Podcasts about osnovne

Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.

Pojav medvrstniškega nasilja je v porastu, oblike nasilja so vedno hujše. To vzbuja skrb, zato je pomembno, da o tem govorimo, informiramo in osveščamo. RTV Slovenija je pripravila kampanjo Odpikajmo nasilje v mesecu marcu. Pojav takega nasilja odpira številna vprašanja: katere oblike nasilja prevladujejo; kdo so običajno žrtve in kdo povzročitelji; kako ta pojav obravnavajo v šolah? kako lahko preprečujemo medvrstniško nasilje? O tem vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; dr. Jernej Šoštar, ravnatelj Osnovne šole Kašelj; Samo Lesar, svetovalni delavec Dijaškega doma Bežigrad Ljubljana; Tjaša Bertoncelj - Nacionalna mreža TOM telefon za otroke in mladostnike

Na RTV Slovenija poteka kampanja proti medvrstniškemu nasilju Odpikajmo nasilje, ki opozarja na pomembnost preprečevanja medvrstniškega nasilja. Pojav takega nasilja odpira številna vprašanja: Ali je medvrstniškega nasilja danes več kot nekoč? Katere oblike nasilja prevladujejo? Kdo so običajno žrtve in kdo povzročitelji? Kako ta pojav obravnavajo v šolah? Kako lahko preprečujemo medvrstniško nasilje? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Jernej Šoštar, ravnatelj Osnovne šole Kašelj; Samo Lesar, svetovalni delavec v Dijaškem domu Bežigrad Ljubljana; Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, telefon za otroke in mladostnike.

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS.

Ime tedna je postal Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur in velik ljubitelj znanosti in fotografije. S posnetkom Donačke gore v infrardeči tehniki je sodeloval na natečaju Življenje v drugačni barvi, ki ga organizira izdelovalec posebne opreme za infrardeče fotografiranje iz Združenih držav Amerike in med več kot tri tisoč posnetki v kategoriji chrome candy osvojil drugo mesto. Kandidatki sta bili še: Neda Rusjan Bric, umetniška svetovalka in glavna režiserka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025. V sklopu otvoritvene slovesnosti se je v celodnevnem programu na petih različnih prizoriščih dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice zvrstilo več kot 2000 nastopajočih, ki so odprli celoletni brezmejni praznik kulture z velikim simbolnim pomenom sodelovanja. Ajda Simčič, študentka, predstavnica oddelka za splošno in primerjalno jezikoslovje ljubljanske Filozofske fakultete ter koordinatorica projekta prvega visokošolskega učbeniškega sklada. Za izboljšanje materialnega položaja študentov so ga vzpostavili pri Študentski organizaciji Filozofske fakultete in sredstva, preostala iz prejšnjega mandata namenili za nakup učbenikov.

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič.

Po daljšem času smo se spet posvetili urejanju in uspešnemu obvladovanju osebnih financ. Spregovorili smo tako o osnovnih zakonitostih, kot o pomenu razpršenosti in rezerve. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič.

Drugi poudarki oddaje: - V sklopu državnih meritev radona so previsoke koncentracije tega škodljivega plina odkrili tudi v nekaj ljubljanskih šolah in ambulantah. - Kdaj prenova ljubljanske Osnovne šole Ketteja in Murna? - Zaradi povečevanja števila otrok v novomeški občini bodo prostorsko stisko reševali s prizidkoma. - Talum Kidričevo zaradi povečanega povpraševanja po rondelicah širi proizvodnjo. - Na Bledu bi radi naredili red na področju oddajanja turističnih postelj, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi.

Dan nakon prvog kruga predsjedničkih izbor premijer Andrej Plenković kaže da ne vjeruje u dobronamjernost Zorana Milanovića, medije optužuje za dvostruka mjerila. Ubojica iz Osnovne škole Prečko je u jednomjesečnom istražnom zatvoru, tereti ga se za 45 kaznenih djela. Hrvatski studenti protiv kojih je pokrenuta medijska hajka u Srbiji, vratili su se sretno u domovinu.

