavimo v oddaji, v kateri bo z nami generalna direktorica Direktorata za družino Anita Bregar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah se velikokrat srečujejo s številnimi izzivi in neznankami. Tudi glede upravljanja in plačevanja s sredstvi rezervnega sklada. V teh stavbah morajo etažni lastniki izbrati tudi upravnika. Kaj storiti, če ta ne opravlja dobro svojega dela, in kako poteka njegova razrešitev? Kakšno soglasje zbora lastnikov je za to potrebno? Več o upravljanju večstanovanjskih stavb v sredinem svetovalnem servisu, ko je na vprašanja odgovarjal Matija Polajnar z Ministrstva za solidarno prihodnost.

V teh dneh ste pogosto slišali za državo Južni Sudan. V naši misijonski rubriki smo gostili skrbnico projekta Krepitev odpornosti na krize in opolnomočenje žensk v tej državi. V pogovoru je bila z nami Katja Žvan Elliot z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Ob slovenskem tednu boja proti raku, ki tokrat poteka pod geslom »V boju proti raku bo zavel nov veter!« se prav danes pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji začenja dvoletno sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka pri SZO in nizozemskim univerzitetnim kliničnim centrom Erasmus MC Rotterdam. Cilj je preveriti upravičenost in izvedljivost novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka pri nas. Projekt so predstavili danes na Onkološkem inštitutu, tam je bila Helena Lovinčič.

Kako napredujejo pogajanja glede pokojninske reforme? Na našem radiu smo pridobili vladni dokument o njeni vsebini, ki razkriva, da bodo spremembe pokojninske zakonodaje postopne, v polnosti bi začele veljati leta 2034. Druge teme: - Vrstijo se ostri odzivi na ameriško uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča - Družba 2TDK: Turško podjetje Yapi Merkezi ne zapušča projekta Drugi tir - Obiskovalce v Vrbi bo letos pričakalo gradbišče, prihodnje leto pa sodoben kulturni center

Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.

Obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, spremembe na področjih razširjenega programa osnovne šole in podaljšanega bivanja, pa tudi novosti pri nacionalnem preverjanju znanja; koreniti posegi na področje šolanja na domu, več ur slovenščine za učence in dijake priseljence. To je le nekaj novosti, ki jih prinaša novo šolsko leto. V tokratnem Studiu ob 17.00 jih predstavljajo predstavniki Ministrstva za šolstvo, Zavoda za šolstvo, ravnatelji in predstavnica Zveze aktivov svetov staršev.

Predlog davčnih sprememb, ki ga je danes uskladila vlada, dokončno pa naj bi ga potrdila v petek, gospodarstvenikov ni navdušil. Kot poudarjajo, je spodbuda ključnim kadrom diskriminatorna, bolj ostra zakonodaja pri sp-jih lahko vodi v sivo ekonomijo, zaradi višjega ddv-ja pa bo domača industrija pijač ob tuji konkurenci na slabšem. Drugi poudarki oddaje: - Izraelske sile začele obsežno vojaško operacijo na Zahodnem bregu - Začenja se 81-ti beneški filmski festival; med najbolj pričakovanimi filmi nadaljevanje Jokerja - Roglič na 11-ti etapi Vuelte pridobil dobre pol minute proti O'Connerju, etapa Dunbarju

Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay

Sporazumevanje gluhoslepih se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik … To je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Za takšno sporazumevanje so usposobljeni redki, vzpostavitev zaupanja med tolmačem in gluhoslepim zaradi telesnega stika pa je ključna. Za gluhoslepe je zato uveljavljanje pravice do tolmača pred državnimi ustanovami velik izziv. Ali jo bo mogoče zagotoviti z zakonom o uporabi jezika gluhoslepih, ki je v pripravi, je osrednje vprašanje za gostji oddaje: Simono Gerenčer iz Združenja gluhoslepih DLAN in Tanjo Dular z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (foto: združenje DLAN).

