Podcasts about mineva

Državni zbor pozdravlja stabilnejše financiranje vzgoje in izobraževanja, opozicijo najbolj skrbi avtonomija šol in vrtcev.Slovenija vse manj privlačna za vlaganja med nemškimi investitorji.Na mednarodni dan urgente medicine zaposleni opozorili na nevzdržne razmere in nizek interes za specializacijo.V Gazi z delom začela novoustanovljena humanitarna organizacija Gaza Humanitarian Foundation. OZN sodelovanje z njo zavrača.Mineva 83. let od komunističnega atentata na Ehrlicha, duhovnika, teologa in narodno zavednega vizionarja.ŠPORT: Kolesarska dirka po Italiji se nadaljuje z zahtevno, gorskso etapo. V karavani tudi načeti Roglič.Vreme: Danes in jutri oblačno s padavinami in nevihtami.Policija ni ugotovila ne storilca ne načina povzročitve januarskega požara v dijaškem domu v Ljubljani.Agencija za okolje in gasilci krepijo sodelovanje za boljše obveščanje.Obhajamo god Alojzija Grozdeta, zavetnika mladih, pesnikov, študentov ter dijakov.

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne in 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe – dveh zgodovinskih dogodkov, ki sta močno zaznamovala Slovence v njihovem skupnem kulturnem prostoru. V pogovoru pod okriljem Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega sporeda ORF v Celovcu razmišljamo o manj znanih dejstvih in zapuščini, ki sta jih krojila omenjena dogodka, pa o tem, kako s preteklimi dogodki osvetliti današnje družbenopolitično dogajanje. O tem s sogovorniki – sodelujejo Peter Kovačič Peršin, dr. Jože Pirjevec in dr. Valentin Sima. Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945), foto: Wikipedija

Mineva polčetrti mesec, odkar je mariborska občina uvedla celovito prenovo avtobusnih linij. Ta je namenjena povečanju učinkovitosti javnega prevoza, a je med številnimi občani povzročila tudi negodovanje. V tokratni Radijski tribuni smo preverili, kako se občina odziva na zahteve civilnih pobud, katere izboljšave še načrtuje in kaj o uspešnosti prenove kažejo podatki.

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oborožen konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega so bili več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Mineva 80 let od smrti ameriškega predsednika, ki je s svojimi socialnimi reformami iz hude krize rešil ameriški kapitalizem, ključno pripomogel k zmagi v drugi svetovni vojni in prej izolacionistične ZDA vzpostavil kot osrednjega akterja svetovne politike in ekonomijeV zgodovini je malo političnih osebnosti, še manj pa demokratično voljenih voditeljev, ki so tako zelo preoblikovali svet, kot ga je ameriški predsednik, od smrti katerega te dni mineva točno 80 let. Franklin Delano Roosevelt ni bil le človek, odločilen za to, da so Združene države, ki so bile v 30. letih preteklega stoletja še vedno močno izolacionistične, v drugi svetovni vojni najprej z oskrbo z orožjem, potem pa tudi neposredno, stopile na stran zaveznikov in pomagale premagati nacistično Nemčijo; ni bil le človek, ki je kljub otroški paralizi, ki ga je prizadela še preden je prvič zasedel predsedniški položaj, postal eden najmočnejših svetovnih voditeljev in edini ameriški predsednik v zgodovini, ki je bil kar štirikrat izvoljen na to funkcijo in jo zasedal vse do smrti; bil je tudi človek, ki je s svojim pogledom na vlogo države v gospodarstvu in družbi vzpostavil to, kar danes razumemo kot moderno ameriško državo in ZDA pretvoril ne samo v svetovno velesilo, ampak v politično tvorbo, ki je kljub svoji individualistični ideologiji vendarle dopuščala nekakšno javno vlogo pri varovanju narave, zamejevanju vpliva velekapitala in uveljavljanju delavskih pravic in zaščite najšibkejših - bil je torej človek, ki je pred slabimi stotimi leti zasnoval tisto malo socialne države, kolikor je ZDA danes premorejo in ki jo trenutna administracija pospešeno razgrajuje. Za nekatere tako rekoč socialist, za druge rešitelj kapitalizma v času hude gospodarske krize, ko je grozil njegov zlom - kdo je bil Franklin Delano Roosevelt in kakšno zgodovinsko vlogo je odigral, se bomo v tokratnih Glasovih svetov pogovarjali z dr. Kornelijo Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Franklin Delano Roosevelt novembra 1944, Wikimedia, javna last Vabljeni tudi k poslušanju oddaje Ars humana o Ljudski zgodovini Združenih držav: »Zgodovina, ki ohranja živ spomin na ljudske upore, nudi drugačno razumevanje moči.«