Ena izmed najbolj pomembnih obletnic leta, ki se izteka, je prav gotovo obletnica izdaje Splošne šolske naredbe. Letos je namreč minilo natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala ta prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? Odgovore smo iskali v oddaji Sledi časa, ki vam jo ponovno, kot zadnjo v tem letu, ponovno ponujamo v poslušanje.

Drugi poudarki oddaje: - Zaplet z vrtcem v občini Sveta Trojica ni rešen. Gradbenega dovoljenja še ni, vendar to ni edina težava. - V Kostanjevci na Krki bodo do pusta dobili nov pešmost. - Kdo so nagrajenci 1. javnega natečaja Eno morje idej, s katerim bi v Izoli radi spodbudili podjetništvo, in s čim so prepričali komisijo? - Slovenci smo znani tudi po srčnosti in solidarnosti. Decembra so številni prostovoljski dogodki po vsej državi, tudi v Novem mestu, Kranju in na Ptuju.

Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti TIMSS je že peta mednarodna raziskava zapovrstjo, ki potrjuje trend slabšanja znanja naših osnovnošolcev. Zakaj naši osnovnošolci drsijo navzdol na različnih mednarodnih lestvicah znanja; katere ukrepe snujejo pristojni za šolsko politiko in stroko, da se bo stanje izboljšalo; kaj lahko storijo šole in učenci. Pa tudi o vrednosti mednarodnih raziskav znanja in zakaj je pomembno, da naši otroci sodelujejo v njih. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; dr. Eva Mirazchiyski Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo; Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.

Nekateri preostali vsebinski poudari oddaje: - S povezavo štirih primorskih vodovodov do varne in zadostne oskrbe s pitno vodo na širšem območju Istre. - Učenci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču imajo pouk spet v prostorih matične šole. Te je obina obnovila po požaru. - Na Cerkljanskem ugibajo, ali bo smučišče to zimo sploh obratovalo. -V Žalcu si manejo roke po še eni uspešni sezoni fontane piv.

Poročali smo o spodbujanju uporabe javnega prevoza v Mariboru, dogajanju v centru vesoljskih tehnologij Noordung, otvoritvi novih prostorov Osnovne šole Jela Janežiča v Škofji Loki, razvoju terapij s pomočjo konjev na Dravskem polju, kulinarični jeseni v Radovljici in gostinstvu Čop s Podkuma.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?" Sogovorniki: Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik;  Nina Valenčič, ravnateljica Osnovne šole Domžale;  Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta v Ljubljani; Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; anonimna kandidatka za prosto delovno mesto učitelja; Doroteja Dolšak, organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli Domžale; Simona Šarlah, Osnovna šola Vojnik, učiteljica leta 2024. 

Osnovne in srednje šole so po poletnih počitnicah znova odprle svoja vrata za šolarje - ob številnih policistih in prostovoljcih, ki skrbijo za njihove varne poti. Gre za 84 tisoč dijakov in skoraj 193 tisoč osnovnošolcev - med njimi je dobrih 20 tisoč takšnih z rumeno rutico. Nekaj utrinkov prevega šolskega dneva boste lahko ujeli v nadaljevanju oddaje. Slišali boste še: - Vodja Evropske komisije pohvalila obnovo po ujmi v Črni - Začenja se Blejski strateški forum z visoko udeležbo - Okužbe z virusom Zahodnega Nila tudi v Sloveniji

Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren? Na vse to odgovorimo v novi epizodi Radiovednih, kjer Neži Borkovič pomagata mlada novinarja z Osnovne šole Poljane Jaša Delak Žmahar in Rok Ribičič.

Na Državni volilni komisiji zavrnili očitke in kritike, da je bilo štetje glasovnic v nedeljo prepočasno.Predsednik SLS Marko Balažic: Evropske volitve so jasno pokazale, komu se čas izteka.Policija zaradi včerajšnjega incidenta povečala prisotnost v okolici Osnovne šole Vélika Dólina v občini Brežice.Vreme: Zvečer se bo ponekod prehodno delno zjasnilo, jutri bo pretežno oblačno s krajevnimi padavinami.

Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.Sogovornik: dr. Sergej Pirkmajer, dr. med. z Inštituta za patološko Fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Se spomnite, ko so radiovedna dekleta lani s pomočjo mladih osnovnošolk in osnovnošolcev z Osnovne šole Poljane iskale odgovore na to, kako daleč je do nam najbližjega osončja, zakaj smo zasvojeni z video igrami in še marsikaj? Tudi letos jim družbo vse do sredine junija delajo zvedavi mladi pomočniki. V prvem delu se sedmošolki Aneja in Ronja podata na popotovanje raziskovanja podobne oblike predmeta kot je bil prejšnji teden milni mehurček. Veste, kaj bi to lahko bilo?Sogovornica: dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja na Očesni kliniki v Ljubljani. 

»Živjo sonce in ajda dišeča, biti prijatelj sta radost in sreča,« pojejo učenci Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo. Njihova ravnateljica, gospa Karmen Simonič Mervic vlaga finančna sredstva v glasbo, kulturo in tovrstno vzgojo, rast in razvoj njihovih učencev. Tako so se odločili, v zadnjem letu pa k sodelovanju povabili nekdanjo pedagoginjo Lilijano Homovec ter priznanega skladatelja Andreja Makorja. Ustvarila sta mladinski muzikal z naslovom Ko Ajda zori. Glasbena pedagoginja Damjana Vončina s sodelavko Jano Peternel sta poprijeli za delo in za izvedbo tega dela angažirali domala vse učence šole, njihove starše in sokrajane. V mesecu marcu so izjemno uspešno izvedli premiero ter dve ponovitvi. Bil je čudovit dogodek, ki se je mladim prav gotovo vtisnil v dušo in srce za vse življenje. Reportažo o tem dogodku prinaša oddaja Primorski kraji in ljudje.

Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča. Še malo pa se bo zaključil spomladanski rok za vpis v srednje šole, pri čemer bodo najverjetneje tudi letos nekatere, po večini gimnazije skoraj do skrajnosti zaostrile prag za vstop. Ponekod bo ta tako visok, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna. Šolam je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen, govorimo o pravi ocenomaniji, ki pa se kljub temu ne odraža tudi v višji ravni znanja, ampak – kar je skrb vzbujajoče – v vse večjih duševnih težavah mladih. V začarano igro lova na petice so se ujeli vsi – od šol, učiteljev, staršev in posledično tudi učencev, pri čemer je vprašanje, ali so predlagane spremembe zakonodaje korak v pravo smer.  Sogovorniki: Sorina Doler in Luka Nikolac, osmošolca na Osnovni šoli Lava v Celju; Arja Ela Hvala in Lara Butinar, dijakinji Gimnazije Vič; Kristina, mama devetošolca; Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava; Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič; Klemen Lah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje; Dimitrij Banda, svetovalni delavec na Gimnaziji Vič; Andrej Koritnik, profesor slovenščine na Gimnaziji Vič; Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba; Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Bral je Jure Franko.

Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah.

Letos mineva četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija z izdajo Splošne šolske naredbe postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in GoriškemLetos mineva natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala Splošno šolsko naredbo, prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? – Odgovore smo iskali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, teologa, rusista in zgodovinarja, ki kot eden izmed muzejskih kustosov bdi nad pomembnim delom slovesnih aktivnosti, s katerimi bodo v Slovenskem šolskem muzeju obeležili 250. obletnico začetkov obveznega osnovnega šolstva pri nas.   foto: začetek Splošne šolske naredbe, kjer Marja Terezija navaja svoje vladarske nazive (MDZ, javna last)