Letošnji dan Zemlje pod geslom Planet proti plastiki opozarja na prevelike količine proizvedene in zavržene plastike ter skuša vzpodbuditi globalno gibanje za temeljito zmanjšanje uporabe in proizvodnje plastike. Ta se namreč razgrajuje do 1.000 let, vendar pa razpada na mikroplastiko, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo, pa tudi vdihujemo. Vsebuje številne kemikalije in hormonske motilce. O plastiki, mikroplastiki, škodi, ki jih povzroča živim bitjem in o tem, kako ravnati z odpadno plastiko, se bo Sabrina Mulec pogovarjala z gosti, to so: - državni sekretar z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, - dr. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - predsednica upravnega odbora okoljske organizacije Ekologi brez meja Katja Sreš - dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo s Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Oskrbovalec družinskega člana je pravica, ki jo omogoča Zakon o dolgotrajni oskrbi in je začela veljati 1. januarja letos. Centri za socialno delo opozarjajo, da pravice še vedno ni mogoče uveljaviti, saj ne deluje informacijski sistem za odločanje o novih vlogah, na čakanju jih je 800. Centri za socialno delo so sicer uspešno prevedli okoli 460 vlog prosilcev, ki so bili prej družinski pomočniki. Kdaj bo začel delovati informacijski sistem, kakšni so pogoji za pridobitev pravice, koliko dopusta predvideva to delovno mesto in zakaj upokojenci ne morejo koristiti te pravice? V petkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja odgovarjala Mojca Frelih z Ministrstva za solidarno prihodnost. Svoje vprašanje nam lahko posredujete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, ga zapišete na spletno stran Prvega ali pokličete med oddajo.

Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica

Državni zbor bo Andrejo KAtič predvidoma imenoval za pravosodno ministrico v torek. Takrat se bo vsaj na politični ravni končala saga z negospodarnim nakupom zapuščene poslovne stavbe za sodno palačo. Zaradi afere je odstopila Dominika Švarc Pipan, a šele po javnem razkritju nekaterih ravnanj, ki nakazujejo na načrtno okoriščanje posameznikov s proračunskim denarjem in negospodarne nakupe. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Biden napoveduje pomoč za Gazo iz zraka. - Današnji pohod po Jurčičevi poti v znamenju 180-e obletnice rojstva prvega slovenskega romanopisca - Smučarski skakalec Kos zmagovalec tekme za svetovni pokal v Lahtiju; atletinja Apostolovski bronasta v skoku v višino na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.CERN povezuje več kot 15 000 znanstvenikov iz vsega sveta, tudi Slovence. Prav ta teden se je sicer v Sloveniji mudila strokovna skupina Cerna, ki je preverjala, ali naša država izpolnjuje ključne kriterije za polnopravno članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji. Kot so sporočili iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, naj bi slovenska zastava predvidoma zaplapolala v Cernu v začetku prihodnjega leta. Sogovorniki: Dr. Tadej Novak, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Novi Gorici (projekt SMASH) Dr. Andrej Gorišek, Inštitut Jožef Stefan Dr. Anja Kranjc Horvat, Science Gateway Center, CERN Dr. Michael Doser, Tovarna antimaterije, CERN Charlotte Lindberg Warakaulle, direktorica za mednarodne odnose v CERN-u Dr. Simone Campana, Podatkovni center, CERN Dr. Markus Zerleuth, Large Magnet Facility, CERN Rende Steerenberg, Kontrolni center v CERN-u Na kratko sodelujejo tudi novinarji in komunikatorji znanosti Saša Novak, Mojca Delač, Saša Senica, Maja Čakarić, Sašo Dolenc in Goran Dekleva. Hvala Znanosti na cesti za organizacijo ekskurzije. Vodenje po CERN-u: dr. Anja Kranjc Horvat, dr. Andrej Gorišek in dr. Tadej Novak. Pomoč pri posnetkih: Mojca Delač.

