Podcasts about turizem

Na Bledu se danes v organizaciji Zavoda za kulturo, Javnega zavoda Turizem in Muzejskega društva Bled začenjajo prvi Blejski zbirateljski dnevi. Da smo Slovenci tak dogodek potrebovali, potrjuje dejstvo, da bo že v prvi izvedbi sodelovalo več kot 60 razstavljavcev iz 9 držav. Na Bledu, ki ga je v teh dneh zasedla tudi svetovna biatlonska karavana, pa pričakujejo tudi ogromno število ljubiteljev in zbiralcev filatelije, kartofilije, numizmatike, mineralov in fosilov ter antikvitet. Na ogled, pa tudi za nakup in menjavo bodo v blejski Festivalni dvorani tako na voljo številni artefakti, kot so stari bankovci, kovanci, vrednostni papirji, delnice, filatelistični materiali in znamke, predvsem pa bo dogodek priložnost za raziskovanje zgodovine in čarov preteklosti, druženje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje edinstvenih zbirk. Prvič pa si bo mogoče tudi v živo ogledati meteorit Jesenice, Bojo, ki je leta 2009 padel na območje Mežakle, in plakat z nagrajeno likovno rešitvijo za spominski kovanec, ki bo izdan ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra. Na fotografiji: Janez Fajfar, Urša Vernik in Srečo Vernik

V turistični oddaji smo se ustavili v občini Ruše, ki usmerja svoj potencial v zeleni turizem, v občini pa stoji tudi prav posebna graščina – Falski grad, ki so ga postavili šentpavelski benediktinski opati že v 12. stoletju. Govorili smo tudi o usodi tega gradu, poleg tega pa smo v nizu potopisnih pogovorov še zadnjič odpotovali v Irak.

V Radijski tribuni smo gostili Jureta Struca, direktorja Zavoda za turizem Maribor. Preverili smo, kakšna je bila lanska turistična sezona in kakšna so pričakovanja letos. Preverili smo še, katere bodo letošnje osrednje aktivnosti zavoda.

V prvi turistični oddaji v novem letu smo se ozrli na minulo leto in pogledali tudi v prihodnost. Zanimalo nas je, kako ključni odločevalci, vodilni strokovnjaki, predstavniki destinacij, turističnega gospodarstva, vidijo panogo; kje so vrzeli, in kam je treba usmeriti energijo za odpornejši, trajnostni in gostoljubni turizem.

November in december sta meseca, močno povezana z nakupovanjem. November v zadnjih letih tudi pri nas zaradi črnega petka, ki se je razširil kar na ves mesec, december pa zaradi obdarovanj ob božično-novoletnih praznikih. In čeprav se je velik del nakupovanj preselil na splet, so tudi nakupovalna središča v zadnjih dveh mesecih leta še bolj polna kot sicer. Ne le pri nas, tudi onstran meja. In po nakupih čez mejo rado zanese tudi Slovence, ena od bolj priljubljenih nakupovalnih destinacij je nakupovalno središče Palmanova Village, približno 30 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Ta je že skoraj dve desetletji sinonim za 'outlet' nakupe, torej nakupe dragih znamk, predvsem oblačil in obutve, po nekoliko ugodnejših cenah. Je nakupovalni turizem kljub spletu še vedno živ? Kako se novim razmeram prilagajajo središča, kot je Palmanova Village? In zakaj je Palmanovo vredno obiskati, tudi če niste ljubitelj nakupovanja?

V turistični oddaji bomo v ospredje postavili kulturni turizem. Prav kultura in umetnost sta namreč v tem letu in bosta tudi v prihodnjem v ospredju slovenske turistične promocije. Kako v štajersko prestolnico privabiti kulturnega turista in kako ustanove in ljudje prispevajo k dvigu prepoznavnosti Maribora, boste slišali kmalu po 11-i, ko bomo še zadnjič radijsko odpotovali tudi v Ugando.

V turistični oddaji smo se ozrli na petkov svetovni dan turizma. Letos je bil slogan Turizem in mir, številna mesta pa so ob tej priložnosti na široko odprla vrata kulturnih ustanov in turističnih zanimivosti. Mnoge dogodke so pripravili tudi v Mariboru in na Ptuju, tam smo se pozanimali še o viziji turizma z novim vodstvom pristojnega zavoda. Tudi tokrat ni manjkal potopisni del, še vedno potujemo po Gruziji in Armeniji.

V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.

