Podcasts about ukrajinska

Ukrajina je potrdila udeležbo na jutrišnjih mirovnih pogovorih z Rusijo v Carigradu. A napetosti med stranema se zaostrujejo. Ukrajinska vojska je izvedla obsežne napade na ruska vojaška letališča, pri čemer so uničili tudi letala, ki lahko prenašajo jedrsko orožje. Pred tem jo je ruska stran obtožila sabotaže na železnici, kjer sta zaradi ločenih eksplozij iztirila dva vlaka. Drugi poudarki oddaje: - Med razdeljevanju pomoči v Gazi več 10 smrtnih žrtev. - Vlada se po treh letih delovanja sooča s kritikami zaradi neizpolnjenih reform. - Ob slavju navijačev PSG-ja po zmagi v Ligi prvakov v Parizu izbruhnili nemiri.

Ukrajinska in ruska stran sta se na danajšnjih pogajanjih v Carigradu dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov. Medtem ko je Rusija izrazila zadovoljstvo s pogajanji, je Ukrajina ruske pogoje za premirje označila za nesprejemljive. Na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani so se s tem strinjali tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk, o tem pa so se danes po telefonu pogovarjali tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ukrajinska vojska zanika ruske navedbe, da naj bi Moskva vnovič zavzela obmejno regijo Kursk. Kot je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, se na omenjenem območju še vedno bojujejo, a so razmere težke. Ob tem je Zelenski dodal, da Moskva veliko govori o domnevni pripravljenosti sprejeti ameriške predloge za mir, a želi, po njegovih besedah, samo podaljševati vojno, kar se kaže v razmerah na bojišču. Zato je potreben še dodaten pritisk na Rusijo, da se spopadi končajo, je še zatrdil Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Konklave za izvolitev novega papeža se bo začel 7-ega maja. - Nov ameriški napad na Jemen zahteval skoraj 70 življenj. - Saga z odkupom stanovanj pri mariborski onkologiji se očitno končuje

Na današnji velikonočni ponedeljek se kristjanke in kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Številni verniki bodo tradicionalno obiskali svoje sorodnike in prijatelje. Druge teme: - Javna razprava o predlogu novega pokojninskega zakona se končuje. - Ukrajinska vojska za vzhodno polovico države izdala opozorilo pred zračnimi napadi. - Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke bo potekalo v luči negotovih razmer.

Svetovno javnost je presenetilo povelje ruskega predsednika Vladimirja Putina o ustavitvi spopadov v Ukrajini za čas velike noči. Po navedbah Kremlja naj bi premirje že veljali in bo trajalo do jutri opolnoči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nekaj urah nejasnosti sporočil, da je tudi Kijev pripravljen spoštovati prekinitev ognja, če jo bo spoštovala tudi Moskva. Ukrajinska stran namreč poroča o napadih ruskega topništva, že pred tem pa so glede ustavitve ognja izrazili skeptičnost.

Rusija je pred uro in pol po lastnih navedbah ustavila vse napade na Ukrajino. Predsednik Vladimir Putin je namreč razglasil enostransko velikonočno premirje. To bo po njegovih besedah veljalo do jutri opolnoči, odločitev pa da so spodbudili tudi človekoljubni nameni. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo ukrajinska stran sledila njihovemu zgledu, a dodal, da morajo biti ruske čete pripravljene odbiti morebitne kršitve prekinitve ognja in sovražnikove provokacije. Ukrajinska stran je v prvih odzivih skeptična. Ostali poudarki oddaje: V Rimu sklenili drugi krog pogovorov o iranskem jedrskem sporazumu. Prvi odzivi pozitivni. Pri okraševanju vatikanske bazilike tudi tokrat sodelovali slovenski cvetličarji. Znani rezultati analiz vode v sosednjih zgradbah Maximarketa. Okužilo se je več kot 350 ljudi.

Mir v Evropi ni več samoumeven, poudarjajo v Evropski komisiji v pozivu članicam Unije, naj podprejo načrte za oboroževanje povezave. Slovenija bi lahko za varnost namenila tudi del kohezijskih sredstev, pravi finančni minister Klemen Boštjančič - in sicer prek tako imenovanih projektov za dvojno rabo, v katerih bodo tudi izdatki, ki niso neposredno vojaški. Ostali poudarki: Ukrajinska in ameriška delegacija v Džidi o možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini. Predstavniki Washingtona poudarjajo, da bo moral Kijev popustiti. Mir v Evropi ni več samoumeven, ob pozivu k oboroževanju Unije poudarjajo v Bruslju. Bo Slovenija za obrambo namenila tudi del kohezijskih sredstev? Stanovanjski sklad za prihodnja leta napoveduje 20 tisoč javnih najemniških stanovanj. Vlada v zakonsko omejitev oddajanja stanovanj v najem. - Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik. Projekt je vreden 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Unija.

Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA.Merše: predlog nepremičninskega davka dokazuje, da vlada nima stika z realnostjo.Umrl je duhovnik, zborovodja in Prešernov nagradjenec Mirko Cuderman.Vreme: Jutri bo precej oblačno, v severni Sloveniji bodo plohe, v višjih legah tudi snežne.

Ukrajina je privolila v dogovor o ameriškem dostopu do svojih redkih rudnin, predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom podpisal dogovor o tem. Ameriška in ruska stran pa naj bi se že jutri znova sestali, tokrat na ravni strokovnjakov, sledilo bi srečanje obeh predsednikov - kdaj in kje, sicer še ni znano. V oddaji pa tudi o tem: - Hamas potrdil dogovor z Izraelom o izmenjavi trupel štirih talcev za 620 zapornikov - Zdravstveni dom Koper se je kadrovsko nekoliko okrepil - Lovska zveza kritična do predloga zakonskih sprememb v kmetijstvu in lovstvu

Končanje spopadov v Gazi in izpustitev talcev nekoliko bližje. Čaka izraelsko vlado politična kriza?Slovenija izdatke za obrambo povečuje počasneje kot večina članic NATA.Ukrajinska policija izvedla približno 200 racij v zvezi z vpoklicem v vojsko.Poslanci bodo interpelacijo ministra Poklukarja obravnavali na torkovi izredni seji.Predsednica države začela posvetovanja za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic.Svoboda vztraja pri spremembi volilne zakonodaje, za zdaj je osamljena.ŠPORT: Slovenija na prvi tekmi svetovnega prvenstva močno slavila proti Kubi.VREME: Jutri bo pretežno jasno, v notranjosti in nižinah bo dopoldne nekaj megle in nizke oblačnosti.Zaradi bega na Hrvaško avtoprevozniki na ministrico Bratuškovo naslovili vrsto zahtev.Na letošnji Informativi se predstavlja več kot 300 izobraževalnih programov in številni delodajalci.Gimnazija Želimlje jutri odpira vrata, bodočim dijakom in drugim obiskovalcem bodo predstavili program dela.

Ukrajinska pianistka Olena Tsymbal je februarja nastopila na koncertu cikla Solo e da camera Akademije za glasbo, v njeni izvedbi pa nas čakajo 4 impromptuji, op. 90 Franza Schuberta. Prihaja iz vasi Mihailovka v Ukrajini, tamkajšnjo glasbeno šolo začela obiskovati pri sedmih letih. Že v času šolanja se je udeleževala različnih regijskih klavirskih tekmovanj, leta 2018 pa je izobraževanje tam končala z odliko. Leta 2019 se je vpisala na Konservatorij za glasbo v mestu Zaporožje in tam študirala pri Oleni Sergejevni Beketovi, na ljubljanski akademiji pa je njen mentor Vladimir Mlinarić.

Ukrajinska bojišča so v tem tednu doživljala drastične spremembe iz dneva v dan, ob tem pa veliko vlogo igra tudi skorajšnja zamenjava na vrhu ameriške oblasti. Takoj po začetku zime utegne vzplamteti še plinski konflikt na ruskih plinovodih prek Ukrajine, saj se izteče petletna transportna pogodba. Medtem se ruskim zakonskim parom brez otrok tudi ne obeta nič dobrega, Duma je namreč že sprejela zakon, ki bo oglobil življenje brez otrok.

V okolici Gánčanov v občini Beltinci je pozno dopoldne strmoglavilo športno letalo Cessna Skyhawk Letalskega centra Maribor. Potniki strmoglavljenja niso preživeli. Na območju nesreče je bila gosta megla, kar bi lahko bil eden od razlogov zanjo. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinska energetska infrastruktura tarča silovitih ruskih napadov. - Kakšna bo finančna prihodnost podnebnega ukrepanja? - Sindikat Zdravstvene nege: več delovnih mest ostaja podvrednotenih.