Škof Peter Štumpf na peti dan radijskega misijona: Vsaka skupnost je močnejša, če se podpira in moli.Državni svet pripravil posvet ob 35-letnici komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.Vlada je zagotovila sredstva za dograditev Onkološkega inštituta, pacienti kljub temu dvakrat v obravnavo.Bo zakon o psihoterapevtski dejavnosti po več kot dveh desetletjih končno uredil kaos na področju duševnega zdravja?Začela se je kampanje pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke.SBC ugotavlja: Hrvaška pospešeno ustvarja ugodno podjetniško okolje, slovenska podjetja pa iščejo priložnosti čez mejo.Stroka opozarja: Trump povzroča večjo gospodarsko negotovost kot covid-19.Vreme: Danes in jutri bo večinoma jasno. Čez dan bo vetrovno in toplo.Mineva pet let od smrti nadškofa Alojza Urana, drevi bo v ljubljanski stolnici sveta maša.Predsednica države s koalicijo o novih kandidatih za guvernerja banke Slovenije, med njimi ni Saše Jazbec.Svetovni dan Parkinsonove bolezni v znamenju upanja, povezanosti in spoštovanja.Šport: Nogometaši Celja po prvi tekmi četrtfinala Konferenčne lige proti Fiorentini z aktivnim rezultatom. Firenčani v knežjem mestu slavili z 2:1.

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Ostali poudarki: - Z izkupičkom od prodaje zamaškov je Ptujčan pomagal že kakim 30-im otrokom - Še vedno se do konca meseca lahko pridružite akciji zapisovanja spominov - Mineva 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem - S sprehodom Po poteh užitnih dreves v Mariboru začenjajo Festival sprehodov - Nagrajena zgledna prenova Hiše na Purgi pri Svetem Vidu nad Cerknico.

Mineva mesec in pol, odkar je mariborska občina prenovila avtobusne povezave. Odtlej so številni deli mesta boje povezani, a je prenova razhudila mnoge potnike, predvsem iz primestnih delov občine. O tem, kako je nov sistem zaživel v praksi in katere spremembe lahko potniki še pričakujejo, v tokratni Radijski tribuni.

V Džedi v Savdski Arabiji sta ameriška in ukrajinska delegacija začeli pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Evropski parlament v Starsbourgu medtem razpravlja o krepitvi evropske obrambe. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na zasedanju pozvala k podpori v prizadevanjih za vnovično oborožitev Evrope in opozorila, da mir na stari celini ni več samoumeven. Po njenih besedah se je treba lotiti krepitve evropskih obrambnih zmogljivosti, in to takoj. V oddaji tudi o tem: - Minister Boštjančič: Za varnost bi lahko namenili tudi del kohezijskih sredstev. - Mineva 5 let od razglasitve pandemije covida-19 - Po včerajšnji nesreči letala na Veliki planini še vedno iščejo pogrešanega pilota.

Papeževo življenje ni več neposredno ogroženo.Dr. Andrej Marko Poznič o razlogih za kristjanofobijo v Sloveniji.Preiskovalci še niso uspeli priti do kabine strmoglavljenega letala.Mineva pet let od prvega primera okužbe s koronavirusom pri nas. Infektolog Vovko: Virus v zadnjih letih ni oslabel, se je pa izboljšala naša imunost.Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik in tovarno umetne inteligence.Nove napetosti v Bosni in Hercegovini. ZDA: Razpada države ne bomo dopustili.Evropska unija pospešeno krepi obrambo. Danes o tem v Bruslju finančni ministri.Kaj bi se zgodilo, če bi Evropska unija in ZDA dvignili roke od Ukrajine?ŠPORT: Košarkarji Cedevite Olimpije v Carigradu proti Bahčešehirju za polfinale Evropskega pokala.VREME: Danes bo oblačno, na zahodu in jugu bodo plohe. Jutri se bo dež razširil tudi nad osrednjo Slovenijo.

