Podcasts about ukc maribor

Mišel Ristov je morda najbolj znan socialni delavec pri nas. Odigral je ključno vlogo pri reševanju statusa izbrisanega človeka, dal odpoved v UKC Maribor in že piše knjigo o delovnih letih, polnih absurdnih izzivov. Izhod iz težkega otroštva je iskal v glasbi in športu in ima DNK humanitarca. (foto: Simon Zimič)

Ime tedna je Mišel Ristov, socialni delavec v UKC Maribor, ki je z nepopustljivo vztrajnostjo več kot dve leti iskal rešitev za pacienta, ki kljub 52 letom življenja v Sloveniji zaradi izbrisa ni mogel dobiti osebnih dokumentov in stalnega prebivališča. Tudi s pomočjo predsednice države je uspel urediti njegov status in po 720 dnevih bivanja v bolnišnici tudi nastanitev v domu starejših.Kandidata sta bila še: Aleš Šteger, pesnik, ki je s prevajalcem Guillaumom Metayerjem za prevod svoje pesmi Nad nebom pod zemljo prejel francosko nagrado Alaina Bosqueta. Izbor Štegrove poezije je lani izšel pri Gallimardu, eni izmed najuglednejših francoskih založb v okviru zbirke Du monde entier, v kateri izhajajo pesniške knjige modernih klasikov, kot so Pablo Neruda, Henri Michaux in Jorge Luis Borges. Lidija Hren, dolgoletna novinarka TV Slovenija, ki je desetletja preiskovala korupcijo, razgaljala izčrpavanje javnih sistemov, razkrivala najzahtevnejše oblike gospodarskega kriminala in zanje iskala odgovorne. Pri društvu novinarjev Slovenije so ji podelili nagrado Čuvaj za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.

Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.

Zamude in zapleti pri gradnji onkološkega in infekcijskega oddelka povzročajo v mariborskem UKC-ju prostorsko stisko, ta in okvare naprav, na kar opozarjajo posebej na onkologiji, pa vplivajo na zdravljenje bolnikov. Kamen spotike je pri tej gradnji tudi odkup stanovanj, ki bi jih – zaradi širitve UKC-ja – morali porušiti. Ker številna vprašanja terjajo odgovore, smo v Radijsko tribuno povabili generalnega direktorja UKC-ja Vojka Flisa.

Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop SkazaTropske bolezni v Sloveniji nas nič več ne presenečajo. Do konca avgusta so pri nas potrdili že en primer Zike, štiri primere malarije, sedemnajst denge in tri primere vročice Zahodnega Nila. Letošnji primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila kljub temu izstopajo. Tokrat so se oboleli z virusom okužili znotraj Slovenije; nihče od njih ni bil v tujini. Preseneča tudi, da se je pri vseh treh okužba zapletla do te mere, da so potrebovali zdravljenje v UKC Maribor. Za več informacij in pojasnil smo v Celje poklicali prim. doc. dr. Alenko Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: Samec komarja Culex (v ospredju/spodaj desno) in transmisijska elektronska mikrografija, ki prikazuje delce virusa Zahodnega Nila (obarvani rumeno) v okuženi celici. NIAID/ Flickr, cc

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec? Sogovorniki: Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?Gospa iz Ljubljane, stara 50 let, po navodilih zdravnika že leto dni uporablja zdravilo semaglutid, ki je bolj poznano pod imenom Ozempic. Učinkovino so razvili za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo uspešno zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka je povedala: »Že več let sem se odločala, da se bom spravila v red in bom shujšala. Bila sem pretežka, slabo sem se počutila, manj sem bila fizično sposobna. Imela sem tudi povišan holesterol in maščobe v krvi, moj pritisk je bil previsok; le sladkor je bil v redu. Na preventivnem pregledu so mi svetovali, naj shujšam. Za ukrepanje sem se odločila, ko sem izvedela za Ozempic. Po pregledu v samoplačniški ambulanti sva z zdravnikom, ta je potrdil, da sem do zdravila upravičena, pripravila načrt. Začela sem z zdravljenjem in tako rekoč od danes na jutri so se pokazali prvi pozitivni učinki.« Gospa je v enem letu shujšala za 30 kilogramov. Kaj pa o semaglutidu pravi stroka? Kaj pravita medicina in farmacija? V Ultrazvoku sodelujejo: diabetolog doc. dr. Mitja Kranjc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Vir in več informacij: oddaja Intelekta TUKAJ  