Koroška velja za butično turistično destinacijo. Lani so turizem popolnoma odnesle uničujoče poplave; to je za severno regijo, ki je daleč stran od ustaljenih turističnih poti, še posebno velik izziv. Kako se znajdejo na poti okrevanja? Obiskovalci so se v regijo vrnili. Še posebno te dni, ob največji koroški prireditvi K24. Gre za skrajno tekaško preizkušnjo, ki poveže tako prostovoljce kot ponudnike v Mežiški dolini. In prav ta daje zagon tudi letošnji turistični sezoni. Od neposredno vpletenih boste lahko slišali, kaj se dogaja na oddaljenih stezicah slovenskih dvatisočakov in kako pomembno je, da tudi s tovrstnimi zahtevnimi športnimi preizkušnjami ohranjamo turizem v butični regiji. Z gosti v studiu bomo odkrivali, kako so povezali turistične ponudnike in navsezadnje, koliko vztrajnosti je potrebne, da tekači premagajo 10 tisoč višinskih metrov v manj kot 24 urah. Sogovorniki bodo: Primož Vodovnik, vodja projektov Regionalna razvojna agencija Koroška Klemen Pušnik, vodja tekmovanja K24 Jon Lihteneger Vidmajer, tekmovalec in rekorder 100-kilometrske trase Marko Kuzman, Podzemlje Pece

Drugi poudarki: - Wakepark Dooplek raj za ljubitelje športov na vodi - Turizem se lepo razvija tudi v Kostelu, pogrešajo pa gostinsko ponudbo. - Obiskali smo udeleženc tečaja slovenščine na Koprskem, kar 40 jih je iz različnih držav. Kaj se jim zdi najtežje? Nedvomno dvojina!

Nomadski turizem se je v Evropi zelo razmahnil in ni značilen le za sredozemsko obalo. Je pa seveda na jugu večja gneča, na severu pa več svobode. O sodobnem nomadskem počitnikovanju se bomo pogovarjali v torkovem Svetovalnem servisu – na vaša vprašanja bo odgovarjal Klemen Hren, urednik portala avtokampi.si.

Pred svetovnim dnevom čebel smo se tudi v turistični oddaji pomudili pri teh, življenjsko pomembnih žuželkah. Spoznali smo delo čebelarskega vodnika in se ustavili v Banovcih v Prlekiji – na turistični kmetiji Šalamun, ki se ponaša z dolgo čebelarsko tradicijo; danes tam poleg čebeljih pridelkov gradijo še turistično zgodbo. Nadaljevali smo tudi potopisni klepet – spoznavamo sanjske Maldive.

V tem tednu smo zaznamovali mednarodni dan turističnih vodnikov, zato smo se v turistični oddaji ustavili pri njihovem delu in poslanstvu. V ospredju tega dne je bilo letos spodbujanje zelenega turizma, mi pa smo izpostavili novi profil gozdnega turističnega vodnika. V naši redni rubriki potopisni klepet pa sta bili z nami znova študentki Ajda in Julija, ki sta lani poleti s kombijem prepotovali del Evrope.

Turizem smo ljudje - je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji v osemdesetih letih. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Nočni obisk pogovarjala Tjaša Škamperle.

V turistični oddaji smo postavili v ospredje mlade in njihov pogled na poklice v gostinstvu. Na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem so pripravili srečanje študentov in podjetij; sodeč po odzivu podjetij, je povpraševanje po mladem kadru v gostinstvu in turizmu zelo veliko. Seveda smo tudi v tej oddaji potovali – z ultra kolesarko Bernardo Jurič smo se podali po Maroku.

V turistični oddaji smo se ozrli na svetovni dan turizma, ki je z nosilno temo Turizem in zelene naložbe opozarjal na pomen trajnostnega razvoja te panoge. V kakšni meri se temu približuje Maribor, smo slišali v oddaji, v njej smo predstavili tudi ptujsko grajsko orožarno. Seveda ni manjkal potopisni klepet, nadaljevali smo popotovanje po Sumatri.

V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.

Ukrepe, zbrane v interventnem zakonu za pomoč po poplavah, ki je začel veljati danes, bo lahko koristilo tudi turistično gospodarstvo. Ker so predlogi, ki jih je dalo ministrstvu ob pripravi zakona, večinoma upoštevani, turistični delavci menijo, da bodo dosegli svoj namen. Hkrati pa se turistični delavci zavedajo tudi, da se bo treba na morebitne prihodnje vremenske nevšečnosti bolje pripraviti. V Dogodkih in odmevih tudi: - Na čelo Levice Asta Vrečko, ki poudarja trdnost stranke - Francoska vlada kljub pretresom dočakala uveljavitev pokojninske reforme - Zmaga kajakaša Petra Kauzerja, Lia Apostolovski druga na tekmi Diamante lige

