Podcasts about znanja

V Svetovalnici smo gostili Danila Kozoderca iz zavoda Simetris, govorili pa smo o razvoju ročnih spretnosti učencev po naših osnovnih šolah. Kako pomembno je tovrstno delo z otroki, kakšni so pristopi in v kolikšni meri to vodi k navduševanju otrok za tehniške in inženirske poklice je bilo le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili.

Gošća: Ivana Štedul https://www.instagram.com/senzogym?igsh=MW13ZGNrbDRpYmJ2NQ== Mentorski program PoduzetniJA: https://saraperanic.com/rad-sa-mnom/poduzetnija/ Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/

Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Sredozemske države bodo s prihodnjim letom začele zmanjševati onesnaženje s plastiko. Leta 2025 bo celotno Sredozemlje omejilo izpuste žveplovega dioksida iz pomorskega prometa. Prav tako bodo omejili pozidave v stometrskem priobalnem pasu. Čez sedem let bo zaščitena tretjina morskih območij, kar je pomembno za zaustavitev zaskrbljujočega upadanja biotske pestrosti. Po načelu od izvira do morja bo Sredozemlje, vključno s Podonavjem, celovito upravljalo z vodami. V odločanju o prilagajanju podnebni krizi in trajnostnemu razvoju regije bodo aktivno sodelovali mladi. To so zaveze, ki so jih države pogodbenice Barcelonske konvencije sprejele na 23. zasedanju zasedanju v Portorožu, ki se je letos odvijalo med 5.in 8.decembrom, in bodo usmerjale delo predsedovanja Slovenije v letih 2024 in 2025. Več o zasedanju, katerega glavni poudarek je bil - od dogovorov k dejanjem, pa v tokratni oddaji.

V zaključku serije o Narodni in univerzitetni knjižnici Andreja Kozjek, ki v NUK vodi oddelek za zaščito in restavriranje, pripoveduje o reševanju pacientov, ki jih dobijo v svoje delavnice. Njen oddelek je vpet v številne delovne procese v knjižnici, sodeluje tudi pri nastajanju razstav, ki jih pripravljajo v NUK. V Plečnikovi palači je trenutno na ogled razstava Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, dr. Marijan Dovič (ZRC SAZU), glavni avtor razstave, pa pove tudi to, zakaj raziskovalci radi razstavljajo v NUK. Žiga Cerkvenik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK, opisuje bogato in burno zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice, njeno razvejano dejavnost in poslanstvo: "Knjižnico vedno gradijo ljudje. Vse, kar je povezano s pridobivanjem znanja, sloni na pridnih, vestnih, marljivih in odgovornih ljudeh." Tako je bilo nekdaj, tako je danes in tako bo tudi jutri.Avtorica serije NUK – svetišče znanja je Tatjana Pirc. Sogovorniki: Andreja Kozjek, delavnica Oddelka za zaščito in restavriranje NUK; dr. Marijan Dović; višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; Žiga Cerkovnik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo NUK – svetišče znanja: NUK je knjižnica vseh Slovencev Narodna in univerzitetna knjižnica 13. oktobra praznuje NUK – svetišče znanja: Vsak lahko v zbirki odkrije svoj diamant

Kaj v Narodni in univerzitetni knjižnici hranita zbirka drobnega tiska in sive literature ter zbirka slikovnega gradiva? Prva ima več kot pol milijona enot gradiva, druga dobrih 100 tisoč enot.Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Sogovornice: Veronika Potočnik, zbirka drobnega tiska in sive literature; Mojca Trtnik, zbirka drobnega tiska in sive literature; Urša Kocjan, skrbnica slikovne zbirke. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo NUK – svetišče znanja: NUK je knjižnica vseh Slovencev Narodna in univerzitetna knjižnica 13. oktobra praznuje