Ruske oblasti poročajo o največjem napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na Moskvo vse od začetka vojne februarja 2022. V napadu je bil en človek ubit, najmanj trije so ranjeni. Več ur so bila zaprta tudi tri mednarodna letališča v ruski prestolnici. Siloviti spopadi se nadaljujejo na vzhodu Ukrajine, predvsem v Doneški regiji. Druge teme: - Ursula von der Leyen o novi komisarski ekipi šele prihodnji torek, saj Slovenija še ni potrdila kandidatke. - Članice varnostnega sveta pozvale k upoštevanju podnebnih sprememb v mirovnih misijah. - Policija: na občutek varnosti vpliva tudi uspešna preiskava kaznivih dejanj.

Rusija nadaljuje silovite napade na Ukrajino. Ta je v minulih tednih konflikt razširila tudi na rusko ozemlje, ukrajinska vojska naj bi poskušala vdreti tudi v regijo Belgorod. Takmajšnje oblasti zagotavljajo, da so razmere pod nadzorom, a dejstvo je, da tudi prebivalci na ruski strani meje vse bolj občitijo grozote vojne. Kot je povedal predstavnik ruskega ministrstva za izredne razmere Artem Sharov je obmejna območja zgolj v minulih 24 urah zapustilo 70 ljudi, skupno so začasne namestitve preselili 11 tisoč 500 ljudi, številni so se zatekli k sorodnikom. Drugi poudarki oddaje: Tudi v Gazi številni bežijo, a varnih mesti v enklavi ni... - V Gazi ni več varnih mest. Številni Palestinci životarijo v šotorih ob obali sredozemskega morja - Pristojni iščejo rešitve za pomanjkanje radiologov v javnih bolnišnicah - Bo kmetijstvo brez namakajna v prihodnje sploh še mogoče?

Ukrajinska vojska po dveh tednih nadaljuje ofenzivo na ruske obmejne regije, predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da želijo v Rusiji vzpostaviti tamponsko območje, ki bi otežilo oskrbo ruske vojske. Izraelska vojska nadaljuje napade po Gazi, kljub prizadevanjem v iskanju dogovora med Hamasom in Izraelom za premirje in izpustitev talcev. Ameriški predsednik Joe Biden je na demokratski konvenciji v Čikagu izjavil, da so propalestinski protestniki na ulicah upravičeno, ob tem pa odmislil dejstvo, da Palestince ubija povečini ameriško orožje. Medtem ko Srbi nadaljujejo proteste proti okoljskemu lomastenju korporacije Rio Tinto, je Avstralija prižgala zeleno luč največjemu solarnemu območju na svetu.

Kljub diplomatskim prizadevanjem za sklenitev sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi razmere na terenu ostajajo nevzdržne. Oblasti v palestinski enklavi poročajo o več deset smrtnih žrtvah, izraelska vojska pa trdi, da ubija skrajneže, in hkrati odreja vedno nove evakuacije razseljenih. Ti se ne morejo umakniti nikamor, opozarjajo Združeni narodi. Druge teme: - Ukrajinska vojska prvič potrdila uporabo ameriškega orožja v Rusiji. - Za reševanje z Romi povezane varnostne problematike posebna podskupina. - Na Bled in mimo njega še naprej po polžje.

Ukrajinska vojska naj bi nadaljevala prodiranje v ruski obmejni regiji Kursk, prevzela naj bi tudi nadzor nad mestom Sudža in tam zajela približno 100 ruskih vojakov. Ob tem se postavljajo vprašanja, kako je ukrajinska vojska uspela v Rusiji, medtem ko jo na domačih tleh ruske sile počasi a vztrajno potiskajo proti zahodu. Kot je dejal avstrijski vojaški analitik Tom Cooper, je uspeh ukrajinskih sil posledica temeljite izvidniške dejavnosti, pa tudi dejstva, da ruska vojska ni primerno utrdila meje. Po njegovih besedah ruska vojska namreč ni sposobna izvajati večjih operacij brez dobro utrjenih položajev. Drugi poudarki: - Hamasa ne bo na mirovnih pogovorih, podpira pa julijski predlog Združenih držav za premirje v Gazi. - Rast slovenskega gospodarstva v prvi polovici leta nižja od napovedi. - Le tretjina koroških Slovencev ima dostop do dvojezičnega sodstva; se to lahko kmalu spremeni?

Kongresni trg v Ljubljani je bil sinoči olimpijsko obarvan. Množica navijačev z različnih koncev države je z bučnimi aplavzi pozdravila olimpijke in olimpijce, ki so na igrah v Parizu tekmovali za Slovenijo. Na oder so med drugimi stopili dobitniki odličij: zlati Andreja Leški in Janja Garnbret ter srebrn Toni Vodišek. Drugi poudarki oddaje: - V Beli hiši opozarjajo, da bi lahko Iran še ta teden izvedel niz napadov na Izrael. - Ukrajinska vojska naj bi nadzorovala tisoč kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja. - Več sto šolnikov med poletnimi počitnicami na Zavod za zaposlovanje.

Ukrajinska vojska nadaljuje najbolj obsežne napade na rusko ozemlje po začetku vojne v Ukrajini pred približno dvema letoma in pol. Ruske sile skušajo pregnati ukrajinske iz regije Kurs na zahodu Rusije, Ukrajina je z drone napadla tudi cilje v regijah Belgorod in Lipeck. Po oceni analitikov gre za pogumen korak Ukrajincev. Drugi poudarki oddaje: - V celjski bolnišnici po odhodu radiologov pričakujejo pomoč ministrstva - Pozivi k previdnosti na e-skirojih, veliko poškodb zaradi nepravilne uporabe - Za novo planinsko kočo na Okrešlju premalo denarja

Oči slovenskih navijačev so bile popoldne uprte proti morju pred Marseillem, a je želje kajtarja Tonija Vodiška, da bi že danes osvojil olimpijsko kolajno, preprečila vrsta različnih dogodkov. Veliki finale formule kajt je bil prekinjen po eni regati, športniki se bodo na morje vnovič podali jutri. Vodišek sicer ostaja v vodstvu. Športna plezalka Janja Garnbret po polfinalu v težavnosti ostaja glavna favoritinja za osvojitev naslova prvakinje, v boju za kolajno po polovici tekmovanja odlično kaže tudi golfistki Pii Babnik. Druge teme: - Pristojni parlamentarni odbor podprl kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja. - Ukrajinska vojska naj bi obkolila rusko mesto Sudža, glavno vozlišče za dobavo ruskega plina v Evropo. - Tako imenovana os upora napovedala usklajene odgovore na izraelske napade.

Ohlédnutí za debatou amerického historika Timothyho Snydera a šéfredaktorky deníku Ukrajinska pravda Sevhil Musajevové o válce na Ukrajině a otázce, proč by nás, Evropany, měla zajímat i nadále. V podobě osobních komentářů Josefa Pazderky a Ondřeje Soukupa ho nabízí nový díl podcastu Na Východ!. Debata zazněla na konferenci Hranice (ne)svobody, kterou pořádal Český rozhlas Plus ve spolupráci s Knihovnou Václava Havla.

V Zdravniški zbornici so ob primeru, ko so na ljubljanskem Onkološkem inštitutu odstranili želodec napačnemu bolniku, pozvali k preiskavi in ukrepom, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. Usodna zamenjava vzorcev tkiv, ki je vodila v operacijo napačnega bolnika, se je zgodila v medicinskem centru Barsos. Ministrstvo za zdravje je napovedalo, da bodo vse vpletene institucije pozvali k uvedbi internega strokovnega nadzora. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Na srednjih in višjih šolah ter fakultetah tudi danes informativni dnevi; kako privabiti mlade, vse večji izziv tudi za zaposlovalce - Ukrajinska vojska se umika iz strateškega mesta Avdijivka; Zelenski bo na varnostni konferenci v Münchnu zaprosil za nadaljnjo vojaško pomoč - Na Kosovu danes dan neodvisnosti, a nedavne napetosti v regiji kažejo, da krize še zdaleč ni konec

Drugi dan varnostne konference v Münchnu se je začel z govorom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in nastopom nemškega kanclerja Olafa Scholza. Zelenski je zbranim dejal, naj ne sprašujejo Ukrajine, kdaj bo končala vojno, temveč naj se raje vprašajo, zakaj je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogočeno, da jo nadaljuje. Drugi poudarki oddaje: - Drugi dan münchenske varnostne konference v ospredju pozivi k povečanju pomoči za Ukrajino in okrepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. - Ukrajinska vojska zapustila strateško pomembno mesto Avdijivka, Rusi dosegli največji napredek po lanski osvojitvi Bahmuta. - Izrael izvedel zračne napade na osrednjo Gazo, obleganje bolnišnice v Han Junisu se nadaljuje; pridržali naj bi 100 ljudi, osumljenih terorizma.