Oči Katoliške cerkve in tudi svetovne javnosti so uprte v bolnišnico Gemelli, kjer se zdravi papež Frančišek. Njegovo stanje je stabilno, čeprav še vedno težko. Mineva že tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino. Evropska unija poskuša prepričati ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ne bi preveč popuščal ruskim pogledom pri iskanju miru. Nemirno bo v Nemčiji, kjer je na izrednih parlamentarnih volitvah skrajna AfD dobila kar petino glasov. Relativna zmagovalka volitev je sicer krščanskodemokratska zveza CDU/CSU, ki obljublja vladno koalicijo s potolčenimi socialdemokrati in zagon nemškega gospodarstva.

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

Mineva 80 let, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau, kraj smrti milijon 300 tisoč ljudi, predvsem Judov. Ta dan zaznamujemo kot svetovni dan spomina na holokavst. Evropa se je od takrat spremenila, tako etnično kot politično in moralno. Nekateri krivci za najhujši zločin v zgodovini so bili kaznovani, drugi ne. Svet pa je dobil mednarodna pravila, po katerih je prepovedana agresija na neodvisne države, za tem pa tudi Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju hudodelstva genocida. O dnevu spomina na holokavst in o tem, kaj se je svet naučil iz te izkušnje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vasilka Sancin, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kokalj Kočevar, Muzej novejše zgodovine Slovenije; dr. Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.

V Ošvijenčimu na Poljskem, na območju nekdanjega nacističnega delovnega in uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau, je bila popoldne spominska slovesnost ob 80-ti obletnici njegove osvoboditve. V Auschwitzu je bilo umorjenih 1,1 milijona ljudi, živi le še 50 preživelih taboriščnikov. Desne politične sile v Nemčiji in Avstriji prigovarjajo svojim državljanom, naj se ne počutijo krive za zločine prednikov. Povsod, tako z leve kot desne strani, pa se znova krepi protisemitizem. Druge teme: - Vlada prejela več kot 500 pripomb na izhodišča nepremičninskega davka. - Na sever Gaze se vrača več sto tisoč Palestincev. - Italija znova začela premeščati prebežnike v Albanijo.

V Vitanju je bila sinoči državna proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je med drugim dejal, da slovenska podjetja dosegajo prebojne rezultate pri razvijanju novih tehnologij, komunikacij in materialov. Naši državi se zdaj odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese Josef Aschbacher pa je včerajšnji dan označil za dan praznovanja in ponosa. Ostali poudarki oddaje: - ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju. - Ostri odzivi na inavguracijo venezuelskega predsednika Madura. - Mineva pet let od prve smrti zaradi covida-19.

Godina: Napoved razrešitve članov sveta Agencija za energijo pomeni nedopusten politični pritisk na regulatorja.Gorenak v pogovoru za Radio Ognjišče pred interpelacijo zoper notranjega ministra Poklukarja: presenečen bom, če bo ostal na položaju.Mineva pet let od izbruha covida-19. Kako z današnje perspektive pandemijo vidi infektologinja doktorica Mateja Logar?Danska premierka po Trumpovih grožnjah sklicala srečanje z vodji strank.Vreme: Popoldne bo oblačno in deževno. Jutri postopna razjasnitev. hladilo se bo.

V Sloveniji se ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti spominjamo uradne razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990. Na njem je 95 odstotkov udeležencev glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Po 34-tih letih pa poznavalci različnih področij ugotavljajo, da politika nima vizije o prihodnosti. Drugi poudarki oddaje: - Vrstijo se opozorila, da Izrael v Gazi nadaljuje kršitve mednarodnega prava. - Azerbajdžanski viri: potniško letalo naj bi včeraj sestrelila ruska vojska. - Gorski reševalci našli truplo madžarskega pohodnika.

Mineva še eno burno politično leto v Sloveniji. Ni manjkalo afer ter takšnih in drugačnih političnih pretresov.A kakor ugotavljata novinarki in politični analitičarki Tanja Gobec, TV Slovenija, in Metka Majer, Pop TV, ni bilo leto 2024 nič kaj bolj posebno od zadnjih nekaj let. Bo pa toliko bolj zanimivo leto 2025, ko bodo parlamentarne volitve vedno bližje.