Turizem ima tudi svoje negativne plati. Poleg prevelikega števila turistov, zaradi katerih trpi življenje domačinov v starih mestnih jedrih, se Hrvaška že leta bori tudi proti nezakoniti privatizaciji obale. Zadnji incident se je zgodil v Dubrovniku, kjer je lastnik ene izmed vil zgradil zid in nanj postavil ograjo na javnem dobrem in s tem preprečil tudi dostop do javne plaže. Potem so zadevo v roke vzeli kar domačini. Pa tudi o nemški družini, ki se ji je minuli konec tedna zgodil malce nenavaden spodrsljaj. Za kaj je šlo? Zakaj so številna hrvaška mesta uvedla tako imenovane sejemske dneve? Kaj prinaša novost prihajajočega šolskega leta in sicer eksperimentalni celodnevni pouk?

Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?Sogovorniki: Klemen Belhar, alpinist, gorski reševalec in podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, Matjaž Šerkezi, alpinist, gorski reševalec, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, Nina Irt, strokovna sodelavka v Turistično informacijskem centru Kamnik, Martina Gojkošek, vodja korporativnega komuniciranja pri Slovenski turistični organizaciji.

Ladijski turizem znova pluje s polnimi jadri. Tudi Kopru se letos obeta rekordna sezona. Po covidnem zatišju je povpraševanje po križarjenjih spet veliko, vedno večje pa so tudi ladje, ki prevažajo potnike. Več o tem v tokratni oddaji, v kateri vas vabimo še v Naravni morski rezervat Miramar v Tržaškem zalivu, ki letos praznuje pol stoletja. Oddajo so pripravile Nataša Ugrin Tomšič, Špela Lenardič in Lea Širok.

Enolična globalna kultura, ki je vse manj uglašena s človekom in z naravo, se vsiljuje tudi našemu grajenemu prostoru, spodjeda identiteto krajev in spreminja poseljeno krajino. Turizem je ponekod že povsem okupiral osrčja starih mestnih jeder,  vztrajno vpliva na demografsko strukturo in na kompozicije njihovih prejšnjih podob. Tudi arhitektura, kot zamrznjena glasba (po Madame de Staël, umrla je prav na dan 14. julija), je velikokrat vsiljena stvarnim prostorom, spotika se v generični univerzalnosti in prehiteva ritem prostora in časa, kot da ne bi želela več upoštevati železnega pravila, da je razvoj nadaljevanje tradicije in tradicija ohranjanje razvoja. O kontinuitetah prostorskega delovanja na podeželju in v urbanih okoljih, slabih perspektivah in vrhunskih stvaritvah, nocoj v oddaji Kulturni fokus razmišljajo Mateja Kavčič, arhitektka in konservatorka restavratorka, zaposlena na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Janko Rožič, arhitekt, urbanist iz Odprtega kroga, in Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka in urednica za vizualne umetnosti pri Dialogih, reviji za kulturo in družbo, ki se zaradi odtegnjenih sredstev, bori za obstanek. V eni izmed številk je bila tema oddaje tudi poglobljeno obdelana.

Drugi poudarki oddaje: - V Bohinju, tik ob jezeru, razburja mobilna hišica, ki je ne bi smelo biti tam - Turizem v Brežicah cveti, stavijo pa na butičnega, zelenega in rekreativnega - V senci dreves v parku ob knjižnici v Novem mestu vsak dan uživa počitniške urice 80 otrok

V tej oddaji smo se ustavili pri avtodomarskem turizmu, ki je eden najhitreje razvijajočih se segmentov turizma. Slišali ste, kako zahtevni so avtodomarji, koliko denarja potrošijo in kako je s postajališči za hiške na kolesih. V oddaji smo znova gostili zelo zgovorna Jerneja in Suzano Senegačnik, ki uživata v potovanjih doma in po svetu.

Slovenski turizem je sočen z vse višjimi stroški poslovanja, zaradi višjih cen rastejo tudi pričakovanja gostov. Težave so tudi s pomanjkanjem delovne sile. V oddaji smo zato spregovorili o omenjenih izzivih, dotaknili pa smo se tudi tudi načinov za podaljševanje turistične sezone, vlaganj v infrastrukturo, letalske povezljivosti Slovenije ter povezanosti turizma s športom in gospodarstvom. Gosta sta bila direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin in direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.

Slovenski turizem je sočen z vse višjimi stroški poslovanja, zaradi višjih cen rastejo tudi pričakovanja gostov. Težave so tudi s pomanjkanjem delovne sile. V oddaji smo zato spregovorili o omenjenih izzivih, dotaknili pa smo se tudi tudi načinov za podaljševanje turistične sezone, vlaganj v infrastrukturo, letalske povezljivosti Slovenije ter povezanosti turizma s športom in gospodarstvom. Gosta sta bila direktorica Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin in direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo.