Na Inštitutu za patologijo v Ljubljani priznavajo zamenjavo vzorcev maja lani, zaradi česar je bil bolnik obsežneje operiran na prostati, kot če zamenjave vzorcev ne bi bilo. Napako je ugotovila njihova patologinja, potem ko je po kirurškem posegu pregledala odstranjeno prostato. O zamenjavi so obvestili kirurga in urološki oddelek, ne pa tudi ministrstva za zdravje. Druge teme oddaje: - Pred poslanci spremembe zakona o šolstvu; opozicija ga po napovedih ne bo podprla - Združene države zavrnile obtožbe o politični motiviranosti postopka proti Assangeu - Izrael napovedal napade tudi med ramazanom, če s Hamasom ne sklenejo dogovora o izpustitvi talcev

V gledališču Ristori v Čedadu v Beneški Sloveniji bo to soboto, 6. 1. 2024, na god svetih treh kraljev, potekal že 60. Dan emigranta, ki velja za največji dogodek Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, na katerem predstavijo svoje stanje, probleme in pričakovanja ter pokažejo dosežke na kulturnem področju. Dogodek pripravljata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij bo govorila Vida Rucli, predstavnica društva Robida iz skoraj opuščene beneške vasice Topolovo. Kot predstavnik politike bo govoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Povabili so tudi Rosanno Rabuano iz Ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem programu, ki ga bosta povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol, bodo nastopili mladi harmonikarji (Filippo Lauretig, Thomas Gosgnach, Elia in Ezio Qualizza), Matika duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud) in Cristopher Chiabai. Beneško gledališče pa bo uprizorilo novo komedijo z naslovom Skopac. Gre za delo The Mousetrap Agate Christie, ki so ga prevedli v beneško slovenščino. Pod režijo Alide Bevk bodo recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božičnih in novoletnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Nato je prerastel v največjo kulturno in politično prireditev Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Odpadel je samo v letih 2021 in 2022 zaradi pandemije novega koronavirusa.

V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo letošnje leto razglasila za Ravnikarjevo leto. Ob tej priložnosti so se zvrstili različni dogodki, razstave in okrogle mize. Tudi mi smo želeli približati javnosti del širokega ustvarjalnega opusa tega pomembnega arhitekta, zato smo na pogovor povabili zanimive goste, ki so se na različne načine srečali z njegovim delom. Cikel pogovorov v Ravnikarjevem letu nadaljujemo z umetnostno zgodovinarko in konservatorko Tino Potočnik. V letošnjem letu je s sodelavci v Galeriji TR3 zasnovala in kurirala razstavo KONS-TR³, Konstrukcija nove ere, ki je podrobno osvetlila razvoj projekta izgradnje kompleksa Trga Republike in se osredotočila predvsem na stolpnico TR3, v kateri je razstava tudi stala. Razstava je predstavila izbor zgodnjih zasnov, ki so iliustrirali izzive in premisleke do končne zasnove ključne arhitekturne stvaritve slovenskega modernizma in izpostavila dosežke interdisciplinarne projektantske ekipe. Prisluhnite podkastu Odprto!

Odzivi javnosti, ki jih je 8. decembra sprožila objava Ministrstva za kmetijstvo o doslej najcenejši košarici osnovnih živil, so pričakovani. Od »potemkinove košarice« do »teatra absurda« in še marsikaj vmes je mogoče zadnje dni prebrati na socialnih omrežjih. Kar dvajset dni je trajalo, da so se na to odzvali tudi na Kmetijskem ministrstvu in v včerajšnjem sporočilu za javnost ponovili opozorilo, ki ga je že 8. decembra povedala generalna direktorica Ana Le Marechal Kolar …

Na vprašanja sta odgovarjala Barbara Radovan z Ministrstva za naravne vire in prostor, ter Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023.

Ko so Pankrti konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja prepevali Lepi in prazni, verjetno ni nihče pomislil, da bodo leta 2023 dobili medaljo za zasluge, kaj šele, da bo v Cankarjevem domu na ogled razstava Slovenski punk in fotografija (producent razstave je ZRC SAZU v sodelovanju s Cankarjevim domom in pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije). Na razstavi se s svojimi fotografijami med drugim predstavljajo Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Bojan Radović, Tone Stojko, Jože Suhadolnik in Jane Štravs, vendar je razstava zasnovana širše. Njena kustosinja dr. Marina Gržinić namreč sugestivno kontekstualizira punk, v Likovnih odmevih, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim lepo oriše njegovo emancipacijsko energijo. Ne zamudite razstave (na ogled je do 11. februarja) in oddaje o zanimivi razstavi in še čem, tudi o Igorju Vidmarju.