Ali veste, da v Plečnikovi palači, v kateri domuje Narodna in univerzitetna knjižnica, živi čukec Nukec in da je Triglav visok 1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljanskim horizontom? Skupaj odpremo težka vrata Plečnikove mojstrovine, ki simbolizirajo naporno pot do znanja.Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Sogovornici: Renata Šolar, skrbnica kartografske zbirke NUK; Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu NUK. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani obsežne arhive slovenskih kulturnih ustvarjalcev, srednjeveški fond, ki obsega več kot 120 enot, gradivo novoveških rokopisov, ki ga sestavljajo rokopisi iz obdobja humanizma, renesanse in baroka ter rokopisi slovenskega ljudskega slovstva. Najstarejši rokopis v tej zbirki je star že okrog 1200 let. Skrbnik rokopisne zbirke je Marijan Rupert. Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) hrani temeljno zbirko pisne dediščine slovenskega naroda. Ta vključuje vsa dela, ki so bila založena ali natisnjena v Sloveniji, se nanašajo na Slovenijo, so napisana v slovenskem jeziku oziroma so jih napisali slovenski avtorji. Zbirka slovenike ima status kulturnega spomenika, njena hramba pa je osrednja naloga nacionalne knjižnice, ki pridobiva nacionalno pomembno gradivo, kot univerzitetna knjižnica pa tudi znanstveno in študijsko literaturo. V drugi epizodi serije NUK – svetišče znanja Tatjana Pirc predstavlja knjižnične zbirke naše osrednje in največje knjižnice. Njen gost je Matjaž Lulik.Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

Irena Sešek, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi oddelek za pridobivanje gradiva, je izjemna strokovnjakinja na področju knjižničarstva. V pogovoru pripoveduje o poslanstvu NUK, njenih nalogah, zgodovini, pravilih, zakonodaji, predvsem pa o zbiranju gradiva in skrbi za našo pisno dediščino. Zbiranje obveznih izvodov publikacij se je pri nas začelo že daljnega leta 1807, ko so morali tiskarji in knjigotržci licejski knjižnici, predhodnici NUK, poslati po en izvod vsakega dela, ki je bilo natisnjeno na Kranjskem. Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

Naslednji javni razpis za mlade prevzemnike bo odprt v prvi polovici prihodnjega leta, ko naj bi zaradi spremenjenega strateškega načrta, mladim kmetom prinesel ugodnejše pogoje za kandidiranje. Je pa še vedno odprt komplementarni javni razpis za intervencijo Medgeneracijski prenos znanja, ki je nekakšno nadomestilo nekdaj znanega ukrepa Zgodnje upokojevanje kmetov. Pojasnjuje Marija Brodnik Lodewijk z direktorata za kmetistvo.

Znanje i ekspertiza se danas vrednuju više nego ikada, a edukacija i konstantno usavršavanje zaposlenih je negde garant i sigurnost kako sa jedne strane za same radnike u IT industriji, ali i za kvalitet output-a samih kompanija. Povod za razgovor je osamnaest godina poslovanja kompanije Levi9. Za sve ove godine prisustva na tržištu, Levi9 je od samog početka aktivan član IT zajednice i u kontinuitetu doprinosi razvoju industrije u Srbiji, kao i rastu i razvoju zajednice kroz različite inicijative. Jedna od većih inicijativa namenjenih zajednici ove godine je i velika konferencija Inspiration koju kompanija Levi9 poklanja zajednici, a koja će se održati 29. septembra u Jugoslovenskom dramskom pozorištu pod sloganom Share. Learn. Connect. O svim ovim stvarima razgovarali smo sa Mirjanom Trobok, Delivery direktorkom, kao i sa Žoltom Vargom, Mobile Software Architect-om u kompaniji Levi9. Mirjana i Žolt su svako iz svog ugla dali mišljenje o potrebi edukacije i konstantnog usavršavanja te podelili sa nama svoje razvojne puteve. Mirjana Trobok, Delivery Director @ Levi9 https://www.linkedin.com/in/mirjanatrobok/ Žolt Varga, Mobile Software Architect @ Levi9 https://www.linkedin.com/in/varga-zolt/ https://www.levi9.com/ https://levi9conference.com/ O čemu smo pričali sa Mirjanom i Žoltom: - Osamnaest godina poslovanja i konstantnog ulaganja u razvoj i edukaciju zaposlenih (Mirjana Trobok) - Šta znači deljenje znanja za tehnička lica poput Mobile Software Architect-e? (Žolt Varga) - Motivi za organizaciju Inspiration konferencije. (Mirjana Trobok) - Koliko i na koji način događaji pomažu u usavršavanju tehničkih lica kao što je Mobile Software Architect, koja je trenutno titula Žolta Varge (Žolt Varga) Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digi...