Slovenski nogometaši danes na regeneraciji, misli tudi že pri Angliji.Pred prazničnim koncem tedna prometno in vremensko opozorilo.UKC Maribor pridelal že več kot šest milijonov evrov izgube; sindikat Fides: Vlada se bo neslavno zapisala v zgodovino kot tista, ki je uničila slovenski javni zdravstveni sistem.Brežiški občinski svetniki obsodili nasilje na šolah in pozvali k zagotovitvi dodatnih policistov v občini.Zgodovinar dr. Milko Mikola v novi knjigi o nasilju komunistov v prvih povojnih letih nad ženskami in otroki.Vreme: Jutri bo spremenljivo, sredi dneva in popoldne bodo krajevne nevihte.

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih Zelo malo zdravil je deležnih toliko zanimanja medicinske in farmacevtske stroke, bolnic, bolnikov, medijev in tudi širše javnosti, kot ga je deležno zdravilo semaglutid, ki je bolj znano pod imenom Ozempic. Učinkovina je bila razvita za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka zdravilo Ozempic po navodilih zdravnika uporablja že eno leto: »Po treh mesecih jemanja sem imela redni pregled. Izvidi so pokazali, da nisem imela nič več povišanega holesterola in maščob, shujšala pa sem za 8 kilogramov. Tudi zvišanega pritiska nisem več imela in sem lahko opustila tablete za pritisk. Hujšala sem počasi, zelo sem zadovoljna; v enem letu sem shujšala za 30 kilogramov.« Na eni strani navdušenje uporabnic, uporabnikov in tudi stroke, na drugi pa opozorila in svarila pred prehitrim in preobsežnim predpisovanjem. Več v Intelekti: diabetolog doc. dr. Mitja Krajnc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. O semaglutidu diabetolog Fabčič TUKAJ Oddaja Koda TUKAJ  Trebušna debelost TUKAJ  

Vodstvo mariborskega UKC-ja se je sestalo s stanovalci Masarykove ulice, ki so ustavili drugo fazo nadgradnje onkološkega oddelka. Kaj je treba storiti za dokončanje projekta, je v Radijski tribuni pojasnil generalni direktor Vojko Flis. Govorili smo tudi o gradnji večjega in dražjega infekcijskega oddelka, pa tudi o posledicah zdravniške stavke, ki vpliva na negativno poslovanje zavoda in vse daljše čakalne vrste.

Ali kdaj pomislite, kako pomembna so naša stopala? Opravljajo pomembno nalogo – nosijo naše telo, z njimi vsak dan lahko naredimo tisoče korakov. Pa jim kljub temu posvečamo kar premalo pozornosti, ni pa malo težav, ki se na stopalih lahko pojavijo. Da bo naš korak lahkoten, stopala pa kar najbolj zdrava, bo na vaša vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor.

Pred mariborskim Univerzitetnim kliničnim centrom so letos veliki projekti – od nadgradnje onkološkega oddelka do začetka gradnje infekcijskega oddelka in negovalne bolnišnice. Kakšni so njihovi načrti, je v Radijski tribuni pojasnilo vodstvo te druge največje slovenske bolnišnice, ob poslovanju pa so predstavili tudi, kako se lotevajo problematike čakalnih dob in pomanjkanja kadra.