David je industrijski oblikovalec, ki raziskuje tradicionalne tehnike in obrti v kulisi sodobnega sveta. Vse od zaključka magistrskega študija industrijskega oblikovanja na dunajski Univerzi uporabnih umetnosti ostaja razpet med Ljubljano in Dunajem, kot začetek samostojne kariere pa šteje svoj dizajn, čez tri nadstropja razpet mural luksuzne franšize Rewe Groupa – Merkur Hoher Markt na Dunaju. V 12 letih solo kariere je razvil dolgotrajne poslovne odnose kot oblikovalec in kreativni direktor za širok nabor industrij. Mineva že osmo leto, odkar za svojo stranko šteje proizvajalca žakardnega tekstila za dom Leitner Leinen, njegovo delo pa so zaznamovala tudi sodelovanja z največjimi svetovnimi modnimi konglomerati. Doma David ustvarja za Dano in Iliriko, poznamo pa ga tudi po sodelovanju pri veliki prenovi Hotela Grand Koper leta 2021. Letos je perspektivni David sprejel še vlogo avtorja postavitve in kustosa razstave Spekter, postavljene ob 70. obletnici Zbirke Umetnostne galerije Maribor, ki bo na ogled do decembra naslednje leto. Več o podkastu z Davidom Tavčarjem si lahko preberete tukaj. Gost: David Tavčar https://www.instagram.com/david_tavcar_design_practice/ Voditeljica: Petra Windschnurer https://www.instagram.com/windschnurer/ Več podobnih vsebin najdete na: https://elle.metropolitan.si/

Mineva 30 let, odkar imamo pri nas institucijo varuha človekovih pravic. Slovenijo je v tem obdobju pretreslo več kriz, med drugim gospodarska kriza, begunska kriza in pandemija covida-19. Številnim prebivalkam in prebivalcem so bile kršene človekove pravice. Obravnaval jih je tudi varuh človekovih pravic. Kot opozarjajo pri instituciji varuha, so največkrat ključna težava neodzivni državni organi in institucije, ki ljudem ne prisluhnejo, jim ne odgovarjajo in ne rešujejo njihovih težav. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred jutrišnjim mednarodnim dnevom človekovih pravic zato poudarja, da je kultura dialoga osnova demokratične in pluralne družbe. Kot je dejal v poslanici, brez kulture dialoga ne moremo izvajati resničnih sprememb.

Jutri bo izšla biografija nekdanje kanclerke Angele Merkel z naslovom SVOBODA. Časnik Die Zeit je objavil nekaj odlomkov iz knjige, ki je menda nastajala brez peresa v senci. Nekdanja kanclerka je imela kar nekaj pomnjenja vrednih srečanj z Donaldom Trumpom, ki je bil vnovič izvoljen za predsednika ZDA. Se je Merklova glede njega izrazila diplomatsko? Mineva tretji teden, odkar ima Nemčija manjšinsko vlado. Se to kaj pozna v državi? Pozornost se že usmerja v kanclerskega kandidata krščansko demokratske unije (CDU) Friedricha Merza, ki bi lahko bil naslednji kancler. Bi z njim nastopile velike spremembe?

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Matjaž Klopčič se je rodil leta 1934 v Ljubljani. Diplomiral je iz arhitekture, a se je že kmalu posvetil filmu in mu ostal zvest vse življenje, kot režiser in tudi kot profesor na akademiji. Prve filme je posnel na prelomu šestdesetih let. Njegovi najbolj znani celovečerni so Na papirnatih avionih, Sedmina, Cvetje v jeseni, Strah, Vdovstvo Karoline Žašler, Dediščina in Moj ata, socialistični kulak. V Slovenski kinoteki je ta čas na sporedu retrospektiva njegovih filmov, poklonili so se mu tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Leta 1982 je Matjaž Klopčič o svoji ustavrjalni poti razmišljal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

Gledališki in filmski igralec Maks Furijan se je rodil septembra leta 1904 v Goričaku. Najprej je kot kot mizar delal v mariborskih železniških delavnicah, od leta 1921 je obiskoval dramatično šolo Milana Skrbinška. V letih od 1929 do 1936 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, v naslednjih letih je igral v Osijeku, Skopju, Zagrebu, od leta 1947 pa do upokojitve 1962 je bil član ansambla Drame SNG v Ljubljani. Bil je izvrsten v večjih in manjših vlogah; nastopal je tudi v televizijskih nadaljevankah in filmih. Na AGRFT je predaval gledališko šminkanje. Za igralsko umetnost je bil nagrajen tudi z Borštnikovim prstanom. Maks Furijan je umrl leta 1993. Leta 1986 se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom z njim pogovarjal France Vurnik.