Evropsko srečanje mladih v polnem teku. Dvorana v Stožicah tokrat v molitvi in večminutni popolni tišini.Prior Taizejske skupnosti brat Mattew posebej izpostavlja slovensko gostoljubnost, ki da je del naše kulture. Kakšni še so dozdajšnji sadovi srečanja?Peterle: potrebujemo mlade, ki iščejo pot v sožitje, pot v sodelovanje…Urednik tednika Domovina Tino Mamić: Vlada je letos delala zelo slabo!Letna inflacija v Sloveniji še vedno visoka, 4,2 odstotna, a za polovico nižja kot lani.Izrael krepi napade v Gazi; Egipt si z mirovnim načrtom prizadeva za končanje konflikta.Vreme- večinoma oblačno, le na severu in severovzhodu nekaj sonca. Silvestrski večer v dežju.V Tuševih trgovinah jutri stavka, tudi zadnji pogovori z upravo niso prinesli napredka.Ukrajinska mesta tarče enega silovitejših zračnih napadov v zadnjem obdobju.ŠPORT: Ženski slalom dobila Američanka Shiffrinova, moški superveleslalom Švicar Odermatt.

Babica si je zaželela, da bi imela bikca, magari slamnatega, da bi ga lahko gnala na pašo. In dedek ji je željo izpolnil. Pa se je izkazalo, kako koristna je bila ta slamnata žival. Zakaj, izveš v ukrajinski pravljici Slamnati bikec - smolnati bokec. Ukrajinske pravljice, prevedla Vera Brnčič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy

Multilateralizem je v krizi, saj reševanje najbolj perečih svetovnih problemov poteka zunaj Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Ukrajinska kriza in najnovejše napetosti na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prerasle v širši regionalni spopad, so vnovič osvetlile poglabljanje razkola med svetovnimi silami. Varnostni svet v obeh primerih ni zmožen sprejeti rešitve v interesu svetovnega miru in varnosti, kar vodi v upad zaupanja in kredibilnosti svetovne organizacije. Države globalnega juga, ki so največje žrtve tako imenovane večdimenzionalne krize v svetu, pozivajo k novi, bolj pošteni svetovni ureditvi. Da bi Združeni narodi ostali osrednja večstranska organizacija, bo treba prenoviti članstvo v Varnostnem svetu, da bo odseval nove velike sile, predvsem afriške države. Regionalne in druge interesne povezave bodo zagotovo ostale pomembne, a vezane na OZN.

Od napada Rusije na Ukrajino 24. februarja 2022 je Ukrajina vsak dan navzoča v poročilih po vsem svetu. O tem, kakšno je delo kulturnih novinarjev v nevarnem času vojne, kako v vojnih razmerah poteka kulturno življenje in kako Ukrajinici kljub strahu vendarle ohranjajo optimizem, smo se pogovarjali z izkušeno novinarko ukrajinskega nacionalnega radia - Radia kultura Iryno Slavinsko. Bere Lidija Hartman; ton in montaža Robert Markoč. Na fotografiji: Iryna Slavinska Avtorica fotografije: Nastya Telikova

V zgornji Mežiški dolini so vzorci mulja pokazali onesnaženje s svincem, cinkom in kadmijem, podatki tudi kažejo, da se je to razširilo na območja, kjer tega doslej ni bilo. Na Agenciji za okolje med drugim opozarjajo, da je treba rezultate primerjati s preteklimi vzorci, ki so prav tako pokazali onesnaženje s temi elementi. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za infrastrukturo razpravlja o izboljšavah predloga interventnega zakona o odpravi posledic poplav. Robert Smrdelj iz združenja občin je izpostavil, da je pri nakupu gasilske opreme lahko stopnja DDV-ja tudi manj kot 5-odstotna. - Ukrajinska prestolnica Kijeva je bila zjutraj znova tarča ruskega napada z droni in raketami, pri tem sta bila ubita dva človeka. Ukrajinske sile pa so ponoči izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki in poškodovale več ruskih letal. - Slovenski košarkarji so na svetovnem prvenstvu še tretjič zapored zmagali, tokrat so bili boljši od Zelenortskih otokov. Odbojkarji pa bodo čez eno uro začeli nastope na evropskem prvenstvu s tekmo proti Ukrajini.

Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Pa vendar, skrbni maček vedno reši ubogega petelina pred lisico. V ukrajinski pravljici Maček in petelin izvemo, kako je maček prelisičil lisico. Ukrajinske pravljice, prevedla Vera Brnčič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy

Ukrajinska novinarka Olga Tokariuk je sodelavka Centra za analize evropske politike ter raziskovalka dezinformacij. Z njo smo se pogovarjali o vlogi tehnologije in umetne inteligence v kontekstu vojne v Ukrajini. Med drugim je poudarila, da umetna inteligenca koristi tako zlonamernim akterjem, ki izvajajo in ustvarjajo kampanje dezinformacij, kot tudi raziskovalkam in raziskovalcem, vladam in organizacijam, ki se želijo zoperstaviti dezinformacijam in razkriti, kako delujejo mreže dezinformacijkih tokov in kako so med seboj povezane. Oddajo Glasovi svetov je pripravila Urška Henigman.

Ukrajinska protiofenziva je, kot kaže, uspešna, ocenjuje vodja zveze Nato Jens Stoltenberg. Pri tem je ob začetku vrha obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju poudaril, da je k novim zmagam ukrajinskih sil na bojiščih pripomogla tudi izdatna podpora Nata. Drugi poudarki: - Bo ministre v prihodnje imenoval predsednik države? - Nove napetosti na Kosovu po prijetju kosovskih policistov. - Slovenski dnevi knjige polni literarnih in glasbenih dogodkov.

Dirka po Italiji je danes skoraj povsem v slovenskih barvah. Svete Višarje so napolnili slovenskih navijači, ki v tem sončnem popoldnevu z zastavami in dobro voljo čakajo, da se bo na gorski kronometer, ki bi lahko odločil o zmagovalcu letošnjega Gira, podal Primož Roglič. To bi bila sploh prva slovenska zmaga na dirki po Italiji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ob dnevu urgentne medicine: pozivi k strpnosti in izboljšanju pogojev za delo - V Beogradu proti večeru nov shod proti nasilju, Vučič zavrača pozive k odstopu - Ukrajinska vojska poudarja, da je pripravljena na začetek protiofenzive

Primož Roglič bo jutri postal prvi Slovenec z naslovom prvaka na kolesarski dirki po Italiji. To mu je uspelo z današnjo sijajno vožnjo na čas na Svete Višarje, kjer je njegovo slavje pozdravilo ogromno slovenskih navijačev. Ti so mu, kot je dejal dali dodatno moč. Druge teme: - Ukrajinska vojska pripravljena na začetek protiofenzive. - V Beogradu na protestu proti nasilju več tisoč ljudi. - Ob svetovnem dnevu urgentne medicine opozorila o preobremenjenosti zdravnikov.

Slovenski kolesarski šampion Primož Roglič je v dramatičnem zaključku današnje vožnje na čas na Svetih Višarjah dosegel veličastno zmago in s tem prevzel vodstvo pred zadnjo etapo kolesarske dirke po Italiji, ki se bo jutri končala v italijanski prestolnici. Po tako imenovani paradi šampionov bo po treh zmagah na španski Vuelti jutri slavil prvo zmago na Giru. V Radijskem dnevniku tudi: - Ukrajinska vojska naj bi imela dovolj tujega orožja za začetek protiofenzive - Avstrijski model zdravstvene reforme: domače lekarne osebnih zdravnikov - Francoze deli zakon, ki onemogoča krajše polete, če je možno pot opraviti z vlakom

Danes je bil prvič tudi uradno predstavljen nov osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ima sicer že dolgo brado. Sprejela ga je vlada Janeza Janše ob koncu mandata, nato je bila uveljavitev v nekaterih delih preložena z referendumom. Zdaj je tu nov osnutek, ki bo po obljubah Ministrstva za solidarno prihodnost prihodnji mesec vložen v parlament. Prva pravica, ki bo začela veljati s prvim januarjem prihodnje leto, bo oskrbovalec družinskega člana, prva večja sprememba pa vzpostavitev enotnih vstopnih točk, na katerih bodo uporabniki lahko dobili informacije o tem, kakšna oskrba jim pripada. Drugi poudarki: - Ukrajinska vojska pri osvajanju mesta Bahmut dosegla pomemben napredek; Velika Britanija Kijevu pošilja rakete dolgega dosega. - Na južnih mejah Združenih držav Amerike ob izteku pandemičnih omejitev obsedeno stanje; na mehiški strani čakajo številni prebežniki, na ameriški dodatni policisti in vojska. - Joker Out drevi na evrovizijskem odru v Liverpoolu; stavnice Sloveniji napovedujejo preboj v sobotni finale.