Na vrhu reber je ramenski obroč, ki ga sestavljajo prsnica, obe ključnici in lopatici. Omogoča pritrditev zgornjih okončin na trup. Značilnost sklepov ramenskega obroča je njihova velika mobilnost. Kaj vse nosijo naše rame in kakšne težave jih lahko doletijo? O tem in o zdravljenju bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo naš gost Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.

Dr. Alenka Strdin Košir, specialistka interne in intenzivne medicine, ki vodi enoto za intenzivno infektologijo UKC Maribor, se pri svojem delu nenehno giblje med življenjem in smrtjo. Tudi zanjo velja, da je eden izmed stebrov, ki majavo zdravstveno stavbo držijo pokonci. V intervjuju pripoveduje o tem, kako je potekalo delo v covid intenzivni enoti, ki jo je vodila med epidemijo, o krizi zdravstva, mladih zdravnikih; opaža, da je smrt v družbi (in celo v zdravstvu!) postala tabu, da se o tem premalo pogovarjamo; pojasni, zakaj pogosto odpotuje v Ugando; razloži, zakaj so bolnišnične okužbe tako velik problem; odgovori pa tudi na vprašanje, kakšno bo slovensko zdravstvo leta 2030. V seriji Zdravstvo 3.0 se Tatjana Pirc z zdravnicami in zdravniki pogovarja o zdravju, zdravljenju in zdravstvu. Vsak torek ob 12.00 na Valu 202 in v epizodah podkasta Zgodbe. Zapiski: Zdravstvo 3.0: Kirurg potrebuje razum, srce in roko; Zdravstvo 3.0: Sprašujte, dokler ne dobite odgovora; Zdravstvo 3.0: Najlažje je napisati recept ali napotnico; Zdravstvo 3.0: Tudi podeželski otroci imajo pravico do lepega nasmeha; Zdravstvo 3.0: Se vam zdi, da je politična volja zdravstvo izboljšati, preden se zruši?  

Ukrajina je prvi dan vrha zveze Nato v Vilni dobila zagotovila o nadaljnji vojaški pomoči, ne pa tudi vabila za članstvo v zavezništvu. Nato je sicer po besedah generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga potrdil najbolj celovit obrambni načrt po koncu hladne vojne, s katerim se želi postaviti po robu glavnima grožnjama, torej Rusiji in terorizmu. Druge teme: - Znana so izhodišča za pokojninsko reformo. - Izpad evropskih sredstev ne bo zaustavil graditve infekcijske klinike, poudarjajo v UKC Maribor. - Uspešen začetek nogometašev Olimpije v kvalifikacijah za ligo prvakov.

Tadej Pogačar je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke po Franciji. Z napadom na zadnjem vzponu je za seboj pustil novega nosilca rumene majice - vodilnega Jonasa Vingegaarda. To bo do zadnje etape velik boj, je po etapi dejal Pogačar. Vingegaarda je ugnal za 24 sekund, Danec ima zdaj v skupnem seštevku še 25 sekund naskoka. Drugi poudarki oddaje: - Po 30-ih letih opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno - Crnjac z mesta generalnega direktorja UKC Maribor odhaja septembra - 62-letni voznik na območju Šmarjeških Toplic streljal na policista

Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo? Ali poznate odgovor na vprašanje, katera je najpogostejša bolezen jeter pri nas? »To je zamaščenost jeter,« pravi zdravnica Vanja Kalacun iz Oddelka za gastroenterologijo UKC Maribor. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da ima kar vsak četrti Evropejec bolj ali manj zamaščena jetra. Maščobe se nabirajo v celicah in ovirajo delovanje tega našega največjega notranjega organa. Če vemo, da v jetrih poteka velik del presnove in sinteze in da jetra tudi razstrupljajo telo, potem lahko sklepamo na mnoge težave, ki jih zamaščenost jeter nekaterim povzroči. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tokrat prvič ob enajstih trideset na Prvem. Foto: NIDDK/ PublicDomain

Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. Sogovorniki: mag. Anica Prosnik Domjan, klinična psihologinja, enota za Forenzično psihiatrijo UKC Maribor; dr. Polona Matjan Štuhec, klinična psihologinja; asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, klinična psihologinja; dr. Luciano Giromini, profesor psihologije na Univerzi v Torinu.

Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi. Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi »Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

Mariborski Univerzitetni klinični center se pripravlja na pomembne investicije. Kot večina zdravstvenih ustanov pa se tudi UKC Maribor ubada z zastarelo opremo, kadrovsko in finančno stisko ter reševanjem nedopustno dolgih čakalnih vrst. Na številne izzive sta v četrtkovi Radijski tribuni odgovorila direktor Anton Crnjac in strokovna direktorica Nataša Marčun Varda, obenem pa sta pojasnila, kdaj bodo bolniki dočakali novo montažno bolnišnico in infekcijski oddelek in nadgradnjo onkologije.

Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu Analize podatkov kažejo, da ima kar deset odstotkov ljudi po prebolelem covidu še vedno zdravstvene težave. Zgolj statistično gledano torej trpi v Sloveniji za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100.000 ljudi. Uveljavila sta se dva izraza: dolgi covid ali pa postcovidni sindrom. Glavobol, utrujenost, težave s spominom in koncentracijo, možganska megla. To so najpogostejši nevrološki znaki in simptomi, ki lahko grenijo življenje prizadetih še tedne in mesece po prebolelem covidu. Več v Ultrazvoku nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in Iztok Konc. Foto: Martin Rakuša

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin? Pri nas je vsaj zadnjih 20 let dojenje od prvega dne otrokovega življenja vsaj deklarativno močno spodbujano, a izkušnje mladih mamic, kako to poteka v praksi, so zelo različne. Sploh tiste, ki se z dojenjem prvič srečujejo, lahko zmedejo kontradiktorni nasveti, ki jih dobivajo od medicinskega osebja, starejših sorodnic, prijateljic, različnih forumov in spletnih skupin. Ob Svetovnem dnevu dojenja nas med drugim zanima, kakšno spodbudo, podporo in dejansko pomoč so mlade mame lahko dobile v času, ko so bile zdravstvene ustanove težko dostopne in so bili zelo omejeni tudi družinski in prijateljski stiki, ki so včasih odločilni dejavnik podpore doječim mamam?  Prva stopnja je, da se poklic in opravilo vsaj prizna. Po moji idealni predstavi, bi morala imeti vsaka institucija, kjer se srečujejo doječe matere in zdravstveno osebje, usposobljenega svetovalca za laktacijo in dojenje. Tega zdaj ni. prim. Andreja Tekauc Golob Gostji: - prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, s kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor, - Alenka Benedik, dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje in članica La Leche League Slovenija.

V Intelekti se sprašujemo, kaj je povzročilo smrt bolnic in bolnikov s težkim potekom koronavirusne bolezni. Ali so umrli z ali zaradi koronavirusne bolezni? Kaj lahko razberemo iz obdukcijskih poročil? Koliko presežnih smrti gre na račun covida? »Statistični podatki o umrljivosti so temeljnega pomena za sprejemanje odločitev na področju javnega zdravja,« so zapisali v medicinski reviji The Lancet ob sistematični analizi umrljivosti, povezani s koronavirusno boleznijo. Njihova študija je pokazala, da je bila po oceni presežne umrljivosti zaradi pandemije covid-19 od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021Slovenija med sedemindvajsetimi državami Evropske unije na 14. mestu. Sodelujejo: specialist javnega zdravja Milan Krek (NIJZ), imunolog prof. dr. Alojz Ihan (Medicinska fakulteta v Ljubljani), patologa: prof. dr. Peter Boor (Univerzitetna klinika Aachen v Nemčiji) in prim. Izidor Kern (Klinika Golnik) ter internistka in specialistka intenzivne medicine Alenka Strdin Košir (UKC Maribor). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: BlenderTimer/ Pixabay

Porast bolezni srca in ožilja je že pred tremi desetletji spodbudil ustanovitev podružnice slovenskega društva za zdravje srca in ožilja. Danes v Mariboru beležimo 20 letnico samostojnega delovanja Društva. O opravljenem delu in aktualnem poslanstvu bosta spregovorila primarij Mirko Bombek, predsednik društva in doc. dr. Husam Franjo Naji, predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo klinike za interno medicino UKC Maribor.