Decembra lani je na Tajskem potekala 20. mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada. Predstavniki Slovenije, ki so na olimpijadi pod okriljem ZOTKS in DMFA sodelovali četrtič in v konkurenci 304 mladih iz 54 držav dosegli izjemen uspeh, domov so prinesli eno zlato, štiri srebrna in eno bronasto odličje. Za kakšno tekmovanje gre, kako so potekale priprave in kako je bilo na Tajskem? Odgovore smo izvedeli od ekipe, ki je na Tajskem zastopala Slovenijo. V njej so bili: Andraž Čadež, učenec 9. razreda Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro, Niko Habinc, učenec 9. razreda Osnovne šole Oskarja Kovačiča Ljubljana, Lea Hrvatin, dijakinja 1. letnika Gimnazije Vič, Aleksander Jotanović, dijak 1. letnika Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije na Šolskem centru Novo mesto, Izadora Kopač, dijakinja 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, in Primož Markovič, dijak 1. letnika Gimnazije Bežigrad, ter mentorji: dr. Barbara Rovšek, Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani, Margareta Obrovnik Hlačar, učiteljica na OŠ Zreče in Leona Štuklja MB, in dr. Jure Mravlje iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Bodi obveščen/a, ko novembra izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= V epizodi 117 je bil moj gost Gregor Kosi, ki je bil dolgoletni direktor Lidl Slovenija. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Iluzija in misli Leadership Dražljaji Naše odločitve in vedenje Skrivnosti in resnica Carlos Ghosn in splet laži Vrednote in potrebe Kognitivna terapija Nenehne spremembe in cone stanja Osnovne potrebe zaposlenih Ljubezen in strast do dela Naše želje in zloraba potreb Sam svoj šef Intuicija Ženske in moški v poslu Čustva in zrelost Leadership delavnice Teorija socialnega učenja Učinkovito vodenje in vloga odnosov Ženska in moška energija Leva in desna možganska polovica Umetna inteligenca Koncept dobrega in slabega Iskanje sreče Svobodna volja Formula za motivacijo Formula za življensko silo Vprašanje prejšnjega gosta ============================= ASTRA AI: https://astra.si/ai/  ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack ============================

Osnovne gradnike beljakovin moramo v telo vnesi z ustrezno prehrano. V sredinem Svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna so priporočila glede dnevnega vnosa in ali morajo biti beljakovine prisotne v vsakem obroku dneva. Katere beljakovine so bolj kakovostne, katere manj in na kaj moramo biti kot potrošniki pozorni, da v poplavi izdelkov s poudarjeno vsebnostjo beljakovin na policah trgovin, ne bomo zavedeni? Sogovornica: magistrica inženirka prehrane Zala Mlinšek.

Po vijugasti cesti in mnogih ovinkih obiščemo eno izmed treh gorniških vasi, ki jih imamo pri nas, vas Luče v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Na terenu preverjamo, v kakšnem stanju so šolski prostori in kako bo potekalo prihajajoče šolsko leto. Kakšno oporo in pomoč nudijo otrokom, ki so bili prizadeti v nedavnih ujmah? Sogovornici: Andreja Urh, ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča Luče; Polona Škrubej, svetovalna delavka na Osnovni šoli Blaža Arniča Luče, podružnični šoli Solčava in vrtcu v Lučah.

V tokratni (2.9.2023) redni sobotni oddaji Obrazi sosednje ulice… gostimo – ob začetku šolskega leta – ravnateljico osnovne šole Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah, prof.angleškega in španskega jezika – radostno in karizmatično pedagoginjo Nevenko Brdnik. Štirinajst let je že na čelu tega velikega izobraževalnega kolektiva pod Konjiško goro; rada ima svoj poklic in otroke, ki jim posveča vse svoje Življenje. Razpetost učitelja med vzgojo in izobraževanje po njenem ni nobena resna dilema, kaj šola prvenstveno mora sodelovati pri formiranju mladega človeka v moralno razsodno, empatično, sočutno in odgovorno osebnost. Učiteljski poklic je eden najlepših, rada poudarja in hkrati v isti sapi dodaja, da tudi eden najzahtevnejših. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

Želite naučiti reiki i uzbuđeni ste o tome što vas očekuje? U ovom najnovijem podcastu, govorim o tome kako da se što kvalitetnije pripremite za reiki tečaj i koje stvari trebate imati na umu kako biste maksimalno osnažili svoje iskustvo.  Prva stvar na koju sam se fokusirao jest nešto što se često previdi - reiki svijeća.