Ponovili smo oddajo izpred dveh let z Alenko Rebula, ko smo se pogovarjali o novih korakih, novih začetkih, novih semenih, pa tudi o moči telesa in njegovih sposobnostih obnovitve? V sebi imamo ves potreben potencial, pravi Alenka in doda, najprej je treba ceniti kar nam je bilo v preteklosti že dano, v hvaležnosti za dobre trenutke; iz takšne zemlje bo lahko vzklilo kakovostno seme.

Slovenski pomorščaki so po svetu cenjeni zaradi svojega znanja in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar. Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu zaključuje Slobodan Sime Simič. Več o letošnjem vpisu na srednji pomorski šoli in gradnji batane pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Z začetkom meseca je začela veljati novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero želi vlada zmanjšati problem pomanjkanja strokovnih delavcev v šolstvu. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture pravijo, da bodo šole lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. Nesprejemljiv se jim zdi tudi predlog vlade, da bi svetovalne delavce v šolstvu umestili v nižji plačni razred. Foto: Reuters/MMC

Državni zbor je s potrditvijo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja poenostavil nekatere postopke za zaposlovanje na šolah. Šole bodo tako lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. Temu niso nasprotovali v opoziciji, ki pa poudarjajo nujnost ureditev pogoje dela učiteljev. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjančič: vprašanje financiranja zdravstva po letu 2025 še odprto - Predsednica Pirc Musar v Strasbourgu poudarila pomen Sveta Evrope - Slovenski odbojkarji po zmagi nad Kanadčani še bliže turnirju v Gdansku

Dijake zaključnih letnikov gimnazije danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita, maturitetni esej. Tematski sklop pri slovenščini letos nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna čtiva pa so bila štiri dramska besedila. Učenci šestega in devetega razreda osnovne šole pa s preizkusom iz slovenščine začenjajo nacionalno preverjanje znanja. V oddaji tudi: - V Srbiji se po strelskem napadu vrstijo pozivi k spremembam kazenske in orožarske zakonodaje - Evropska centralna banka v boju z inflacijo do novega zvišanja ključnih obrestnih mer - Delavci v medijih si želijo manj prekarnosti in boljšo zakonsko ureditev področja

Več kot šest tisoč dijakov zadnjih letnikov je opravilo prvo dejanje letošnjega spomladanskega dela splošne mature. Na 83-ih srednjih šolah so dopoldne pisali maturitetni esej iz materinščine, ki predstavlja kar polovico ocene izpita. Za učenke in učence 6-tih in 9-tih razredov osnovne šole pa se je s preizkusom iz slovenščine začelo nacionalno preverjanje znanja. Drugi poudarki oddaje: - Vlada potrdila predlog o vrnitvi glob, plačanih v obdobju veljavnosti protikoronskih ukrepov. - Washington odločno zanika vpletenost v napad brezpilotnih letalnikov na Kremelj. - V Ljubljani se od začetka junija obetajo višje cene parkirnin; parkiranje naj bi bilo tudi ob sobotah plačljivo do 19-tih.

V novi izdaji Svetovalnega servisa se bomo odpravili v gozd. Z gostom, inštruktorjem varnega dela z motorno žago Romanom Črničem z Zavoda za gozdove, se bomo pogovarjali o varni sečnji. Za sekača ni dovolj le popolna zaščitna oprema, za varno sečnjo so pomembne tudi pravilna uporaba motorne žage, ocena višine drevesa, izbira ustrezne tehnike žaganja in seveda - izkušnje!