Država je odgovorna za to, da je zdravstvo organizirano na človeku prijazen način. To je bila ključna misel omizja, ki jih v nizu pogovorov za boljšo Slovenijo pripravlja NSi - krščanski demokrati. V pogovoru so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin, direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac, pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant in predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec.

Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslona

Ime tedna je postal Janez Rebol, otorinolaringolog, ki je v UKC Maribor z ekipo opravil prvo vstavitev osiaimplanta v Sloveniji. To napravo, ki prevaja zvok po kosti so razvili v Avstraliji in omogoča sluh bolnikom, ki so gluhi na eno stran ali imajo težjo obliko naglušnosti. Pacienti še isti dan, ko dobijo vsadek, zapustijo bolnišnico.

Stopala nas nosijo vse življenje, nanje pa se najverjetneje spomnimo šele ob težavah. Poznamo različne tipe stopal, ki nam lahko povzročajo kar nekaj bolečin in drugih neprijetnosti. Da bodo stopala zdrava, naš korak pa poskočen, bo v petkovem Svetovalnem servisu na vaša vprašanja odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., spec. ortoped z Oddelka za ortopedijo UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.

Marjan Dikaučič, ki se je danes zagovarjal pred poslanci, ostaja pravosodni minister. Za njegovo razrešitev je glasovalo 42 poslancev, za uspeh nezaupnice pa je bilo potrebnih 46 glasov. Stranka Levica je zaradi dveh okužb s kovidom v poslanski skupini neuspešno predlagala zamik glasovanja na četrtek. Epidemija kovida 19 pa tako pri nas kot v Evropi ne pojenja. V oddaji tudi: Pritisk na bolnišnice ne popušča, UKC Maribor na robu. Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja ljubljanske Drame. Začel se je spletni Knjižni sejem, v živo mogoče spomladi.

Četrti val epidemije je na vrhuncu, bolnišnice na robu zmogljivosti, ukrepi za preprečevanje širjenja okužb so povezani predvsem s pogojem PCT in se zaostrujejo. Več o stanju v UKC Maribor, o tem, kaj lahko pričakujejo covidni in necovidni bolniki ter sredinem samotestiranju šolarjev, v Radijski tribuni, ki jo je vodila Lidija Cokan.

Mariborska pediatrija že tretji teden deluje na robu prostorske in kadrovske zmogljivosti. Na oddelku s 60 posteljami imajo trenutno hospitaliziranih 68 otrok. Da lahko zdravijo vse, si pomagajo tudi z ležišči za starše. Na enoti intenzivne terapije se je število malih bolnikov čez konec tedna sicer nekoliko zmanjšalo, a ostajajo najhuje bolni, ki potrebujejo pomoč pri dihanju. Na voljo imajo le še 4 proste respiratorje. Bodo morali male bolnike zavračati? Enoto intenzivne terapije Klinike za pediatrijo UKC Maribor je obiskala novinarka Katarina Klep-Černejšek.

UKC Maribor naj bi v prihodnjih letih dobil 250 milijonov evrov državnega denarja – med drugim za negovalno bolnišnico na Pohorju, nov infekcijski oddelek in za nadgradnjo onkologije. Precej denarja je namenjenega tudi za tekoče projekte, a zaplete se lahko pri kadru. Ta – tako kot drugod po Sloveniji – odhaja. Novi direktor druge največje slovenske bolnišnice Anton Crnjac se sooča s številnimi izzivi, tudi z novim valom okužb s covidom. Kakšna je njegova vizija je razkril Dejanu Ratu.