Želite naučiti reiki i uzbuđeni ste o tome što vas očekuje? U ovom najnovijem podcastu, govorim o tome kako da se što kvalitetnije pripremite za reiki tečaj i koje stvari trebate imati na umu kako biste maksimalno osnažili svoje iskustvo.  Prva stvar na koju sam se fokusirao jest nešto što se često previdi - reiki svijeća.

Milan Damjanac je šarenolika ličnost i teško ga je opisati u par stavki. Između ostalog on je master filozofije, i sertifikovani konstruktivistički psihoterapeut. Osnovne i master studije završio je na Filozofskom Fakultetu u Beogradu. U svom blizu decenijskom radu sa klijentima u individualnom i grupnom setingu integriše principe konstuktivističke, egzistenncijalne i dijalektičke psihoterapije. Iskreno veruje da svaka osoba doživljava svet na drugačiji način i da se, samim tim, svakome mora pristupiti na način koji uvažava njihovu različitost. Svaki problem i doživljaj osobe je jedinstven i važan, i on se mora razumeti. Osoba se menja isključivo kada je sama spremna na to- a on je tu da pomogne da zajedno sa klijetnom osmislie promenu nakon što dobro sagledaju problem. Kako sam kaže "Moj klijent je moj saradnik, a ja njegov saputnik na putu promene." Ukoliko želite da stupite u kontakt sa njim i saznate više o njegovom radu, informacije možete naći na instagram stranici @psihoterapija.milan.damjanac ili njegovom You Tube kanalu https://www.youtube.com/channel/UCf-1UDBw-woPfJWmYo0UAJA Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Podržite me na Patreonu: https://patreon.com/being_and_doing Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Vise informacija o podkastu I Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoin... Instagram: https://www.instagram.com/being_and_d... Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68... Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing S'ljubavlju,⁠ Aleks

Darija Petrović Lubańska jer master psiholog i sertifikovani TA terapeut sa sedištem u Bristolu. Osnovne studije psihologije je zavšila na Univerzitetu u Novom Sadu a master studije kliničke psihologije završila paralelno na Univerzitetu Nikozija na Kipru i Univerzitetu u Novom Sadu godine. Njeno kasnije školovanje je krenulo istraživačim pravcem i imala je sreću da se priključi istraživačkom timu Univerziteta Cambridge, UK. Međutim, ona je definitivno više praktičar neko naučnica. Iako je TA njen dominanti teorijski pravac edukovana je iz CBT i porodične psihoterapije, tako da u radu primenjuje različite tehnike zavisno od potrebe klijenata. Živi u Engleskoj i srećno je udata :) Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Za infromacije o radu sa mnom posetite moju instagram stranicu https://www.instagram.com/aleksandra.vancevska/ Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. Hvala što ste mi se pridružili na ovom putovanju. S'ljubavlju, Aleks

Slađana Đorđević je master kliničke psihologije i sertifikovani telesni psihoterapeut. Osnovne i master studije završila je na Filozofskom Fakultetu u Beogradu na odeljenju za psihologiju. Četvorogodišnju edukaciju za telesnu psihoterapiju završila je u školi Tepsyntesis u Beogradu, a nakon toga i dve iskustvene godine pri Geštalt Studiju. Nosilac je Nacionalnog i Evropskog sertifikata za psihoterapiju (ECP). U svom decenijskom radu sa klijentima u individualnom i grupnom setingu integriše principe telesne, geštalt psihoterapije i drugih humanističkih pravaca. Autor, predavač i voditelj seminara, edukacija i radionica za širu i stručnu javnost iz oblasti psihologije i psihoterapije.Tokom svog profesionalnog razvoja održala je veliki broj prezentacija na nacionalnim i internacionalnim stručnim skupovima širom Evrope na teme iz oblasti telesne psihoterapije, ranog razvoja i rada sa traumama. Ukoliko žlite da stupite u kontakt sa njom i saznatee više o njenom radu više informacija možete naći na stranici telesno-psihoterapijskog centa https://tp-centar.org Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Podržite me na Patreonu: https://patreon.com/being_and_doing Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Vise informacija o podkastu I Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoin... Instagram: https://www.instagram.com/being_and_d... Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68... Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing S'ljubavlju,⁠ Aleks

Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Za infromacije o radu sa mnom posetite moju instagram stranicu https://www.instagram.com/aleksandra.vancevska/ Bojana Filipović je psiholog i psihoterapeut u privatnoj praksi. Osnovne i master studije psihologije je završila na Filozofskom fakultetu Univerziteta u Beogradu. Sertifikovani je transakcioni analitičar u oblasti psihoterapije, a pre dve godine je upisala i edukaciju iz telesne psihoterapije. Voli da kombinuje ideje i pristupe iz različitih psihoterapijskih modaliteta. Smatra da je više od modaliteta i tehnika za uspeh psihoterapije važan odnos između psihoterapeuta i klijenta koji omogućava sigurno okruženje za istraživanje i razmenu. Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Vise informacija o podkastu I Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoin... Instagram: https://www.instagram.com/being_and_d... Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68... Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. S'ljubavlju, Aleks

Bliža se konec šolskega leta in številni starši ter učenci v teh dneh razmišljajo, kakšno darilo podeliti učiteljem. Zakonodaja določa, da lahko učitelji sprejmejo darila, če ta niso vrednejša od stotih evrov. Kdaj je treba prijaviti darilo in katerega darila ne smejo sprejeti nikoli, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Dolenjske Toplice Andreja Koščak, ki poudarja, da darila v današnjem času niso bogata.

Z namenom, da bi imeli bolni otroci tudi v bolnišnici v Ljubljani šolo, je bila leta 1951 ustanovljena Bolnišnična šola. Ta ohranja in krepi življenjsko perspektivo in osmišlja dneve bolnih otrok. Ob šolskem delu pa izven bolnišničnih zidov nastaja še več drugih vsebin, med njimi so tabori sonca in radosti in bolnišnične olimpijske igre. Več o poslanstvu in delovanju šole bo v noči s sobote na nedeljo povedala profesorica Manja Žugman, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Osnovne šole Ledina. Na Nočni obisk po polnoči jo je povabila voditeljica Anamarija Štukelj Cusma.

Ime tedna in meseca je Vida Marolt, ravnateljica novomeške Osnovne šole Dragotina Ketteja, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Pred kratkim so odprli osemkilometrsko Kettejevo učno pot, ki je prilagojena ljudem s posebnimi potrebami in na različne načine spodbuja gibanje ter spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti Novega mesta. V pogovoru je poudarila, kako je ponosna na kolektiv, ki zna poiskati v otrocih tisto najboljše. Na vseh področjih. Kandidatki sta še bili: Ana Likar, intermedijska umetnica, ki je z instalacijo Delala je neurja, s katero obravnava različne interpretacije čarovništva in s tem na izviren način spregovori o zamolčanih temah prepričala žirijo in prejela letošnjo nagrado skupine OHO, osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike. Nataša Matjašec Rošker, igralka in prvakinja mariborske Drame, ki se v svoji bogati karieri odrskega in filmskega igralskega ustvarjanja nenehno izmika kategoriziranju ter vedno znova išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Je letošnja prejemnica Borštnikovega prstana, osrednje slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost.

U Olovu je na poligonu OŠ“Olovo“ održano općinsko takmičenje iz Prve pomoći.Takmičenje je kao i svake godine do sada organizovao Crveni križ Olovo u saradnji sa osnovnim i srednjom školom u Olovu uz podršku DZ Olovo,BRC „Aquaterm“ ,Policijske stanice i Osnovne škole "Olovo" .