V Izraelu zaznamujejo prvo obletnico vdora pripadnikov Hamasa v judovsko državo, ki je sprožil vojno v Gazi. Ta je med Palestinci zahtevala skoraj 42 tisoč smrtnih žrtev, 100 tisoč je ranjenih, 1,8 milijona razseljenih, izraelski talci pa še vedno niso na prostosti. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade v enklavi in obstreljevanje libanonske prestolnice Bejrut. Druge teme: - Državni zbor o imenovanju šolskega in obrambnega ministra; resor za digitalizacijo bo začasno vodil finančni minister. - Nobelova nagrada za medicino v roke ameriškima znanstvenikoma za odkritje mikro RNK, ključne pri regulaciji genov. - Teden otroka z geslom Otrok, nepopisan list poziva k ustvarjalnosti in vzgoji najmlajših v odgovorne odrasle.

Združeni narodi so sprejeli pakt za prihodnost, ki naj bi obravnaval izzive 21. stoletja, od oboroženih konfliktov do podnebnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je vrh za prihodnost sklical, ker je svet na poti, da ga vrže s tira, za vrnitev na pravo pot pa potrebujemo težke odločitve. Takšne bodo potrebne tudi na Bližnjem vzhodu, kjer poleg spopadov v Gazi vse bolj skrbijo iz minute v minuto hujši spopadi med Izraelom in libanonskim Hezbolahom. Kot je sporočil visoki poveljnik Hezbolaha, sta Izrael in Hezbolah vstopila v neposredno obračunavanje. Drugi poudarki oddaje: - Na volitvah v nemški deželi Brandenburg kaže na zmago vladajočih socialdemokratov. - Mineva 60 let od postavitve oddajnika RTV Slovenija na Uršlji gori. - Primož Roglič brez možnosti za kolajno na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas.

Mineva 14-ti dan od vdora ukrajinske vojske na rusko ozemlje. Iz Kijeva so danes sporočili, da so njihove enote napredovale že približno 35 kilometrov globoko v ruski regiji Kursk in nadzorujejo več kot tisoč 200 kvadratnih kilometrov ozemlja, medtem ko je Rusija premaknila nekaj svojih vojakov iz drugih smeri, da bi okrepila položaje v regiji. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil odločenost, da obranijo svojo suverenost. Medtem iz juga ukrajinske regije Zaporožje poročajo o ruskem napadu na kiosk v bližini otroškega igrišča, v katerem je bilo ranjenih pet otrok in najstnikov. Moskva pa je sporočila, da so njene sile zavzele strateško pomembno logistično vozlišče v regiji Doneck.

Mineva tretji dan silovitih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami v ruski obmejni regiji Kursk, kamor je v torek vdrlo več kot tisoč ukrajinskih vojakov, uradno Moskvo pa prisililo, da je vpoklicala vojaške rezerviste. Podatkov o žrtvah med vojaki ni, ruska stran trdi, da je bilo včeraj ubitih pet civilistov, 31 pa ranjenih. Na obeh straneh meje naj bi evakuirali več tisoč ljudi. Druge teme: - Predlog za imenovanje Tomaža Vesela za evropskega komisarja v Bruselj, lobiranje za primeren resor že poteka. - Celjska bolnišnica ostala brez zadnjih treh radiologov, ministrstvo išče rešitve. - 19-letnik priznal načrtovanje terorističnega napada na koncertu Taylor Swift na Dunaju.

Mineva leto dni od najhujših poplav v zgodovini Slovenije, v katerih so narasli vodotoki in zemeljski plazovi povzročili za tri milijarde evrov škode. 34 objektov je odnesla voda ali pa so jih porušili plazovi, še približno 500 hiš je bilo tako poškodovanih, da dolgo niso bile primerne za bivanje. Na prizadetih območjih so v enem letu obnovili večino cest, izzivi za prihodnost pa so sanacija številnih plazov, zagotovitev poplavne varnosti, ter preselitev ljudi z najbolj poplavno ogroženih območjih. V oddaji pa tudi o tem: - Hezbolah na Izrael izstrelil več raket. Vse več držav poziva svoje državljane, naj zapustijo Libanon - Ukrajina dobila prva bojna letala F-16, a razmer na bojišču to ne bo bistveno spremenilo - V Parizu slovenski plavalni vrhunec desetletja. Neža Klančar v finalu na 50 metrov prosto

Izvajalci so pospravili že 80 odstotkov podrtih ali poškodovanih dreves. Nevarnost širjenja podlubnikov ostaja. Drugi poudarki oddaje: - Vas moti pretiran hrup, neodgovorni lastniki psov, ki ne pospravljajo iztrebkov svojih živali, malomarno odvržene smeti ...? V Piranu so se odločili ukrepati. - Kulturni kapital je lahko gonilna sila turistične ponudbe; tega se zavedajo tudi v Mariboru. - V Beltincih 52-ti mednarodni folklorni festival. Osrednja skrb je prenašanje kulturne dediščine na mlade.