Premier Janez Janša je ob današnji predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije v državnem zboru na prvem mestu navedel okrevanje in odpornost po pandemiji. Po njegovih besedah so pripravljeni predlogi, kako se ob morebitni ponovitvi pandemije spopasti z njo bolj učinkovito kot doslej. Ostala vsebina: Mednarodne novinarske organizacije opozarjajo na spodkopavanje neodvisnosti medijev v Sloveniji. Svetovalna skupina za covid vladi ne bo predlagala večjih sproščanj ukrepov, cepljenje proti covidu od srede mogoče tudi v UKC Maribor. Negotova usoda vzdrževalne selekcije slovenskih avtohtonih sort semen.

Drugi poudarki: Tudi celjsko gosppodarstvo pesti pomanjkanje kadrov V Izoli od danes nov parkirni režim; celodnevnega parkiranja v središču ne bo več Živ spomin na eksplozijo skladišča orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo pred 30-imi leti

Ob prisotnosti različice koronavirusa delta se tudi pri nas vrstijo pozivi k cepljenju. Za uspešno zaustavitev različice, ki je bistveno bolj prenosljiva, je potrebna višja precepljenost, kot jo trenutno dosegamo. Cepljenje bi lahko spodbudile nove raziskave univerze v Oxfordu, ki so pokazale prednosti mešanja cepiv. Ostale teme: - UKC Maribor zaradi pomanjkanja negovalnega kadra reorganizira delo - Jutri enodnevna opozorilna stavka gasilcev - Etiopska vlada presenetila z enostranskim premirjem v Tigraju

Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay

Po dveh tednih slabšanja epidemičnih razmer je Slovenija na pragu že tretjega zaprtja javnega življenja. Strogi omejitveni ukrepi bodo veljali od 1. do 11. aprila. O tem, kako resne so razmere, kako nevarne so nove različice koronavirusa in kaj lahko v slabih dveh tednih dosežemo tako s cepljenjem kot z omejitvijo stikov, se je Vesna Martinec pogovarjala z direktorjem UKC Maribor dr, Vojkom Flisem in dr. Zoranom Simonovićem iz NIJZ.

Epidemija covida je razgalila šibke točke slovenskega zdravstva; vendar ni vse črno-belo. Nikoli ni zmanjkalo postelj za najhujše bolnike, obolele za covidom, in dobili so najboljšo zdravstveno oskrbo. V istem obdobju pa marsikdo ni mogel priklicati svojega izbranega zdravnika, že načrtovani nenujni pregledi pa so bili preloženi. Med omejitvami sta zastala diagnostika in zdravljenje rakavih in srčno-žilnih obolenj, podaljšale so se čakalne dobe za številne preglede in posege. Ker virus ostaja z nami, bo voditelj Iztok Konc s sogovorniki ugotavljal, kakšna je škoda in kakšna bo strategija našega zdravstvenega sistema v prihodnje. Sodelovali bodo: - dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana, - dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor, - in dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo v Ljubljani. Posebej za našo oddajo je o teh izzivih govoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.

Kako nevarna je južnoafriška različica novega koronavirusa, ki so jo prejšnji teden potrdili v mariborskem UKC-ju? Kakšni protokoli tam veljajo za zaposlene, ki se vrnejo s potovanj s tveganih območij, in kaj vse počnejo, da se okužba ne bi razširila? Vesna Martinec.je gostila direktorja UKC Maribor dr. Vojka Flisa.

Kako pomemben je zdrav hrbet, se zavemo šele takrat, ko nam začne povzročati težave in ko se začnejo bolečine. Skoraj vsak človek vsaj enkrat v življenju potoži nad bolečim hrbtom. V nekaterih primerih pa so bolečine v hrbtu izjemno trdovratne, zato jih ne moremo odpraviti hitro in zlahka. Včasih so lahko tudi simptom drugih bolezni, ki se skrivajo v ozadju. Da bo bolečin čim manj, hrbet pa čim bolj zdrav, bo gost četrtkovega svetovalnega servisa Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.