Po mesecu in pol so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja danes začeli nov krog pogajanj. Za zdaj ne kaže, da bo dogovor sklenjen do konca junija, kot si je zadala vlada. Sindikati pristajajo na vladni predlog o vzpostavitvi plačnih stebrov, vendar vztrajajo pri primerljivosti poklicev, zapleta pa se tudi pri odpravi plačnih nesorazmerij in dodatkih. Druge teme: - Cene bencina in dizla prihodnja dva tedna nižje - Na shodu proti nasilju v Beogradu več kot 50 tisoč ljudi - Ukrajinska mesta tarče obsežnih ruskih zračnih napadov

Nov krog pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja, gre za prve pogovore po mesecu in pol, prvi dan ne cvzbuja upanja, da bo dogovor sklenjen do konca junija. Razprava se vrti okoli vladnega predloga plačnih stebrov po dejavnostih, kjer so med sindikati nasprotja. So si pa na drugi strani enotni, da od vlade pričakujejo tudi predlog o odpravi plačnih nesorazmerij. Ostali poudarki oddaje: Minister Maljevac napovedal 5 tisoč novih stanovanj v treh letih; po letu 2026 pa 3 tisoč na leto Ukrajinska mesta tarče obsežnih ruskih zračnih napadov V Srbiji po strelskih napadih shodi za zaustavitev nasilja

Ukrajinska protiofenziva, téma o ktorej sa čoraz viac hovorí.  Totiž Ukrajinci mali preniknúť na východný breh Dnepra a spustili tak špekulácie, či nevidíme prvé zárodky očakávanej jarnej protiofenzívy Kyjeva. O téme sa v podcaste rozprávame s generálom vo výslužbe Pavlom Mackom a analytikom Matúšom Halásom. Pavel Macko v podcaste hovorí, že by bol opatrný vo vyjadrovaní, či ide o štart ukrajinskej protiofenzívy. „Čo momentálne vidíme sú formovacie operácie, ktorých cieľom je pripraviť bojisko na rozhodujúci boj," približuje s tým, že skôr vníma prípravnú fázu ukrajinského protiútoku. „To, že sa Ukrajinci dostali na druhý breh rieky znamená, že sú odtiaľ schopní viesť rôzne vyrušovacie operácie, ale je ťažké predpokladať, že by išlo o hlavný smer úderu ukrajinskej protiofenzívy," približuje tiež Macko v podcaste. Podľa neho nehrozí nejaká veľká vyloďovacia operácia. „Na druhej strane to môže naznačovať, Ukrajinci pripravujú veľké prekvapenie pre ruské sily," približuje tiež že môže ísť o klamné operácie, aby zneistili ruskú obranu, nemali čas na prípravu a sťažili Rusom odhad, odkiaľ by mohol prísť ukrajinský útok. Ako sa bude situácia momentálne vyvíjať podľa generála Macka záleží od reakcie ruských síl a aj od klimatických podmienok.  „Pokiaľ máte rozbahnený terén, tak po ňom viete manévrovať pásovou technikou, ale väčší problém majú vozidlá, ktoré sú ťažsie na kolesách, pretože budú zapadať do bahna. No a tým pádom ste nútení postupovať po spevnených komunikáciách, ale to znamená, že ste aj predvídateľní." Ako sú Rusi na ukrajinskú protiofenzívu pripravení? A ako sú na tom samotní Ukrajinci? Ako môže vyzerať front, ak si porovnáme techniku Ruska a Ukrajiny a rovnako aj ich vojská? Odpovedá analytik Matúš Halás. Západná vojenská technika je podľa analytika rozhodne lepšia ako ruská. „Kvalitou dokážeme kompenzovať kvantitu na ruskej armáde," približuje. V podcaste tiež opisuje, že Rusi vzhľadom na to, o aké množstvo techniky prišli, sú nútení vyťahovať zo skladov kúsky, „ktoré sa skôr hodia do múzea." „Majú síce logisticky problémy, ale opäť aj starý tank je stále tank a viete ho využiť rôznymi spôsobmi. Vyzerá to, že Rusi začali používať tanky ako delostrelectvo. Ostreľujú z tankov ukrajinské pozície a nepoužívajú ich priamo na frontovej línii." Podľa analytika netreba mať naivné predstavy o tom, že ukrajinské operácie vo vnútri Ruska neprebiehajú. „Je pomerne zarážajúce množstvo výbuchov strategickej infraštruktúry a podnikov v Rusku, takže netreba byť naivný. Ide o to do akej miery sú schopné ovplyvniť bojisko." Podľa neho nie je až tak podstatné, či Ukrajina plánovala na výročie vojny útok na Moskvu. „Do veľkej miery mi to príde ako špekulácia a sú to informácie, ktoré by naše rozmýšľanie o vojne nemali ovplyvňovať. Operácie prebiehajú a Ukrajinci sa snažia, aby vojna dotýkala aj ruského územia. Sú tú dve krajiny, ktoré sú navzájom v konflikte." Podcast nahrala Denisa Hopková.

Ukrajinska protiofenziva, téma o ktorej sa čoraz viac hovorí.  Totiž Ukrajinci mali preniknúť na východný breh Dnepra a spustili tak špekulácie, či nevidíme prvé zárodky očakávanej jarnej protiofenzívy Kyjeva. O téme sa v podcaste rozprávame s generálom vo výslužbe Pavlom Mackom a analytikom Matúšom Halásom. Pavel Macko v podcaste hovorí, že by bol opatrný vo vyjadrovaní, či ide o štart ukrajinskej protiofenzívy. „Čo momentálne vidíme sú formovacie operácie, ktorých cieľom je pripraviť bojisko na rozhodujúci boj," približuje s tým, že skôr vníma prípravnú fázu ukrajinského protiútoku. „To, že sa Ukrajinci dostali na druhý breh rieky znamená, že sú odtiaľ schopní viesť rôzne vyrušovacie operácie, ale je ťažké predpokladať, že by išlo o hlavný smer úderu ukrajinskej protiofenzívy," približuje tiež Macko v podcaste. Podľa neho nehrozí nejaká veľká vyloďovacia operácia. „Na druhej strane to môže naznačovať, Ukrajinci pripravujú veľké prekvapenie pre ruské sily," približuje tiež že môže ísť o klamné operácie, aby zneistili ruskú obranu, nemali čas na prípravu a sťažili Rusom odhad, odkiaľ by mohol prísť ukrajinský útok. Ako sa bude situácia momentálne vyvíjať podľa generála Macka záleží od reakcie ruských síl a aj od klimatických podmienok.  „Pokiaľ máte rozbahnený terén, tak po ňom viete manévrovať pásovou technikou, ale väčší problém majú vozidlá, ktoré sú ťažsie na kolesách, pretože budú zapadať do bahna. No a tým pádom ste nútení postupovať po spevnených komunikáciách, ale to znamená, že ste aj predvídateľní." Ako sú Rusi na ukrajinskú protiofenzívu pripravení? A ako sú na tom samotní Ukrajinci? Ako môže vyzerať front, ak si porovnáme techniku Ruska a Ukrajiny a rovnako aj ich vojská? Odpovedá analytik Matúš Halás. Západná vojenská technika je podľa analytika rozhodne lepšia ako ruská. „Kvalitou dokážeme kompenzovať kvantitu na ruskej armáde," približuje. V podcaste tiež opisuje, že Rusi vzhľadom na to, o aké množstvo techniky prišli, sú nútení vyťahovať zo skladov kúsky, „ktoré sa skôr hodia do múzea." „Majú síce logisticky problémy, ale opäť aj starý tank je stále tank a viete ho využiť rôznymi spôsobmi. Vyzerá to, že Rusi začali používať tanky ako delostrelectvo. Ostreľujú z tankov ukrajinské pozície a nepoužívajú ich priamo na frontovej línii." Podľa analytika netreba mať naivné predstavy o tom, že ukrajinské operácie vo vnútri Ruska neprebiehajú. „Je pomerne zarážajúce množstvo výbuchov strategickej infraštruktúry a podnikov v Rusku, takže netreba byť naivný. Ide o to do akej miery sú schopné ovplyvniť bojisko." Podľa neho nie je až tak podstatné, či Ukrajina plánovala na výročie vojny útok na Moskvu. „Do veľkej miery mi to príde ako špekulácia a sú to informácie, ktoré by naše rozmýšľanie o vojne nemali ovplyvňovať. Operácie prebiehajú a Ukrajinci sa snažia, aby vojna dotýkala aj ruského územia. Sú tú dve krajiny, ktoré sú navzájom v konflikte." Podcast nahrala Denisa Hopková.