V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, zato je Vlada Republike Slovenije na pobudo Ministrstva za kulturo letošnje leto razglasila za Ravnikarjevo leto. Ob tej priložnosti so se zvrstili različni dogodki, razstave in okrogle mize. Tudi mi smo želeli približati javnosti del širokega ustvarjalnega opusa tega pomembnega arhitekta, zato smo na pogovor povabili zanimive goste, ki so se na različne načine srečali z njegovim delom. Na prvi pogovor smo povabili arhitekta Aleksandra Sašo Ostana. Jeseni 2023 je v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma skupaj s sodelavci pripravil impresivno razstavo Iskanja v risbi, spoznanja v misli. Razstava nam je na monumentalnih povečavah na platnu odstrla Ravnikarjev zelo intimen svet, skozi njegove risbe in zapiske, ki so bili v veliki meri prvič predstavljeni javnosti. Prisluhnite podkastu Odprto!

Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter

V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.Sogovorniki: Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave Gorenja vas - Poljane, Vinko Guzelj, Pavel Jereb, Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki sodi v sklop Ministrstva za naravne vire in prostor, dr. Klemen Teran, vodja oddelka Regionalna geologija na Geološkem zavodu Slovenije, Tomaž Zabavnik, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik.

Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.Sogovorniki: direktorica družbe Sončni Kanin d.o.o. v odstopu Manuela Božič Badalič župan občine Bovec Valter Mlekuž (nekdanji) predsednik Nadzornega sveta družbe Sončni Kanin Marko Gorjanc dolgoletni župan občine Bovec, od leta 2004 poslanec SDS, član bovškega občinskega sveta, vodja posebne skupine župana Bovca za obnovo Kanina Danijel Krivec pravnik, nekdanji direktor Smučarske zveze, član bovškega občinskega sveta z Listo za Posočje - Bovec dr. Jurij Žurej ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek

Nedavno sprejeti pravilnik po pojasnilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano določa, da morajo trgovci za goveje, svinjsko, ovčje, kozje in perutninsko meso, ki je naprodaj postrežno in je slovenskega porekla, zagotoviti, da je podatek, s katerim zagotavljajo sledljivost porekla, naveden tudi na maloprodajnem računu …

V Kulturosferinem podcastu, v katerih lahko prisluhnete prispevkom, aktualnim za neodvisno kulturo v lokalnih, nacionalnih ter mednarodnih okoljih, tokrat o procesu sprejemanja Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor, o kateri je Jernej Meden spregovoril z Markom Brumnom, članom skupine za pripravo strategije razvoja kulture v MOM za leta 2015 - 2020, Urško Breznik, direktorico Pekarne Magdalenske mreže ter Urošom Kaurinom, programskim vodjem KUD Moment. Projekt Kulturosfera: Za povzdig kulture 2023 je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

V naši državi primanjkuje okoli 4000 učiteljev. Šole se zato spopadajo z vse večjimi težavami – dogaja se, da tehniko poučuje učitelj športa, računalništvo študent prvega letnika, strokovne predmete sodelavci po podjemnih pogodbah. Kako se s pomanjkanjem kadra spoprijemajo v osnovnih in srednjih šolah in kakšni so dosedanji in še načrtovani ukrepi Ministrstva za vzgojo in izobraževanje?

Vlada je sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Odlivi bodo prihodnje leto višji za milijardo, saj je vlada v ospredje postavila obnovo po poplavah. Ministrstva nejevoljno, a vendar sprejemajo varčevalne ukrepe, v gospodarstvu pa opozarjajo na nedopustnost dodatnih obremenitev. Ostali poudarki oddaj: Vladni predlog odprave plačnih nasorazmerij za več sindikatov ni ustrezen. Slovenski in hrvaški notranji minister za okrepljen nadzor ob južni meji. Novi predsednik Društva novinarjev je postal Gašper Andrinek.