Letos smo jih zelo pogrešali. Objem nas lahko potolaži, ponudi zavetje varnosti, zbliža z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Kaj pa objem pomeni za naše možgane in zakaj ga imajo tako radi? Je lahko objem vedno samo nekaj pozitivnega in kako se v obdobju brez objemov znajdejo ljudje, ki jih že tako pestijo stiske vseh vrst? Možgane bomo tokrat v objem vzeli z mag. Anico Prosnik Domjan, klinično psihologinjo iz UKC Maribor. Pripravlja Mojca Delač.

Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha najpogostejši znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor. Vabljeni k poslušanju.

» Epidemija bo močno zaznamovala vse nas. Potem, ko se bo končala, bomo na svet gledali drugače. Naučili se bomo tudi kakšne lekcije, vendar bodo mnogi ljudje in družine zaznamovane za vse življenje, s hudo boleznijo, tudi smrtjo najbližjih. Celotna družba pa se bo še dolgo soočala s socialnimi, ekonomskimi in drugimi posledicami«, je prepričan Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra mariborske bolnišnice. Širša javnost ga pozna po tem, da kritično razgalja naše zdravstvo in dvoličnost slovenske politike in hkrati poziva k večji spoštljivosti do svojih sodelavcev, ki v zadnjih mesecih v zelo težkih pogojih skrbijo predvsem za obolele z virusom in rešujejo življenja. Zdravnik Gregor Prosen je gost oddaje Obrazi sosednje ulice.

Hemogram oziroma krvna slika je odvisna od različnih dejavnikov: od časa in načina odvzema, uživanja zdravil, tudi stresa – športniki recimo imajo dan po aktivnostih vedno povišano število levkocitov. Kaj pomenijo različne oznake in vrednosti na krvni sliki ter kdaj moramo biti ob spremembah pozornejši? Gostja: prim. prof. dr. Marjana Glaser Kraševac, dr. med., iz UKC Maribor.

Bolečina v peti ali tako imenovani trn v peti je lahko zelo huda nadloga in zanjo obstaja več različnih vzrokov, najbolj pogosto pa se pojavlja zjutraj. Eno so degenerativne spremembe tkiv, ki jih prinaša staranje, drugo je lahko preobremenjevanje stopala ali poškodba, tretje so lahko ploska stopala. O vzrokih, nastanku in zdravljenju trna v peti bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vaša vprašanja odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped iz UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.

V prvi uri nočnega programa bomo z različnimi gosti preverili, na čem naj Maribor gradi turizem po epidemiji in skušali ugotoviti, kako v štajersko prestolnico privabiti goste iz drugih koncev Slovenije. Brigadir Ernest Aljaž nam bo v nadaljevanju noči predstavil vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski Kadetnici. Slišali bomo tudi pogovor z ljubiteljico slovenskih naravnih jezer Manco Korelc, ki že tri leta obiskuje in popisuje naša jezera, barja in ribnike in jih je doslej obiskala že krepko čez tisoč. Predstavili bomo Mali beli gaj - prostor druženja, počitka in umiritve ob zgradbi oddelka za onkologijo UKC Maribor, namenjenega bolnikom, njihovim svojcem in zaposlenim. Z vami bo voditeljica Darinka Čobec.

Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog, virologinja in nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – bodo v tokratnem Ultrazvoku predstavili nekaj zadnjih dognanj, ki kažejo, da covid-19 še zdaleč ni premagan. Na kaj vse morajo biti zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in tisti, ki iščejo cepivo, pozorni, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: TheDigitalArtist/ Pixabay