Katere teme in probleme so po razpadu Sovjetske zveze v svojih delih literarno obdelovali ukrajinski avtorji in avtorice? Kakšno sliko življenja v Ukrajini so tako navsezadnje ustvarili? 24. februarja 2022 je Vladimir Putin oboroženim silam Ruske federacije ukazal napasti Ukrajino. Med številnimi argumenti, ki jih je ruski predsednik takrat navedel v podporo svoji odločitvi, je bila tudi osupljiva trditev, da naj bi Ukrajinci ne bili čisto pravi narod, ampak raje nekakšna umetna tvorba, ki da so si jo izmislili Lenin in drugi boljševistični voditelji. No, če je imel v 19. stoletju prav francoski filozof in zgodovinar Ernest Renan, ki je nacijo definiral kot skupino ljudi, ki se, metaforično rečeno, vsak dan znova udeležijo tihega referenduma, na katerem se potem vprašajo, ali hočejo še naprej živeti skupaj in ali hočejo – kakor nemara že kdaj poprej, v preteklosti – s skupnimi močmi dosegati velike stvari, tedaj bi v 12 mesecih, ki so minili od začetka ruske invazije, tudi oblastnikom v Kremlju moralo postati jasno, da Ukrajinci seveda so narod. Toda kakšen? Kako Ukrajinci vidijo svojo preteklost, kako sedanjost in kako prihodnost? – Ker Slovenci že po tradiciji menimo, da se je po odgovor na to vprašanje najbolje odpraviti h knjigam, k literaturi, smo tokratni Kulturni fokus posvetili sodobni ukrajinski književnosti. Kdo so torej ključni avtorji in avtorice, ki so od razpada Sovjetske zveze leta 1991 ustvarjali v samostojni Ukrajini? Katere teme in probleme so v svojih delih literarno obdelovali? Predvsem pa: kakšno sliko svoje dežele in tamkajšnjih ljudi so na ta način navsezadnje ustvarili? Odgovore na ta zapletena vprašanja smo iskali v pogovoru z mag. Andrejo Kalc, ki že od leta 2006 prevaja iz ruske in ukrajinske literature, še zlasti poezije, no, študijski leti 2018/19 ter 2019/20 pa je kot učiteljica slovenskega jezika preživela na kijevski Univerzi Tarasa Ševčenka in je torej Ukrajino spoznala resnično od blizu.   foto: Andreja Kalc ob lvovskem grafitu, ki pravi »knjige pozabljenih prednikov«. Gre za parafrazo naslova romana ukrajinskega pisatelja Mihaila Kociubinskega, Sence pozabljenih prednikov, po katerem je znameniti sovjetski režiser Sergej Paradžanov, čigar podoba je tudi na grafitu, leta 1965 posnel istoimenski film (iz osebnega arhiva A. Kalc)

Nekoč je živel bogat in ošaben graščak … Pripoveduje: Boris Kralj. Ukrajinska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

V ljudskih pripovedih je lisica zvita, volk pa malce počasen ko razmišlja. Tudi v tej pravljici je tako. Ko jo volk zagode lisici, se ta spretno maščuje. In volka je celo zimo zeblo v rep! Ukrajinske pravljice, prevedla Vera Brnčič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy

Ksenia Smirnova je ukrajinska novinarka, ki je z ostalimi novinarji iz vse Evrope spremljala novembrsko zasedanje Evropskega parlamenta v Strasburgu. To je bila njena prva pot v tujino, ne le od začetka vojne v Ukrajini, ampak od začetka pandemije kovida. Svojo poklicno pot je začela kot radijska napovedovalka in novinarka. V nekih drugih časih se je ukvarjala s kulturo in spremljala Evrosong, enkrat vmes je radio zamenjala za televizijo, po za Ukrajino prelomnem letu 2014 pa kulturo za politiko. Danes dela za ukrajinsko televizijo Freedom, prostovoljno pa pomaga tujim novinarjem, ki poročajo o vojni v Ukrajini pridobivati akreditacije, dovoljenja, prevoze in kontakte. O tem, kako jo je sredi noči presenetila vojna in kako se je razjokala, ko se je spet znašla v normalnosti predbožičnega vzdušja v Franciji več v oddaji Evropa Osebno!

Približno 1,7 milijona volilnih upravičencev se danes lahko izreka o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Volišča bodo odprta do 19. ure, do takrat velja tudi volilni molk. Prikaz izidov bo na voljo predvidoma ob 20. uri, a kot poudarja direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko, bo tokrat treba mera potrpežljivosti. Druge teme: - Ukrajinska mesta se trudijo vzpostaviti elektriko in vodo, medtem ko se ruski napadi nadaljujejo. - Kitajski protestniki proti ukrepom za zajezitev covida pozivajo tudi k odstopu kitajskega predsednika Šija. - Smučarski skoki; Lanišek tik pod stopničkami, zmaga Granerudu in Kraftu.

Ukrajinska ljudska pravljica bi lahko bila zgodba o nerodnem možu ali pripoved o navihanih trgovcih, pa je vendar le štorija o ljubezni med možem in ženo.

Ukrajinska ljudska pravljica bi lahko bila zgodba o nerodnem možu ali pripoved o navihanih trgovcih, pa je vendar le štorija o ljubezni med možem in ženo.

Državni zbor je potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki predvidevata rekordne izdatke in javnofinančni primanjkljaj. Dokumenta predvidevata tudi rezerve, milijardo samo za morebitno reševanje energetskih družb. Druge teme: - Nekaj sprememb v sestavi mestnih svetov po preštetih poštnih glasovnicah; v Gorjah ponovno štetje glasov prvega kroga za župana - Ukrajinska prestolnica po novih ruskih napadih brez elektike in vode; Evropski parlament Rusijo označil za podpornico terorizma - Pri večjem številu okužb s salmonelo najverjetnejši vir okužbe tatarski biftek

Sinočnji incident na poljski strani v bližini poljsko-ukrajinske meje, v katerem sta bila ubita dva človeka, ni bil nameren, je sporočil poljski predsednik Andrzej Duda in potrdil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Po dozdajšnjih ugotovitvah naj bi šlo za dele rakete, ki je priletela iz ukrajinske zračne obrambe, a preiskava še poteka. Drugi poudarki oddaje: - Incident na Poljskem ni zvišal stopnje ogroženosti Slovenije, zato svet za nacionalno varnost ni zvišal stopnje pripravljenosti. - Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump napovedal vnovično potegovanje za republikanskega kandidata za predsednika. - Raketa novega ameriškega lunarnega programa je po večkratnih preložitvah vendarle poletela proti Zemljinemu naravnemu satelitu.

Skrajni čas je za odločen spopad s podnebno krizo, na podnebni konferenci v Egiptu poudarjajo številni svetovni voditelji, tudi francoski predsednik Emanuel Macron, ki je dejal, da ne bomo žrtvovali podnebnih zavez zaradi ruskih energetskih groženj in dodal, da mora boj proti podnebnim spremembam ostati prednostna naloga. Kmalu naj bi zbrane voditelje nagovoril tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Druge teme: - Ministrici Fajon in Bobnar interpelacija čaka v četrtek in ponedeljek; se bo pred poslanci zagovarjala tudi Asta Vrečko? - Ukrajinska vlada prevzema nadzor v več strateško pomembnih podjetjih - Po zapletih in zamudah začetek izplačevanja covidnih dodatkov dijakom in študentov

Stanje v proračunu je tudi po desetih mesecih še vedno ugodno, oktobra je imel proračun tekoči presežek v višini 40 milijonov evrov, v desetih mesecih pa skupno manj kot 300 milijonov primanjkljaja. Kljub začasnim ukrepom za blažitev posledic energetske krize in prehranske draginje je realno pričakovati precej nižji primanjkljaj od predvidenega z rebalansom. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik republike Borut Pahor pozdravil oživitev Berlinskega procesa; šest držav Zahodnega Balkana na vrhu podpisalo sporazume za lažje sodelovanje v regiji. - Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje zaradi obstreljevanja znova izključena iz električnega omrežja. - Koprski kriminalisti v preiskavi podjetij Marinblu in Selea glede izkoriščanja tujih delavcev ovadili dve pravni in dve fizični osebi, vodstvo podjetij očitke vnovič zanikalo.

Koalicija Za otroke gre zbrala več kot 30 tisoč podpisov pod pobudo za razpis družinskega referenduma.Ukrajinska mesta in infrastruktura že drugi dan tarča okrepljenih ruskih zračnih napadov, Volodimir Zelenski na pogovorih s skupino G7.General Dobran Božič: Vladimir Putin je z zadnjimi potezami še enkrat več pokazal svoj značaj.V SDS in NSi še ne razkrivajo, katerega kandidata za ustavnega sodnika, viceguvernerja Banke Slovenije in sodnika Sodišča Evropske unije bodo podprli.Vrhovni sodnik Jan Zobec vložil tožbo proti odločitvi komisije za etiko in integriteto, ki mu očita kršitev kodeksa sodniške etike.Epidemija norovirusa v Spodnji Savinjski dolini je očitno izzvenela, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.Umrl je režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki se je s celovečercem Poletje v Školjki zapisal v zgodovino slovenskega mladinskega filma.Judo: Slovenka Patricija Brolih obstala v osmini finala svetovnega prvenstva.V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo suho vreme - z jutranjo meglo ali nizko oblačnostjo po nekaterih nižinah.