Ameriški preiskovalci glede motiva poskusa atentata na nekdanjega predsednika Donalda Trumpa še vedno tavajo v temi. Podatki obveščevalcev naj bi kazali, da je atentat načrtoval Iran. A morebitnih povezav Teherana s strelcem za zdaj niso odkrili. Medtem se v Milwaukeeju nadaljuje republikanska konvencija, na kateri bodo Trumpa jutri potrdili za predsedniškega kandidata. Dogajanje doslej je bilo v znamenju njegovega izbora podpredsedniškega kandidata, to je senator iz Ohia J. D. Vance. Druge teme: - Nemčija prepovedala skrajno desno medijsko družbo Compact, obeta se ustavna pobuda za prepoved stranke AfD. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo podpisali dokument o usklajenosti. - Toča pri nas vse pogostejša in debelejša; v protitočni obrambi pozivajo k drugačni opremi.

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

Papež Frančišek v Trstu: ne potrebujemo religioznosti, zaprte vase, ampak vero, ki prebuja vest ljudi in vzbuja vprašanja o prihodnost človeka in družbe.V Trstu tudi slovenski škofje, o srečanju spregovorila škofa Štumpf in Matjaž.V katere države zunanje ministrstvo trenutno odsvetuje turistična potovanja in kaj priporoča potnikom v tujini?Vrhovno sodišče ZDA: predsednik uživa popolno imuniteto.Mineva 9 mesecev od začetka vojne v Gazi, komentar Nejca Krevsa.Drugi polfinalni par evropskega nogometnega prevenstva sta Anglija in Nizozemska.

Pesnik in esejist, duhovnik Vladimir Kos se je rodil spomladi leta 1924. Večino življenja je preživel kot misijonar na Japonskem. In pisal pesmi. Objavil je osemnajst pesniških zbirk, med njimi sta tudi Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi, v katerih se, tako kot v vsej njegovi poeziji harmonija narave povezuje s človekovim mestom v kozmosu, lepota stvarstva pa s krščansko transcendenco v ozadju. Leta 2014 je za ti zbirki prejel nagrado Prešernovega sklada. Takrat ga je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar.

Mineva pol leta od začetka vojne med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi. Medtem ko so oči mednarodne javnosti uprte v Kairo, kjer poteka nov krog mirovnih pogajanj, se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo spopadi v enklavi, ki pa še poglabljajo humanitarno krizo v Gazi. V oddaji tudi: - Mineva 30 let od genocida v Ruandi, v katerem je bilo v nekaj mesecih ubitih približno 800 tisoč Tutsijev. - Peter Pellegrini z zmago na slovaških predsedniških volitvah še utrdil oblast premierja Roberta Fica. - Čez približno eno uro se bo v Mariboru začela dezaktivacija 250-kilogramske letalske bombe.

Mineva 20 let od včlanitve Slovenije v zvezo Nato, ki je trenutno pred najbolj negotovim obdobjem in pred eno največjih preizkušenj. In medtem ko se mrzlično iščejo razlogi in načini, kako Ukrajini zagotoviti več vojaške pomoči, se krepijo pozivi Izraelu, naj vendarle ustavi napade in prepreči eno najhujših humanitarnih katastrof. Dejavno se vključuje tudi Slovenija. Ministrica za digitalno preobrazbo je sicer prestala interpelacijo, a le z delno koalicijsko podporo, ta teden pa pa se je endarle začela tudi mediacija za končanje rekordno dolge zdravniške stavke. O vsem tem v kritičnem pregledu tega tedna z Alešem Kocjanom.

Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so: - Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO - Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija - Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist - Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo

Mineva točno 100 let od rojstva Ivana Minattija. Pesnik se nikoli ni pretirano rad izpostavljal pred mikrofonom ali kamero. Pred 20 leti na njegov 80. rojstni dan je na našem radiu nastal eden izmed redkih pogovorov z enim izmed najpomembnejših pesnikov pri nas. Ivan Minatti v intervuju tudi o tem, komu je namenjena njegova poezija in poezija nasploh. Privoščili pa smo si nekaj koščkov Minattijevih pesmi, tisto najbolj znano je odrecitiral kar pesnik sam.