Kakšno je letošnje festivalsko dogajanje, kako jih je prizadela vodna ujma in kako se rešujejo iz stisk in zagat? Kako se organizatorji festivalov povezujejo med seboj, s kakšnimi idejami vplivajo drug na drugega in kje bodo z izvedbami koncertov pomagali zbirati sredstva za tiste, ki jih v teh razmerah nujno potrebujejo? Kakšna je pri vsem tem vloga Ministrstva za kulturo? O vsem tem z gosti, ki skrbijo, da tudi v težkih časih glasba krepi duha človečnosti in voditeljico Simono Moličnik. Gostje: Klemen Ramovš, umetniški vodja festivala Seviqc Brežice, direktor zavoda Ars Ramovš; Domen Marinčič, umetniški vodja Festivala Radovljica, profesor na visoki šoli za glasbo v Hamburgu; Jan Kern, programski vodja festivalov Imago Sloveniae - Podoba Slovenije; Tomaž Močnik, lastnik delavnice Orglarstvo Močnik; Ana Čop, ena od dveh umetniških vodij festivala Jazzinty. Ministrstvo za kulturo je tik pred oddajo odpovedalo sodelovanje in poslalo pisno sporočilo.

Slovensko gospodarstvo se počasi a vztrajno ohlaja. Najbolj je na udaru industrijska proizvodnja, ki se je letos skrčila že za 8 odstotkov. Kako se podjetja soočajo s padcem naročil, dražjim zadolževanjem in pomanjkanjem delovne sile? So slovenska podjetja res pretirano obremenjena z davki in prispevki, zaradi tega pa premalo konkurenčna? Kako bi na njihovo poslovanje vplivale dodatne obremenitve, ki jih napoveduje vlada? O vsem tem in odzivih na sveže odločitve Evropske centralne banke v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Bojan Ivanc, prvi ekonomist na Gospodarski zbornici Slovenije; Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A; Karl Lipnik, analitik časnika Delo; predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Premier Robert Golob je državni zbor obvestil, da bo po odstopu Danijela Bešiča Loredana z mesta ministra za zdravje to funkcijo začasno opravljal sam. Ministri so bili ob prihodu na sejo vlade skopi s komentarji o kandidatu za novega ministra, odločitev prepuščajo premierju Robertu Golobu. Tudi koalicijska partnerja SD in Levica za zdaj z morebitnimi kandidati za novega ministra za zdravje nista seznanjena. Druge teme oddaje: - V proračunskem razrezu za prihodnji dve leti poudarek na zdravju, znanju in mladih, vlada potrdila še spremenjen načrt za okrevanje in odpornost - Turški predsednik Erdogan: odprite nam pot v Evropsko unijo, mi pa jo bomo Švedski v Nato - Vodje diplomacij Slovenije, Hrvaške in Italije v Anconi o zaščiti severnega Jadrana in migracijah - Uspešnost na maturi podobna lanski, 18 diamantnih maturantov prihaja iz 12-ih šol

Posnetek pogovora za podkast Digitalna Slovenija, ki nastaja pod okriljem Ministrstva za digitalno preobrazbo. Z Zarjo Muršič in Alešem Lednikom smo se pogovarjali o revoluciji o na področju umetne inteligence.

Z več kot 5000 zbranimi podpisi podpore državljanov bodo pobudniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tega zdaj lahko vložili v parlamentarni postopek. Načelna podpora javnosti pravici do lastnega odločanja o svojem življenju in njegovem končanju je v mnenjskih raziskavah zelo visoka. Je pa predlog zakona takoj naletel na burne odzive predvsem zdravnikov, njihovih stanovskih organizacij in Komisije za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Kakšne so rešitve v predlogu zakona, kaj mu očitajo nasprotniki in ali sme imeti stališče zdravnikov večjo težo od avtonomije umirajočih? Je ob slabo dostopni paliativni negi in vse manj dostopnem zdravstvu sploh mogoče najti za vse sprejemljive rešitve, ki bi vsakomur zagotavljale dostojno smrt? O vsem tem voditeljica Jana Vidic s sogovorniki. Gostje: dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; Peter Golob, dr. med. travmatolog in univ. dipl. prav., predstojnik Urgentnega centra Izola, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici; prof. dr. Borut Ošlaj z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, podpredsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Pogovarjali smo se tudi z Marto Tetičkovič Ranfl, dr.med., zdravnico splošne medicine iz Ormoža, ki je spremljala neozdravljivo bolno pacientko in ji napisala pozitivno mnenje za izvedbo prostovoljnega končanja življenja v Švici.

Sprejeta je bila nova zakonodaja s področja vodenja evidenc delovnega časa. Elektronsko vodenje bo obvezno pri delodajalcih, ki jim je bila izrečena pravnomočna globa. Po novem bo treba obvezno voditi evidenco delovnega časa tudi za honorarne sodelavce. Kako bodo po novem vodene take evidence za redno zaposlene? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja odgovarjal Damjan Mašera z Ministrstva za delo.