V turistični oddaji so bili v ospredju mladi. Najprej smo se ustavili na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer so gostili priznanega kuharskega mojstra Tomaža Kavčiča. V predvelikonočnem času smo se z njim in z dijaki pogovarjali o tradicionalni praznični kulinariki. Slišali smo tudi, kako ustvarjalni so mladi v turizmu; v potopisnem delu pa smo odpotovali v Angolo.

V turistični oddaji smo preverili, kakšno vizijo ima na področju turizma mariborska občina. Ker pa je za promocijo pomembna tudi kulinarika, smo dodali razmislek znanega kuharskega mojstra o ponudbi mesta. V potopisnem delu smo nadaljevali zgodbo o popotovanju po Himalaji in Nepalu.

Rdeča nit oddaje Potujte z Radiem Maribor je bil vinski turizem. Slišali ste, kje smo v primerjavi z Evropo in svetom in kaj so naše priložnosti na tem področju. Ustavili smo se v Preboldu in predstavili njihovo zanimivo zbirko o kraju skozi čas. Tudi tokrat pa ni manjkal potopisni klepet; že tretjo soboto smo radijsko potovali po centralni Aziji in spoznavali Tadžikistan.

Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.

V turistični oddaji smo se o stanju slovenskega turizma in njegovi prihodnosti pogovarjali z doktorico Majo Uran Maravić s Fakultete za turistične študije v Portorožu. V potopisnem delu pa smo se družili s Konjičanom Oliverjem Tičem, ki je zadnja leta z nekaj prekinitvami prehodil najdaljšo cesto na svetu, od juga Argentine do Aljaske

Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.

Drugi poudarki iz oddaje: -V Posočju v porastu črno kampiranje in krivolov -Suša klesti tudi po gozdovih -V Črenšovcih v Prekmurju začenjajo festival ljudskega izročila Jenamenafest

V turistični oddaji smo se znova ustavili pri avtodomarskem turizmu, ki postaja vse bolj priljubljena oblika dopustovanja. Tudi potovali smo; v poletnih mesecih vam bomo v poslušanje ponujamo izbor potopisnih klepetov, ki so nastajali čez vse leto. Danes se bomo ustavili v Združenih arabskih emiratih.

V turistični oddaji smo se ustavili pri mestnem turizmu in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica. Novosti v mestu sta urejen Vojašniški trg in muzej najstarejše trte; tudi o tem smo govorili v oddaji, v kateri smo z Mariborčanko Bernardo Biber potovali in odkrivali bisera Kavkaza: Armenijo in Azerbajdžan.

V turistični oddaji smo vas seznanili s prednostmi in slabostmi avtodomarskega turizma. To je sicer vse bolj priljubljena oblika oddiha. Poleg kampov je tako pri nas kot v tujini tudi vse več postajališč za avtodome. V zadnjem delu – namenjamo ga potopisom – smo se s Celjanko Saro Vintar potepali po Aziji, kjer si je kot prostovoljka nabirala izkušnje z najrazličnejšimi deli.

Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in smernicah v panogi, prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih glede poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, - Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, - Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta sta pogovora s - Klemenom Hrenom, urednikom spletnega portala Avtokampi.si, - Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve.Kakšni so prvomajski obeti za poletno turistično sezono?Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se po dveh epidemičnih letih znova tradicionalno začenja poletna turistična sezona. Če ne bo nepričakovanih hujših pretresov, bo trajala do septembra ali oktobra. Turizem se je v zadnjih dveh letih precej prilagodil razmeram, prilagodili pa so se tudi turisti. Zanje je zdaj na prvem mestu varnost, pa naj gre za covid-19 ali vojno v Ukrajini. O spremembah in trendih v panogi, o prvih turističnih rezultatih in pričakovanjih od poletne turistične sezone voditeljica Katja Arhar s sogovorniki. Gostje: – Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, – Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, – Matej Knaus, predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije. Posneta pogovora: – Klemen Hren, urednik spletnega portala Avtokampi.si, – Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?

Turizem se vrača v predepidemične tirnice in Italija je takoj za Španijo najbolj priljubljena destinacija evropskega turizma. V prazničnem času sta še zlasti priljubljena Rim in Vatikan. Na rimskih ulicah srečamo veliko mladih na srednješolskih ekskurzijah, največ iz Španije, srečali pa smo tudi gimnazijce z dveh ljubljanskih gimnazij. Prebujajo pa se tudi domači, italijanski, turisti.