Poleg stavke zdravnikov in operaterjev na klicni številki 112 bo danes še tožilska stavka. Mineva namreč 70-ti od roka, ki ga je ustavno sodišče dalo vladi in državnemu zboru, da uredita plače sodnikov in posledično tudi tožilcev, a rešitve še ni. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Po srečanju koalicije naj bi bilo znano, ali bo vlada danes obravnavala pokojninska izhodišča. - Do Gaze bo po morskem koridorju s Cipra prispela prva ladja s humanitarno pomočjo. Evropski komisar Janez Lenarčič Izrael pozval k odprtju dodatnih mejnih prehodov na kopnem. - V Ljubljani se je začel Festival dokumentarnega filma, na ogled ponuja 25 celovečernih in kratkih filmov.

Zdravniki napovedujejo epidemijo plačnih bolezni. Povsem nov dom starejših v Pivki je že leto dni zaprt, saj ne najdejo kadrov. Preplačana sodna stavba v Ljubljani ruši kariero pravosodne ministrice. Po svetu divja več kot 50 vojn. V Južni Koreji se odpovedujejo pasjemu mesu. Mineva 100 let od Leninove smrti. Ingemar Stenmark še vedno brusi elanke. Končno se je vrnila zima, zima bela. Na najboljše čase vaše in naše mladosti nas opominjajo tudi posebni gostje Centrifuge: Pipi in Melkijad, Kobilica Flip in Miškolin. Vsi v interpretaciji nepozabnega igralca Jurija Součka, ki se je poslovil v 95. letu starosti.

Mineva teden dramatičnih preobratov in napetih pogajanj. Evropska unija je na prelomnem vrhu po umiku Madžarske odprla pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo. V Dubaju so države sveta v podaljšku pogajanj sprejele podnebni sporazum, ki pa ne prinaša odprave, ampak zgolj odmik od uporabe fosilnih goriv. Kdo je torej zmagovalec in kdo poraženec in kaj zaveze sploh pomenijo za naš planet, ki je bil doslej najbolj vroč v zgodovini meritev? Vremenske posledice smo čutili tudi v Sloveniji. Odpravljanje škode po katastrofalnih poplavah naj bi pospešil ta teden sprejeti zakon o obnovi. Zakaj je toliko prahu dvignil tudi interventni zakon v zdravstvu, kaj prinaša nov predlog medijskega zakona in kdo so dobitniki letošnje nagrade Saharov za svobodo misli v kritičnem pregledu tedna s Snežano Ilijaš.

Zavarovalnice pospešeno popisujejo škodo, ki je nastala v četrtkovih neurjih. Po prvih ocenah je ta večja od posledic spomladanskih ujm. Na terenu so tudi predstavniki vlade. Premier Robert Golob je ob ogledu kmetijske škode v Brežicah obljubil, da bodo škodo poskušali povrniti čim hitreje. Druge teme: - Mineva leto dni od začetka požarov na Krasu - Po Italiji zaradi stavke danes ohromljen letalski promet - Pred kolesarji na Dirki po Franciji prva alpska etapa

Mineva natančno eno leto od prisege vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Koalicija je z doslej opravljenim zadovoljna, čaka pa jo še veliko dela; med drugim blaženje draginje in ključne reformo v zdravstvu. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji približno 50-ih evropskih držav in institucij bodo na vrhu v Moldaviji v luči ruske agresije na Ukrajino razpravljali o varnosti in energetiki. Evropa z vrhom, ki bo le 20 kilometrov od ukrajinske meje, pošilja močno sporočilo Rusiji, pa tudi gostiteljici srečanja. - Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil kompromisni dogovor o zvišanju meje zadolževanja, brez katerega bi bile Združene države od ponedeljka plačilno nesposobne. - Nogometaši Seville so sedmič prvaki Lige Evropa. V finalu v Budimpešti so po 11-metrovkah premagali Romo

Pozdravljeni. Koalicija je ob prvi obletnici delovanja vlade ocenila, da je izpolnila najpomembnejšo obljubo in željo ljudi - spet živeti v normalni državi. Premier Robert Golob je dejal, da je to država, kjer velja pravo, kjer živimo v demokraciji in kjer veljajo pravila odprte družbe. V vladi navajajo tudi ukrepanje zoper draginjo ter na področjih zdravstva, sociale, medijev in gospodarstva. Druge teme: - Poslanec SDS Anže Logar je ustanovil društvo Platforma Sodelujmo za prihodnost, katere namen je med drugim priprava konkretnih predlogov, ki jih bodo ponudili vsem političnim strankam. Ob tem Logar poudarja, da stavijo na dialog in kulturo dialoga. - V Leku na Prevaljah so dokončno potrdili zapiranje tovarne antibiotikov. Kot je danes spomnil predsednik uprave Robert Ljoljo, so namero o tem napovedali že oktobra 2019, danes pa so potrdili namero, da proizvodnjo končajo konec letošnjega leta. - Sodišče v Haagu je po 20-ih letih sojenja izreklo zadnjo sodbo za vojne zločine, strojene med vojno na območju nekdanje Jugoslavije.