Današnji dan je zaznamoval množični raketni napad ruske vojske na več kot 10 ukrajinskih mest, tudi Kijev, kar je, kot kaže, začetek nove faze vojne. Ruski predsednik Vladimir Putin je napade označil za odziv na ukrajinski terorizem po eksploziji na krimskem mostu, enako na drugi strani trdi Kijev. Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ima Ukrajina opravka s teroristi, ki imajo dve tarči: energetski sistem in ljudi. Tudi z Zahoda je slišati ogorčenje in številne obsodbe, da gre za nedopustno stopnjevanje vojne, v katerem najvišjo ceno plačujejo civilisti. V oddaji tudi: - Premier Golob: evropski energetski dogovor bo prinesel nižje cene energentov - Bencin, dizel in kurilno olje od polnoči občutno dražji - Društvo novinarjev vodstvu RTV očita zlorabo položaja pri pritiskih na novinarje

Iz sveta se vrstijo obsodbe ruskih raketnih napadov na ukrajinska mesta. Obsodbam se je pridružila tudi Slovenija, ki je napade na civiliste označila za vojni zločin. Moskva sporoča: to je povračilo za ukrajinski teroristični napad na Krimu, svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak pa odgovarja, da je zelo cinično, da glavni terorist druge obtožuje terorizma ter da je vsem jasno, da je tu terorist Rusija. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Premier Golob: evropski energetski dogovor konec meseca bo prinesel nižje cene energentov. - Opolnoči občutna podražitev bencina, dizla in kurilnega olja. - Zdravstveno ministrstvo želi z akcijskim načrtom urediti področje duševnega zdravja.

Vlada, ki ima odprtih več sindikalnih front, bo danes nadaljevala pogajanja s Sindikati zdravstva in socialnega varstva. Tem vladni protipredlog ni povsem pogodu, ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik pa ugotavlja, da je nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci večje, kot so mislili, zato napoveduje pogovore o sistemskih spremembah plačnega sistema. Druge teme: - Evropski poslanci pozivajo Evropsko komisijo, naj ne popušča Madžarski - Ukrajinska vojska po navedbah Kijeva osvobodila več krajev na jugu in vzhodu, tudi v regijah, ki jih je aneksirala Rusija - Zapleti glede opravljanja strokovnega izpita za študente farmacije; ministrstvo še išče rešitve

Teden Nobelovih nagrad je danes prinesel dobitnike nagrade za fiziko. Razdelili si jo bodo francoski, ameriški in avstrijski fizik Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger. Kot so sporočili iz Švedske kraljeve akademije, so nagrado prejeli za prelomne znanstvene poskuse s prepletenimi fotoni in za pionirska odkritja na področju kvantne informatike. Druge teme: - Ukrajinska vojska na jugu dosegla največji preboj doslej, Putin naj bi še danes podpisal zakon o priključitvi - Panika na severu Japonske zaradi severnokorejske balistične rakete - Ob svetovnem dnevu varstva živali poudarjanje odgovorne skrbi zanje

V predsedniški tekmi vodijo poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar in kandidat Gibanja Svobode in SD-ja Milan Brglez, kaže prva raziskava naše medijske hiše, ki jo je opravila agencija Valicon. Nihče ne bi zmagal v prvem krogu. Druge teme: - Ministrstvo za infrastrukturo bo moralo kmalu sporočiti, kako bo reguliralo cene elektrike za mala in srednje velika podjetja. Vlada tudi pripravlja načrt, kako v skladu z evropskim dogovorom od decembra do marca zmanjšati porabo elektrike. - Na včerajšnjih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini je presenetil visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je spremenil volilni zakon. Volitve so zaznamovali incidenti in majhna udeležba. - Ruski parlament bo danes odločal o priključitvi štirih ukrajinskih regij. Ukrajinska vojska medtem dosega uspehe na ozemljih pod ruskim nadzorom.

Otvoreni studio je TV emisija Glasa Amerike koju emitujemo svakog radnog dana od 22 sata po srednje-evropskom vremenu. Uz vesti dana, gledaoci mogu da očekuju intervjue, izveštaje, analize i reportaže o ekonomskim, društvenim, naučnim i kulturnim zbivanjima u SAD, regionu i šire.

Slovenskim odbojkarjem se včeraj kljub velikim pričakovanjem ni uspelo uvrstiti v finale svetovnega prvenstva. Italijani so bili boljši s 3:0 v nizih. Naši odbojkarji pa se bodo proti Brazilcem borili za bronasto medaljo. Druge teme oddaje: - Pogreb britanske kraljice Elizabete Druge bo 19-ega septembra - Ukrajinska vojska dosegla pomemben napredek v regiji Harkov - Beneški zlati lev filmu Vsa lepota in prelivanje krvi Laure Poitras

Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

Ob obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko in predsednika vlade Roberta Goloba v ljubljanski Drami, je premier poudaril, da je presenečen, v kako slabem stanju je ena od naših najpomembnejših kulturnih zgradb. Ob tem sta premier Golob in ministrica Vrečko napovedala, da bo stavba obnovljena do 115-te obletnice njenega odprtja, torej do leta 2026. Vlada je v letošnjem rebalansu že zagotovila sredstva za celovito obnovo. Ostale teme: - Ob mednarodnem dnevu mladih poudarek na medgeneracijski solidarnosti - Ostre kritike delodajalskih organizacij na vladni predlog davčnih sprememb - Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje nastopu ruske sopranistke Ane Netrebko na Ljubljana Festivalu

Omezením dodávek plynu do Evropy Rusko vyvolalo největší energetickou krizi za posledních čtyřicet let. Země, které bojují se změnou klimatu, teď musí volit mezi ekologií a potřebou v zimě topit. O návratu ke „špinavému“ uhlí píše ukrajinský zpravodajský server Ukrajinska pravda.Všechny díly podcastu Svět ve 20 minutách můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Ukrajinského velvyslance v Česku Jevhena Perebyjnise znal před půlrokem asi málokdo. Informace o jeho odvolání před pár týdny ale vyvolala velký rozruch. Co ho čeká dál? Hostem Ptám se já byl bývalý ukrajinský velvyslanec v Česku Jevhen Perebyjnis.Z Jevhena Perebyjnise se v Česku stala doslova celebrita. Od začátku ruského útoku na Ukrajinu vystupoval na akcích na podporu Ukrajiny a sbírka na pomoc ukrajinské armádě, kterou ambasáda organizovala pod jeho vedením, vynesla desítky milionů korun a přispěla na nákup zbraní potřebných v boji proti ruským okupantům.Červencová zpráva, že ukrajinský prezident Perebyjnise z funkce velvyslance v Česku odvolal, vyvolala velký rozruch. Před pár dny ho ovšem ukrajinská vláda jmenovala novým náměstkem ministra zahraničí, jak informovala Ukrajinska pravda. Jeho vliv na směřování Ruskem napadené země se proto ještě zvyšuje.Co obnáší jeho příští mise? Dokázal by jednat s Vladimirem Putinem?  A co pro něj znamenal pobyt v Česku? Celý rozhovor si poslechněte v podcastu!---Ptám se já. Podcast Seznam Zpráv. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Spotify, v Apple Podcasts a dalších podcastových aplikacích nebo na Podcasty.cz.Archiv všech dílů najdete tady, ostatní podcasty Seznam Zpráv tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail audio@sz.cz.

Víkend s rádiom Aetter prináša aj pravidelné rozhovory pri ktorých vás víta Slávka Gracová. Túto epizódu mala v štúdiu dvoch veľmi milých hostí. Ona je pôvodom z Ukrajiny a on z Ruska. Na Slovensko prišli študovať, no v súčasnosti aj sami vyučujú slovenský jazyk. O tom, čo ich k tomu viedlo a všeličom inom budú dnešné Aetter rozhovory. Timur a Nasťa už sedia sú hosťami dnešnej časti Aetter rozhovorov. Dozviete sa aj: Ako dlho už žijú na Slovensku? Čo ich na našej krajine naozaj prekvapilo? Čo im z domu chýba najviac? Hovoriť budú aj o vojne na Ukrajine a kurzoch slovenského jazyka, ktorý vedú pre svojich krajanov. 

Papež v Quebecu obsodil današnjo ideološko kolonizacijo.Požarišča pri nas pod nadzorom; zdaj skrbi požar pri vasi Devetaki na italijanski strani.Vlada je znižala DDV z 22 na 9,5 odstotka za vse energente za ogrevanje.SDS: Referendum o dolgotrajni oskrbi bo novembra ali decembra.Število okuženih s coviodm-19 doseglo plato; upad pričakujemo v drugi polovici avgusta.Ukrajinska vojska dosegla več uspehov na jugu države, Rusi zavzeli še eno elektrarno.Italijanska desnica dosegla dogovor o imenovanju novega premierja.V Sloveniji letos nad 150 premestitev duhovnikov. Plut: redki župnik ima le eno župnijo.ŠPORT: Hočevarjeva, Trčeljeva, Kauzer in Srabotnik že v polfinalu.VREME: Danes večinoma sončno; jutri delno jasno, proti večeru bodo nastajale nevihte.