Danes je bil prvič tudi uradno predstavljen nov osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ima sicer že dolgo brado. Sprejela ga je vlada Janeza Janše ob koncu mandata, nato je bila uveljavitev v nekaterih delih preložena z referendumom. Zdaj je tu nov osnutek, ki bo po obljubah Ministrstva za solidarno prihodnost prihodnji mesec vložen v parlament. Prva pravica, ki bo začela veljati s prvim januarjem prihodnje leto, bo oskrbovalec družinskega člana, prva večja sprememba pa vzpostavitev enotnih vstopnih točk, na katerih bodo uporabniki lahko dobili informacije o tem, kakšna oskrba jim pripada. Drugi poudarki: - Ukrajinska vojska pri osvajanju mesta Bahmut dosegla pomemben napredek; Velika Britanija Kijevu pošilja rakete dolgega dosega. - Na južnih mejah Združenih držav Amerike ob izteku pandemičnih omejitev obsedeno stanje; na mehiški strani čakajo številni prebežniki, na ameriški dodatni policisti in vojska. - Joker Out drevi na evrovizijskem odru v Liverpoolu; stavnice Sloveniji napovedujejo preboj v sobotni finale.

Le še mesec dni nas loči od glasovanja za novo nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Članstvo Slovenije v tem organu je eden od glavnih letošnjih zunanjepolitičnih ciljev naše države, protikandidatka je Belorusija. Kako potekajo slovenska prizadevanja za ta sedež? So na zunanjem ministrstvu optimistični glede kandidature? Za kaj si bo Slovenija prizadevala ob morebitni izvolitvi v Varnostni svet? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: državni sekretar Samuel Žbogar z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve; veleposlanik Roman Kirn; doktor Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Le 15-dnevni očetovski dopust, a kar 60-dnevni starševski dopust za očete – to je ena izmed konec lanskega leta sprejetih novosti na področju starševskega varstva, ki bo začela veljati s 1. aprilom. Nekaj novosti se obeta tudi na področju dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ter pri višini starševskega nadomestila. O vsem spregovorimo v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo tudi za vaša vprašanja Špela Isop, v. d. generalne direktorice direktorata za družino z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Reševalci v Turčiji in Siriji ob popotresnih sunkih in močnem deževju med ruševinami iščejo preživele. Število žrtev strmo narašča, številni prebivalci so kljub nizkim temperaturam noč preživeli na ulicah v strahu pred vnovičnim tresenjem tal. Druge teme: - Predsednik vlade Robert Golob za novega notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja; koalicijski partnerici nista navdušeni, prav tako ne nevladniki - Poleg zdravstvenega kadra na trgu dela primanjkuje gostincev, obrtnikov in programerjev - Na predvečer kulturnega praznika drevi podelitev Prešernovih nagrad: za življenjsko delo ju bosta dobila multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič

Ministrstvo za kulturo je pred 22-imi leti ob 200-ti obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna prvič pripravilo dan odprtih vrat slovenske kulture. Na današnji Ta veseli dan kulture tako kulturne ustanove obiskovalce vabijo na številne brezplačne dogodke. Namen dneva je približanje kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi. Program dogodkov je dostopen na spletni strani Ministrstva za kulturo. Ostali poudarki: Cenzura in sodobna tehnologija glavni orožji Kitajske v boju proti protestom Donald Trump ob iskanju podpore za predsedniško nominacijo bije bitko s svojo preteklostjo Pomembnost inovacij za vključujoč razvoj glavna tema današnjega mednarodnega dneva invalidov Oblačno bo s pogostimi padavinami, meja sneženja se bo čez dan višala

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

V lanskem letu je državno štipendijo prejemalo skupaj nekaj več kot 52 tisoč dijakov in študentov. Povprečna višina štipendije je bila 112 evrov. Višina zneska je v zadnjih desetih letih padla, je pa v tem času naraslo število prejemnikov. O pogojih, ki jih morajo izpolnjevati dijaki in študenti, postopku vlaganja, aktualnih rokih in tudi o tem, kaj se zgodi, če posameznik letnika ne dokonča pravočasno – v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Pršina.