Zaposleni v visokem šolstvu bodo zahteve po odpravi plačnih krivic danes okrepili s stavkovnimi shodi in prekinitvijo dela. Minister za visoko šolstvo Igor Papič meni, da je stavka nepotrebna, saj se o plačnih nesorazmerjih pogovarjajo v okviru krovnih pogajanj. V drugih temah: - RTV bo dobil novo vodstvo. Kakšna so zagotovila, da se politika ne bo vmešavala v delo medijske hiše? - Krepitev napetosti na severu Kosova. Po spopadih sil Kforja in Srbov več deset ranjenih, med njimi ni slovenskih vojakov. - Mineva eno leto od smrti Borisa Pahorja. Spominu na pričevalca vojnih grozot se bodo poklonili v Trstu in Bruslju.

Tik pred odločitvijo o nadaljnji izobraževalni poti je nova generacija mladih. Tisti, ki še nimajo vseh odgovorov, jih bodo lahko danes in jutri dobili na informativnih dnevih srednjih šol in fakultet. Druge teme: - Vojna v Ukrajini ter napetosti med Združenimi državami in Kitajsko v ospredju muenchenske varnostne konference - Mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova - Nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo režiserju kultnih televizijskih oglasov Jaki Judniču

Danes mineva teden dni od uničujočega potresa v Turčiji in Siriji. Po zadnjih podatkih je v njem umrlo več kot 33.000 ljudi, tisti, ki so preživeli, a ostali brez vsega, pa zdaj obupano čakajo na pomoč. A ta, še posebej na severozahod Sirije, prihaja prepočasi. K hitrejši dobavi pozivajo Združeni narodi, sprte strani v Siriji je k odprtju vseh meja za človekoljubno pomoč pozvala tudi Bela hiša. Druge teme: - Kandidat za notranjega ministra Boštjan Poklukar danes pred pristojnim parlamentarnim odborom - Ameriška vojska sestrelila še en neznano zračno plovilo - Obnova baročnega dvorca Haasberg prevelik finančni zalogaj za postojnsko občino

Na Pokljuki oziroma v Kranjski Gori se bodo torej danes končale preizkušnje biatlonk in biatloncev ter alpskih smučark. Na Rudnem polju tudi danes pričakujejo dober obisk, potem ko si je tekme svetovnega pokala v minulih dneh ogledalo veš tisoč biatlonskih navdušencev. Drugi poudarki oddaje: - V Parizu se je na protestu proti inflaciji in pokojninski reformi zbralo približno dva tisoč ljudi. - Kitajska odpravila obvezno karanteno ob vstopu v državo. - Mineva 80 let od padca Pohorskega bataljona; v Dražgošah slovesnost ob 81-i obletnici Dražgoške bitke.

This week our host Steve McGarry is joined by Ana Mineva, the CEO and Co-Founder at DGLegacy. Ana is an entrepreneur who is focused on important issues such as the ability to pass on your legacy in a digital world. Ana was born and raised in Bulgaria, and talks about how that shaped her mindset and motivation when it comes to business and entrepreneurship. Steve talks about the details around building the business with her partner, and how the conversations about the exit initially began. They talk about some of the challenges along the way like the bank they were using for the business going bankrupt, and Ana shares the advice she would give herself in the past if she could. DGLegacy is a service which ensures that in a case of unforeseen event you, your assets won't be lost and your most loved people would be able to claim their rightful ownership. LinkedIn - https://www.linkedin.com/in/ana-mineva/ Website - https://www.dglegacy.com/ The Exit Meetups - https://flippa.com/the-exit-meetups/ Her Future Event - https://flippa.com/events/her-future/ -- The Exit—Presented By Flippa: A 30-minute podcast featuring expert entrepreneurs who have been there and done it. The Exit talks to operators who have bought and sold a business. You'll learn how they did it, why they did it, and get exposure to the world of exits, a world occupied by a small few, but accessible to many. To listen to the podcast or get daily listing updates, click on flippa.com/the-exit-podcast/