Preživeti zimo brez ruskega plina in redukcij je za Evropo zahteven, a uresničljiv cilj, je po današnjem srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Berlinu dejal premier Robert Golob. Ob tem je poudaril, da med evropskimi državami obstajajo sinergije, ki jih je mogoče izkoristiti za dosego omenjenega cilja. Scholz pa je omenil graditev infrastrukture, ki bo kratkoročno omogočila pridobivanje nafte in plina iz drugih virov. Preostale novice: Hrvaška bo s prvim januarjem začela uporabljati evro. Finančni ministri Unije menjalni tečaj določili pri 7,5 kune za evro. Ukrajinska vojska naj bi v protinapadu v okupiranem Hersonu uničila rusko vojaško opremo, ubitih naj bi bilo več kot 50 ruskih vojakov. Novinarski sindikati in aktivi RTV-ja generalnega direktorja zavoda Graha Whatmougha pozivajo, naj ne imenuje Urbanije za direktorja televizije.

Ruska vojska je danes po navedbah uradne Moskve zavzela mesto Lisičansk, s tem pa skoraj v celoti prevzela nadzor v regiji Lugansk. Ukrajinska stran tega ni potrdila, navaja namreč, da se v obkoljenem Lisičansku ukrajinski borci upirajo še naprej. O silovitih ruskih napadih poročajo iz mesta Slovjansk v regiji Doneck, ki so po navedbah lokalnih oblasti zahtevali najmanj pet smrtnih žrtev, v več predelih gori. V Radijskem dnevniku tudi: - V Dolomitih zlomljen ledenik na Marmoladi sprožil plaz, umrlo najmanj pet ljudi - Pomanjkanje družinskih zdravnikov: na območju Kranja v DSO-jih le tedenski pregledi - Tretja sprinterska etapa Toura Groenewegnu, v rumeni majic še naprej Van Aert

Poznate tisti slovenski pregovor: Kdor strah v glavi nosi, temu je vsaka senca pošast. Prisluhni ukrajiski pravljici o prestrašenih gozdnih živalih, ki so se skušale spoprijateljiti s strašnim mačkom. Ukrajinske pravljice, prevedla Vera Brnčič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy

Fiskalni svet je danes predstavil oceno koalicijske pogodbe nove vlade. Kot ugotavljajo, dokument vsebuje več splošnih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat. Kritični so med drugim do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko presegli večanje prihodkov. Od vlade zato pričakujejo, da bo natančno opredelila javnofinančne posledice ukrepov. V oddaji tudi o tem: - Slovenija pozvala Avstrijo k premisleku o nujnosti nadzora na meji - Ukrajinska vojska naj bi vnovič prevzela nadzor nad polovico Severodonecka - Piranski župan kljub nasprotovanju svetnikov vztraja pri izgradnji protipoplavne zaščite.

Te dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, - dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, - dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem. Ob 30-letnici slovenskega članstva v OZN o vlogi in prihodnosti te organizacijeTe dni je minilo 30 let, odkar je Slovenija postala članica Organizacije Združenih narodov, s čimer se je zaokrožil proces slovenskega osamosvajanja. Kakšna je zdaj vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

V popoldanskih športnih minutah bosta osrednji temi košarkarska Evroliga in biatlon. V Beogradu bodo za naslov igrala najboljša košarkarska moštva, na Pokljuki pa se ob slovenski na novo sezono pripravlja tudi Ukrajinska biatlonska reprezentanca.

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

Ukrajinska kriza: Pripraviti nenehno podporo, kajti humanitarne potrebe naraščajo. Ker se vojna v Ukrajini nadaljuje, humanitarna kriza neprenehoma narašča, zato Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poroča, da je bilo že več kot 3 milijone beguncev priseljenih bežati, dodatnih 1,9 milijonov oseb pa se je moralo preseliti znotraj države. Ocenjeno je, da skoraj 13 minjonov ljudi živi na področjih, ki jih je vojna najbolj prizadela. Ker potrebe za humanitarno pomoč in podporo naraščajo, so Jezuitsko združenje za begunce in jezuiti še nadalje aktivno vključeni v Ukrajino in sosednje države, da sprejmejo in pomagajo vsem, ki potrebujejo pomoč …

Ukrajinska vojska je prevzela nadzor nad celotnim severom države, od koder so se umaknile ruske sile. Te se zdaj osredotočajo na jug in vzhod Ukrajine, kjer prebivalci v strahu pričakujejo novo rusko ofenzivo. Drugi poudarki oddaje: - KPK zaznal korupcijsko tveganje pri nakupih zaščitne opreme v bolnišnicah in občinah. - Okoljski minister Vizjak med druim napovedal dodatnih 15 milijonov evrov za sončne elektrarne. - Na Papeški univerzi v Rimu razstava ob 70-letnici slovenskega tednika Družina.

Ostali poudarki oddaje: - Ukrajinska vojna zarezala tudi v poslovanje Slovenske industrije jekla, ki je v ruski lasti - Člani Civilne iniciative za boljše Jesenice še vedno nezadovoljni z ogrevanjem -V Mariboru bodo gradili stanovanja za mlade - Mladi na tekmovanju POPRI s številnimi inovativnimi idejami, zmaga v roke Postojnčanov in Novomeščanov

Ukrajinska in ruska stran bosta jutri odprli več humanitarnih koridorjev za varen umik več deset tisoč ljudi iz Marjupolja, ob tem naj bi na daljavo nadaljevali mirovne pogovore. Ruske sile se - tudi po poročilih zveze Nato - umikajo z območja Kijeva in Černigova ter preusmerjajo napade na vzhod Ukrajine. V Zrcalu dneva tudi: - Članice Unije od jutri do ruskega plina le prek namenskih računov v rubljih, - Vlada omejila veleprodajne cene pogonskih goriv, ki višajo inflacijo, - Slovenski ribiči proti možnosti, da bi v Piranskem zalivu lovili tudi Hrvati.

Ruske obljube o zmanjšanju vojaške dejavnosti v Kijevu in Černigovu ostajajo prazne, saj se boji nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Ob tem je Kremelj v odzivu na včerajšnja pogajanja sporočil, da niso prinesla česa prelomnega in da pogajalce čaka še veliko dela. Ostali poudarki oddaje: - Začetek zbiranja podpisov v podporo predlogu zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. - Ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda v Novem mestu deležna kritik Univerze v Ljubljani, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov in visokošolskega sindikata. - Tretji dan požara nad Preddvorom ogenj omejen, zdaj gasijo posamezna žarišča.

Ruska invazija na Ukrajino se nadaljuje. Mesto Slavutič v bližini Černobila, ki so ga včeraj zasedli Rusi, je ruska vojska zapustila, v Černigovu pa so razmere podobne kot v obleganem Mariupolju. Ukrajinska vlada je sporočila, da zaradi morebitnih ruskih provokacij danes ne namerava odpreti nobenega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz obleganih mest in vasi. Danes naj bi se po napovedih Kijeva nadaljevala mirovna pogajanja v živo, tokrat v Turčiji. Moskva navaja, da se bodo pogovori začeli jutri. Drugi poudarki oddaje: - Prenos lastništva Narodnega doma v Trstu Slovencem v Italiji tudi uradno potrjen - Izkušenega jamarja, ki so ga ponoči rešili na Tolminskem, prepeljali v ljubljanski klinični center - Klofuta najboljšega igralca na letošnjih oskarjih enemu od podeljevalcev kipcev preglasila tokratno podelitevNa sporedu ob 13.00Ruska invazija na Ukrajino se nadaljuje. Mesto Slavutič v bližini Černobila, ki so ga včeraj zasedli Rusi, je ruska vojska zapustila, v Černigovu pa so razmere podobne kot v obleganem Mariupolju. Ukrajinska vlada je sporočila, da zaradi morebitnih ruskih provokacij danes ne namerava odpreti nobenega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz obleganih mest in vasi. Danes naj bi se po napovedih Kijeva nadaljevala mirovna pogajanja v živo, tokrat v Turčiji. Moskva navaja, da se bodo pogovori začeli jutri. Drugi poudarki oddaje: - Prenos lastništva Narodnega doma v Trstu Slovencem v Italiji tudi uradno potrjen - Izkušenega jamarja, ki so ga ponoči rešili na Tolminskem, prepeljali v ljubljanski klinični center - Klofuta najboljšega igralca na letošnjih oskarjih enemu od podeljevalcev kipcev preglasila tokratno podelitev

Vojna v Ukrajini je doslej po podatkih Združenih narodov zahtevala najmanj tisoč 35 smrtnih žrtev. To število je sicer najverjetneje še precej višje. Podatki namreč zaradi slabih komunikacijskih povezav na območjih spopadov, kot je Mariupolj, prihajajo z zamudo. Ukrajinska vojska je sicer danes poročala, da je v pristaniškem mestu Berdjansk ob Azovskem morju uničila rusko vojaško ladjo, ki jo je Moskva tja napotila prejšnji teden. Druge teme oddaje: - Slovenija za zmanjašanje odvisnosti od ruskih energentov - Slovenski pridelovalci mleka zahtevajo zvišanje odkupne cene mleka na raven povprečja Unije - Planiške kvalifikacije uspešne za 10 slovenskih skakalcev, hokejisti Jesenic uvrščeni v polfinale Alpske lige

Ukrajinska ljudska pravljica ima v sebi modrost, ki jo lahko najdemo v mnogih pravljicah na prav vseh koncih sveta. Ne bodi pohlepen. Hvaležen bodi za drobne reči in ne imej prevelikih želja. Kako že pravijo pri nas: »Skromnost je lepa čednost.«

Ukrajinska ljudska pravljica ima v sebi modrost, ki jo lahko najdemo v mnogih pravljicah na prav vseh koncih sveta. Ne bodi pohlepen. Hvaležen bodi za drobne reči in ne imej prevelikih želja. Kako že pravijo pri nas: »Skromnost je lepa čednost.«

Napoved: Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse bolj pogosto vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar. Bolj in bolj surovi posnetki so tudi v tem tednu prihajali iz Ukrajine. Izjave svetovnih politikov so vse pogosteje vključevale oznake vojni zločini in vojni zločinec. Po eni strani toča izstrelkov nad ukrajinskimi mesti po drugi brez vojaškega napredka, a tudi brez kompromisa za prekinitev ognja. Komentiramo spremembe v slovenski vojski v odziv na vojno in odzive energetikov na zaplete z dobavami in cenami. Pretresamo tudi sporne predloge predpisov za izvajanje dolgotrajne oskrbe, nastale v senci vojne. Kritični pregled tedna s Katjo Arhar.

Vojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: - Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana, - dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, - dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja. Spremenjena geopolitična razmerja se kažejo tudi na tem nestabilnem območjuVojno v Ukrajini so nekateri politiki na Zahodnem Balkanu dočakali kot svoj trenutek. To velja predvsem za tiste, ki si obetajo črtanje novih meja in na hitro dosežena priznanja. Vendar je to lahko dvorezen meč. Počakati bodo morali, kakšen bo razplet vojne. Po drugi strani je to eno zadnjih opozoril za Evropsko unijo, da tako velikega območja pred svojim pragom ne more prepustiti drugim velikim igralcem v regiji. O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: – Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija z Balkana, – dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, – dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Tanja Angleitner Sagadin, direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. S šolo je povezana skoraj 20 let; preden je pred tremi leti postala njena direktorica je bila tam predavateljica in zunanja sodelavka. Govori devet jezikov, predava v petih; predvsem pa si kot vodja šole s prestižnimi dosežki želi, da bi študentje skozi študij okusili umetnost gostoljubja. V oddaji tudi o tem, kako po pandemiji zagnati slovenski turizem.

Eksplozije odmevajo v vse več ukrajinskih mestih, tudi na zahodu države, ruska vojska oži zanko okrog prestolnice Kijev. Pred grozotami vojne beži vse več ljudi, število beguncev iz Ukrajine je preseglo dva milijona in pol, vse več je tudi žrtev. Evropska unija medtem napoveduje nadaljno politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč ne pa tudi jamstev glede članstva Ukrajine v Uniji. Evropski voditelji so se na vrhu v Versaillesu zavzeli tudi za zmanjšanje evropske energetske odvisnosti. Ostali poudarki oddaje: - Slovenska vlada se zavzema za takojšnjo vzpostavitev embarga na uvoz ruskih energentov. - Minevata dve leti od razglasitve pandemije covida-19; po svetu v tem obdobju umrlo več kot 6 milijonov ljudi s koronavirusno boleznijo. - Anamarija Lampič za sklep sezone druga na sprintu v švedskem Falunu.

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Vir foto: Pixabay

Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nenavadnim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane in surovin ne moremo predvideti. Se bo ravnovesje vzpostavilo šele, ko bosta v svetu nastala dva popolnoma ločena sistema? Na kaj moramo biti najbolj pripravljeni? Več v zunanjepolitični oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.

Ob začetku devetega dneva ruskih napadov v Ukrajini je zagorelo na območju največje evropske jedrske elektrarne, v Zaporožju. Elektrarno so varno zaustavili. Požar, ki naj ne bi imel hujših posledic in ni zahteval žrtev, so to jutro pogasili. Številne zahodne sile obsojajo obstreljevanje nuklearke, ki je bilo po prepričanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega načrtno. Zelenski je poudaril, da so ruski tanki opremljeni s termovizijo in natančno vedo, kam streljajo. Evropo poziva k ukrepanju. Včerajšnja ukrajinsko-ruska pogajanja, kot je vidno, niso prinesla dogovora o premirju, strani pa sta se dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. V Bruslju pa so notranji ministri potrdili kompromisni dogovor za takojšnjo začasno zaščito beguncev, s številnimi pravicami, tudi do finančne pomoči. Ob približno milijonu ukrajinskih beguncev v Uniji pristojna evropska komisarka Ylva Johansson opominja, da bo iz Ukrajine pribežalo še več milijonov ljudi. Danes bo znana ocena pripravljenosti Slovenske vojske v minulem letu. Ob spodbudnejših smernicah glede naložb in kadra je znova pričakovati negativno oceno za pripravljenost na delovanje v vojni, predvsem zaradi svojevrstnega slovenskega ocenjevanja. Dobre novice iz sveta športa: na skakalni turneji na Norveškem sta se Nika Križnar in Urša Bogataj sinoči znova povzpeli na zmagovalni oder.

Že vse od kar so se začele razmere okoli Ukrajine zostrovati, so se po nekaterih mestih začeli zbirati v njihovo podporo. Takoj, ko pa je prišlo do napada, so se protesti razširili. Velikokrat so pobudo za demonstracije prevzeli mladi. Tako je tudi v Berlinu od koder razglednico pošilja Gašper Andrinek.

Ruska invazija na Ukrajino ne pojenja – vse več je žrtev in ranjenih, mnogi pa iz oblegane države bežijo. Prve ukrajinske družine smo v Mariboru že sprejeli, humanitarne organizacije, izjemno dejavni ukrajinski posamezniki ter podjetja pri nas pa zbirajo denarno in materialno pomoč. V Radijski tribuni pa med drugim tudi o tem, kaj najbolj potrebujejo.

Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. »Odhod iz Kijeva ni v mojem načrtu,« pravi Olga Zhurba. Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili. 

Ukrajinska in ruska delegacija v Belorusiji, blizu meje z Ukrajino, kljub stopnjevanju napadov v ukrajinskih mestih, danes govorita o premirju. A pričakovanja, tudi v luči ruskih potez, niso visoka. Pred vojno je po podatkih Združenih narodov v sosednje države pribežalo že več kot pol milijona Ukrajincev, prvi so prišli tudi v Slovenijo. Medtem humanitarna društva že zbirajo pomoč. Sankcije proti Rusiji je čutiti tudi pri nas. Poslovalnice ruske banke Sberbank v Sloveniji so zaprte, dvigi in plačila so omejeni na 400 evrov, poročajo o težavah pri nakazilu socialnih transferjev na transakcijske račune komitentov te banke.Vojna v Ukrajini bo vplivala tudi na trajanje inflacije, ki je pri nas skoraj 7-odstotna.

Mirna diplomatska rešitev ukrajinskega problema bi rešila tudi ugled ZDA in samega Bidna. Njegovo retorično pretiravanje v zadnjih tednih je bilo v resnici komuniciranje s Pekingom, ki mu je Biden sporočal, da bi preveliki apetiti po Taivanu, torej po nadzoru najpomembnejših morskih poti na svetu, pripeljali do odločne ameriške reakcije.Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Stara ženica je bila zelo prijazna, nič je ni motilo, da ji mlinarica izmika kokoši. Pa vendar je mlinarico dosegla huda kazen. Čarobni vodnjak, Zbornik pravljic narodov Sovjetske zveze, zbrala in obdelala A. Ljubarskaja, prevedla Marija Kmetova, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948, bere Nataša Holy

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Ukrajinska ljudska pravljica nam bo zastavila cel kup zavitih ugank. Dekle Maša jih je rešilo, njen oče pa e nad njimi skoraj obupal Kaj pa pravite vi? Kaj je na svetu najbolj sito najhitrejše in kaj najljubše?

Ukrajinska ljudska pravljica nam bo zastavila cel kup zavitih ugank. Dekle Maša jih je rešilo, njen oče pa e nad njimi skoraj obupal Kaj pa pravite vi? Kaj je na svetu najbolj sito najhitrejše in kaj najljubše?

Ukrajinska narodna pravljica prinaša pripoved o Palčku. Ja, Palčku, pisano z veliko začetnico, majhnem fantiču, ki sta ga dobila mož in žena, ki sta si dolga leta prizadevala imeti otroka, pa jima ji bilo dano postati starša. V pravljici pa je fantič nastal na pravljični način. In kako zanimivo zgodbo je spisal. Prisluhnite.

Ukrajinska narodna pravljica prinaša pripoved o Palčku. Ja, Palčku, pisano z veliko začetnico, majhnem fantiču, ki sta ga dobila mož in žena, ki sta si dolga leta prizadevala imeti otroka, pa jima ji bilo dano postati starša. V pravljici pa je fantič nastal na pravljični način. In kako zanimivo zgodbo je spisal. Prisluhnite.