Grema na skype z Jagodo Đorđević: Zaupajmo stroki in ukrepom. Brez debate Jagoda Đorđević je svetovalka za odnose z javnostmi, tudi v UKC Maribor, nekdanja novinarka in urednica Za nekaj časa smo naše družbene in socialne stike z ulic, lokalov in drugih javnih prostorov premaknili na družbena omrežja in splet. V rubriki Grema na kafe se vsak teden s sogovorniki srečamo v mariborskih lokalih, tokrat smo pogovor ob kavi opravili preko aplikacije za spletno komuniciranje Skype. Jagoda Đorđević je te dni doma, v izolaciji. Vseeno opravlja svoje delo, s kolegico Duško Žolger preko Pepermint Pr pomagata UKC Maribor pri komunikaciji z javnostjo, da je ta te dni obremenjena institucija ob poplavi informacij še bolj učinkovita in slišana. Z Đorđevićevo, nekdanjo novinarko in urednico, smo se pogovarjali tudi o položaju samozaposlenih, o neodgovornem ravnanju nekaterih v času koronavirusa in o kriznem komuniciranju. Pila je kavo in domači čaj. Intervju najdete na vecer.com/maribor PS: Se opravičujem, ker je kvaliteta zvoka tokrat še slabša kot sicer :( . Za nastanek tega intervjuja je bila potrebna improvizacija. Delamo z dobrim namenom, za vas. Hvala, ker nas berete in poslušate. Bodite zdravi in ostanite doma. Miha D.

Tako imenovani "trn v peti" je pogost problem na stopalih. Bolečina se pri večini oseb najpogosteje pojavlja zjutraj, ko vstanejo. Pojavi se kot ostra zbadajoča bolečina v predelu pete, ki sčasoma popusti in se spremeni v dolgotrajno bolečino. Pa je trn v peti res tako trdovraten? Kako nam lahko pomaga ortoped, si lahko pomagamo sami? Na vprašanja bo odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., specialist ortoped z UKC Maribor.

Medicina in zgodovina. Dve področji, ki jima je skoraj vse življenje posvetil dr. Elko Borko, upokojeni zdravnik in predavatelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Kot otrok narodno zavednih staršev je doživel nacistično izgnanstvo v Srbijo, se po vojni posvetil študiju medicine, opravil specializacijo iz ginekologije in vrsto let vodil Kliniko za ginekologijo UKC Maribor. Je zaslužni profesor Univerze v Mariboru in pri petinosemdesetih letih dejaven član Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije. Zadnjih pet let je predsednik Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture v Mariboru. Z njim se bo pogovarjal Stane Kocutar.

Ime tedna je Ninna Kozorog, zdravnica na UKC Maribor in humanitarka, ki poleg službe opravlja številne prostovoljne dejavnosti, opozarja na težave in pomaga ranljivim skupinam mladih, socialno ogroženim starostnikom in brezdomcem. Je naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi.

Gostja Obrazov sosednje ulice je Nina Fokter Dovnik, specializantka na Oddelku za onkologijo UKC Maribor, ki je na specialističnem izpitu v Madridu dosegla največje možno in hkrati najvišje število točk med 360-imi kandidati z vsega sveta. Prepričana je, da brez predanosti delu in spremljanja novosti ne gre, zlasti ne v onkologiji. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.

Ime tedna je postala Nina Fokter Dovnik, specializantka na oddelku za onkologijo UKC Maribor, ki je na kongresu Evropskega združenja za internistično onkologijo v Münchnu prejela posebno priznanje. Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije je dosegla največje možno in hkrati najvišje število točk med 360 kandidati iz vsega sveta.

V Večeru smo pred nekaj dnevi brali, kako je delavec UKC Maribor s kemijo zalagal trenerja rekreativcev. Resda je doping med 50-letnimi fotrčki, ki so pred petimi leti shujšali in odbrcali prvo Franjo ali odtekli prvi polmaraton, nekaj, kar si težko predstavljamo, a očitno se dogaja. Sprašujemo vas, ali kaj veste o tem? In pa predvsem: zakaj bi nekdo, pri katerem štipendija, kariera in sponzorske pogodbe ne visijo na nitki rezultata, starčke v svoji kategoriji tako rad premagal, da uporabi nedovoljeno kemijo?