Katastrofalni požari, najhujši doslej, silijo pristojne v razmišljanje o nakupu dodatnih zračnih plovil. A kako rešiti enigmo prioritet, zakonodaje in potreb vseh služb, ki so močno odvisne od predvsem helikopterske pomoči? Je naša država sposobna kupiti in vzdrževati gasilsko letalo? Bi bili boljša rešitev helikopterji, ki bi lahko opravljali tudi druge naloge? In kaj narediti, da se ne bi ponovilo dejstvo, ko sta gorska reševalna služba in nujna medicinska pomoč zaradi gašenja ostali brez helikopterjev? O vsem tem s pripadniki služb, ki uporabljajo helikopterje, ter ministrstvoma za obrambo in zdravje v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom K. Čoklom. Gostje: Rudi Medved, državni sekretar na MORS Darko Čander z Ministrstva za zdravje Predsednik GRZS Gregor Dolinar Regijski poveljnik gasilcev Obalno kraške regije Marko Adamič Robert Sabol z Reševalne postaje UKC v Ljubljani

Do konca meseca so v javni razpravi spremembe zakona o beleženju delovnega časa, ki med drugim predvidevajo tudi digitalno vodenje evidence prisotnosti, kar povzroča precej burne odzive zlasti delodajalcev. A to ni edini napovedani ukrep s tega področja, v koalicijski pogodbi je predvideno tudi skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. Je po skoraj 100 letih od uvedbe osemurnega delovnika že čas za spremembe? Kakšne so izkušnje pionirjev, ki so delovni čas že skrajšali, kaj o tem menijo zaposleni? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.

Danes bo oblikovana delovna skupina, ki bo pripravila ukrepe za blažitev draginje. V njej bodo premier ter ministri za gospodarstvo, infrastrukturo in kmetijstvo s strokovnimi ekipami. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je v parlamentu zatrdil, da ne bo dopustil da celotno breme nosijo potrošniki. Dokončen dokument z ukrepi naj bi bil nared do konca meseca. Ministrstva so morala po sklepu vlade do danes sestaviti poimenske sezname zaposlitev in premestitev javnih uslužbencev v zadnjih dveh letih in pol. Kot pojasnjuje premier Robert Golob, se bodo tako pokazali vzorci delovanja vlad.V drugi jutranji kroniku tudi o teh vsebinah: - Z višjimi cenami prehranskih surovin tudi več zavajanja in goljufivih praks - Johnson ostaja br- Johnson ostaja britanski premier, v njegovi stranki mu niso izglasovali nezaupnice - Košarkarji Crvene zvezde prvaki jadranske ligeitanski premier, v njegovi stranki mu niso izglasovali nezaupnice

Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama. Osemurni delovnik je po skoraj 100 letih bolj ali manj preživet konceptPred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo govorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj stotih letih od uvedbe osemurnega delovnika čas za spremembe na področju delovnega časa? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

Kolesarjenje velja za ena eno izmed do okolja najbolj prijaznih oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropski sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: - dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.Ali graditev kolesarskih poti in pravil v prometu pri nas spodbuja uporabo kolesa namesto avtomobila?Kolesarjenje velja za eno izmed do okolja najprijaznejših oblik mobilnosti. V zadnjih letih se v Sloveniji število kolesarjev vztrajno povečuje, vse hitreje rastoča in ekonomsko vse pomembnejša dejavnost po vsej Evropi je kolesarski turizem. Graditev primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost kolesarske infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev, zakaj umeščanje kolesarskih poti v prostor še vedno ni enakovredno umeščanju tras za motorna vozila, kateri so primeri dobre prakse in kaj z dobro kolesarsko infrastrukturo lahko pridobimo. O tem Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: – dr. Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, – Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, – Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, – Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, – Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališča Unije.

Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.Ob zimskih olimpijskih igrah in pred zimskimi počitnicami o spodbujanju gibanja na snegu in izzivih šole v naraviPandemična utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok, in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: – dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, – Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, – Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport nam niso zagotovili sogovornika za soočenje v studiu, pač pa le ločen pogovor z vodjo sektorja za osnovno šolstvo Borisom Zupančičem.