V turistični oddaji smo govorili o tem, da se bo s sproščanjem številnih epidemioloških omejitev okrepil tudi turizem. Okrevanje bo sicer dolgo, a turisti so željni potepanj, zato bomo prve znake izboljšanja najbrž zaznali že to pomlad. V tej oddaji smo pozornost posvetili predvsem mestnemu turizmu. Če se bo svetovna pandemija poslovila, bodo znova zaživela tudi križarjenja; o tem smo govorili v potopisnem delu.

V turistični oddaji ste lahko slišali, da imajo nižjeležeča smučišča v Evropi in pri nas v zadnjih letih precej težav s snežno odejo – zime so milejše, zasneževalni sistemi pa ekonomsko in ekološko potratni, zato je smuka v nekaterih gorskih turističnih centrih vse bolj vprašljiva. Govorili smo o prihodnosti zimskega turizma in znova tudi potovali – z Anjo Kovačič smo odkrivali Havaje in Fidži.

Ostali poudarki oddaje: - V Izoli v nedeljo referendum, ki je še pred glasovanjem razdelil občane - Logatčane razburja napoved graditve treh novih blokov. Opozarjajo na prostorsko stisko javnih zavodov, - Bled začel leto z doslej največjo krizo vodenja javnega zavoda Turizem, - Slovenci se se izkazali z dobrodelnostjo, tokrat s pomočjo po požaru Arnejčkove domačije na Šentviški planoti

V turistični oddaji smo postavili v ospredje promocijo štajerskih vinarjev in mladega vina ter Štajerske kot glavne pridelovalke takega vina. Medtem ko državniki v škotskem Glasgowu razpravljajo o rešitvah za naš pregreti planet, smo mi preverili, kako turizem povzroča spreminjanje podnebja. V potopisnem klepetu pa smo z gostoma, popotnikoma Katarino in Rokom, še enkrat spoznavali lepote sveta.

Leto se počasi le izteka, s tem pa bo kmalu tudi konec možnosti koriščenja turističnih bonov. Kaj to pomeni za slovenski turizem prihodnje leto? Tega turistični deležniki ne vedo, vedo pa, česa si želijo: ponuditi gostu butičnost. In da je prihodnost turizma v prepletu digitalizacije, aktivnega oddiha in gastronomije. Na študijski turi po Beli krajini, Kočevskem in Ljubljani, ki jo je organizirala STO, je bila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek

Pandemija novega koronavirusa je močno prizadela turizem, še posebej v Evropi. Z akterjema na terenu govorimo o posledicah in nenehnem boju z negotovostjo. #EvropskaČetrt...

Med pandemijo so bili okrnjeni tudi poslovni dogodki. Kar naenkrat so se pojavljala vprašanja, kako uspešno organizirati poslovna srečanja in kongresne dejavnosti, ko pa osebni stiki niso dovoljeni. Kot na mnogih področjih je tudi tu bil odgovor – splet. Je prihodnost kongresne dejavnosti v njeni hibridni obliki? Bo ta segment hitreje ogreval kot prostočasni turizem? Kako ga oživiti in uskladiti s sodobnimi trajnostnimi trendi? O položaju in pomenu kongresnega turizma v svetu in pri nas voditeljica Tina Lamovšek in sogovorniki: - Marijana Sikošek, dekanja primorske Fakultete za turistične vede Turistica, - Tadeja Pivc Coudyser, direktorica Kongresnega urada Slovenije, - Dragan Ćulibrk, direktor hotela Four ponts by Sheraton Ljubljana Mons, - Breda Pečovnik, pomočnica generalne direktorice in direktorica kongresno-komercialnega programa Cankarjevega doma.

Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike. O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje." Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo." Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".

Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Državni zbor je včeraj zavrnil še enega kandidata za ustavnega sodnika, tokrat je premalo glasov dobil Janez Kranjc. To je skupaj z zavrnitvijo zakona o vodah na referendumu in vetom državnega sveta na zakon o nalezljivih boleznih dalo krila opozicijskemu četverčku SD, LMŠ, Levica in SAB, ki znova razmišlja o nezaupnici vladi. Ostale teme: - Turizem po nezadovoljstvu z interventnim zakonom še naprej pričakuje pomoč države. - Koroška bi lahko v Otiškem Vrhu dobila lesno-predelovalni center, nato bi podobne vzpostavili še drugje po državi. - Nogometaši Mure so v kvalifikacijah za ligo prvakov napredovali v drugi krog. Na Touru pred Pogačarjem ena od najtežjih preizkušenj.