Podražitve počitniških paketov, oblačil in obutve so najbolj prispevale zvišanju mesečne inflacije za odstotek in pol. Zadnji podatki pa kažejo tudi na višanje jedrne inflacije, v kateri pa niso upoštevane dobrine, pri katerih cene najbolj nihajo. V Radijskem dnevniku tudi: - Sindikati zdravstva in socialnega varstva izjemno nezadovoljni s predlogom plačnega stebra, ki ga je pripravilo ministrstvo. - Podjetje I-vent, nekdanji Lunos, z novim lastnikom išče dostop do svetovnih trgov - Ob novem valu ruskih letalskih napadov Ukrajinci končujejo priprave na protiofenzivo

Djetetu se bliži 6. rođendan i ne znate je li vrijeme za poslati ga u školu? Okupili smo stručnjake iz predškolskog odgoja i zdravstvenog sustava da nas provedu kroz proces pripreme i upisa u prvi razred osnovne škole. Poslušajte vodič za roditelje i bez stresa krenite u novo razdoblje

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

"Ko je pripremio tajnu večeru?"  If you like what you hear and you want to support me you can make a one time donation using PayPal https://paypal.me/beinganddoing. Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Nova epizoda nam donosi razgovor sa Anom koja promišlja život na više nivoa i u više raziličitih dimezija. Kao i njen sajt ovaj razgovor je svojevrstan lavirint tema koji možete istraživati u svom tempu i na razne načine. Dotakle smo se pozicije umetnice u društvu i neophodnosti njenog života na margini kao i polozaja zena i njihovih borbi da u njega pogledaju. Pričale smo o anarhiji, slobodi i folku. Govorile smo o mačkama i lekcijama kojima nas ova mala krznata božanstva uče. Nadam se da ćete uživati u poetici ovog razgovora koliko sam i ja.   Ana Arp je pisac. Autorka je sajta A.A.A (2011), knjiga Tri mita (2016) i Jabuke (2019). U 2022. godinu ulazi sa planom za objavljivanje tri knjige koje će činiti jednu estetsku i smisaonu celinu – eseje o Šekspiru, Helderlinu i Tomasu Manu. Ana Arp prati blejkovsku tradiciju uradi sam izdavaštva, nezavisnosti u radu, delanja van tržišnih modela i odnosa izdavač-autor. Svoj rad sama finansira, štampa i uređuje, sarađujući sa lektorima, dizajnerima i fotografima. To je deo koncepta, ne nužnosti, i ima veze sa anarhističkim idejama koje negiraju odnos hijerarhije i po svaku cenu institucionalnog afirmisanja umetnika (preko izdavača, nagrada, medija, udruženja, festivala). Rođena je u Beogradu 6. decembra 1985. godine. Osnovne, master i doktorske studije pohađala je na Filološkom fakultetu u Beogradu na Katedri za opštu književnost i teoriju književnosti. Sajt A.A.A (https://anaarpart.com) treba posmatrati kao oblik umetničkog dela. Sadržaj sajta stvara novi jezik koji je omogućila tehnologija koja iz dana u dan biva sve jači medijator između nas i umetnosti, nas i stvarnosti. U pitanju je umetnička forma koja se najbolje otkriva ako posetilac uđe u arhivu i počne da se kreće pravolinijski kroz sadržaj, iz meseca u mesec, iz teksta u tekst. Tada se uočava jasna narativna struktura čitavog projekta na kome je autorka radila jedanaest godina. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Vise informacija o podkastu Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoing.podcast Instagram: https://www.instagram.com/being_and_doing/ Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68feebc101 Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. S'ljubavlju, Aleks

Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, na dolgi rok pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - Aida Zorc, pomočnica ravnateljice Osnovne šole Valentina Vodnika, - dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, - Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, - Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška - poslanec Državnega zbora. Kako izboljšati telesno pripravljenost otrok in mladih?Obdobje covida je vplivalo tudi na gibalni razvoj otrok in njihovo telesno pripravljenost. V vzdržljivosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti so osnovnošolci kljub letošnjemu, nekoliko bolj normalnem letu v povprečju za desetino slabši kot pred epidemijo. Opozorila športnih strokovnjakov, da je treba ukrepati takoj, saj to lahko vodi v slabše učne uspehe učencev, dolgoročno pa tudi v slabšo delovno produktivnost, slabše rezultate v profesionalnem športu in več zdravstvenih težav v odrasli dobi, so bila do zdaj preslišana. Katere rešitve predlagajo športni strokovnjaki, jih je sploh mogoče vpeljati v šole in kolikšna je politična volja za obravnavanje teh vprašanj, voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: – dr. Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, vodja nacionalnega sistema Slofit, vodja Laboratorija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, – Nejc Planinc, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz podjetja Inštitut za medicino in šport, – Bor Dereani z Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, profesor športne vzgoje na Gimnaziji Šiška – Robert Janev, poslanec Državnega zbora, podpredsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, – Igor Topole, ravnatelj II. osnovne šole Celje.

V epizodi 78 je bil moj gost David Cigoj, avtor knjige Razvoj zavesti. Po dolgih letih življenja in dela v medkulturnem okolju se je odločil za doktorski študij sociologije. Pri tem ga zanima tako razvoj posameznikov kot družb. Najbolj ga intrigira vprašanje, kako pospešiti razvoj celotnih družb. Dotakneva se tematik, kot so: Nova svetovna filozofija, človeški razvoj Moč, sila, naslije vs. moč, krepost Odločitve, nagon, šibkost, hierarhija v družbi Osnovne potrebe, osnovne psihološke potrebe, Amerika Osnovne duhovne potrebe, okolje, resnica, novosti, lepota, krivica Človeštvo in preteklost Prihodnost človeštva, človeški razvoj, vzpon človeka Svoboda, individualizem, kolektivizem, osvobajanje Obrambni mehanizem in zaprtje, ljubezen, zlata doba Slovenci in prihodnost, emergentnost Razvoj zavesti in manjšanje ega, Islam Uspeh družbe, iluzija Mentalna kompleksnost, samo avtorizacija, pojasnjevanje realnosti Samo transformirajoči um Izzivi sodobnega človeka, vojna Demokracija, upor, destruktivnost in zlo Suženjska mentaliteta, kriminal, mentaliteta žrtve Teorije zarot, sumničavost, konspirativne zgodbe Resnica, naše naloge, politika in rešitve Religije in pretekle iluzije, znanost, Bog Stopnje razvoja, spiralna dinamika, stopnje razvoja po barvah ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že prek 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Ukrajincem Evgenijem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: - Katarina Štrukelj, direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov, - Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, - Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, - Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. So se udejanjile optimistične napovedi o hitri dodelitvi pomoči in zaposlitvi ter enostavni vključitvi otrok v vrtce in šole? Ukrajino je zaradi vojne zapustilo že več kot 5,5 milijona ljudi. V Slovenijo jih je pribežalo več kot pet tisoč. Kako se ukrajinski begunci vključujejo v našo družbo? Koliko jih že ima status začasne zaščite, ki jim omogoča, da se zaposlijo ali zaprosijo za denarno pomoč? Kje se bodo lahko zaposlili? Predvsem pa, kako je poskrbljeno za otroke in kako se vključujejo v vrtce in šole? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti v studiu. Pogovarjali smo se tudi z Jevgenijem Gorešnikom, Ukrajincem, ki že 17 let živi v Sloveniji, dopisnica Nina Brus pa je pripravila reportažo iz azilnega doma. Gostje: – Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov, – Robert Modrijan z Zavoda za zaposlovanje, – Karmen Cunder, ravnateljica Osnovne šole 8 talcev v Logatcu, – Primož Jamšek s Slovenske filantropije.

0:00 Uvod3:17 Je li privlačnost dovoljna?5:00 "Osnovne postavke" veze8:42 Muškarci & kućanski poslovi11:41 "Mislila/o sam da će se promijeniti"14:21 "Nije sve tako loše, ima tu i dobrih trenutaka"16:03 Suprotnosti se privlače - istina ili mit?19:01 Savjeti za ponijeti sa sobom