V 153. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim dr. Renato Salecl, svetovno znano in priznano filozofinjo in sociologinjo, redno profesorico in znanstveno svetnico na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, profesorico na na Birkbeck Colleague v Londonu, častno meščanko Mestne občine Ljubljana, kolumnistko in avtorico številnih knjig (Strast do nevednosti, Izbira, Človek človeku virus). V epizodi govoriva o največjih izzivih naše družbe. Med drugim o tem, ali imamo v poplavi možnosti, ki se nam ponujajo resnično na voljo izbiro? Kako smo kot posamezniki prevzeli odgovornost družbe na svoje rame in kako se je skozi individualizacijo razpršila družbena odgovornost do pomembnih družbenih tem na posameznike – v teh dneh to lahko vidimo tudi področju zdravstvene problematike. Govoriva tudi o zavestnem in nezavednem neznanju, kakšen je naš odnos do znanja in strokovnostiter kaj ima družba od tega, da smo nevedni. V pogovoru se dotakneva še ene pomembne teme, ki jo dr. Salecl raziskuje in je, še posebej v zadnjih letih izredno prisotna in pomembna tudi v slovenski družbi – problematike jeznih moških in frustracij v družbi, ki vodijo v nasilje ter grobosti, ki je tema naslednje knjige sogovornice, ki izide to pomlad. Zaključek pogovora sva namenili vpogledu v prihodnost. Kam gremo kot družba, kakšne nevarnosti in priložnosti se odpirajo, na kaj moramo biti pozorni in, kateri so načini, ki nam pomagajo razumeti svet in nas v njem. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z dr. Saleclovo omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda153 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Matjažev instagram: @matjaz_macuh Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.

Mineva 110 let od rojstva pisateljice in prevajalke Mire Mihelič. Rodila se je v Splitu in prvih nekaj otroških let ob slovenskemu očetu in hrvaški materi sploh ni znala slovensko. Potem pa je začela brati in slovenski jezik ne samo osvojila, temveč tudi izmojstrila. Postala je ena najpomembnejših slovenskih prevajalk 20. stoletja in avtorica kakih desetih romanov, predvsem iz meščanskega življenja. Silno pomembno je bilo tudi njeno delovanje v mednarodnem PEN. Leta 1980, pet let pred smrtjo, je bila Mira Mihelič gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je spregovorila o svojem življenju in delu.

Drugi poudarki: - Prostovoljka v Slavini prepričana, da so obtožbe o nasilju nad sirotami iz Ukrajine lažne - Piranska občina je do konca septembra odložila podpis pogodbe za nakup portoroškega teniškega centra v lasti Term Čatež - Most pri Irči vasi v Novem mestu bo nekaj posebnega, ne samo zato, ker ga je zasnoval avtor mostu na Pelješac Marjan Pipenbaher - Grad Dvor v središču Preddvora bo zaživel v prenovljeni zunanji podobi

Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.

Za vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov, je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo.

Izteka se teden, v katerem smo praznovali dve pomembni obletnici skladateljev Giuseppeja Tartinija in Vladimirja Lovca. Medtem ko je Tartini z več jubileji postal že piranska blagovna znamka, se je Vladimirju Lovcu koprska javnost prvič poklonila v večjem obsegu. Tako je stota obletnica njegovega rojstva postala tudi priložnost za obujanje spominov. In prav tem posvečamo današnjo oddajo, saj bomo v njej spoznali Primorce, ki so ga kot nekdanji sodelavci, učenci ali prijatelji ohranili v svojih spominih. Med njimi je tudi nekaj znanih osebnosti, kot so glasbeniki in glasbeni pedagogi Nadja Žerjal, Borut Logar, Nuša Gregorič in Vlado Batista, naši radijski sodelavki Branka Kljun in Janja Lešnik ter slikar Tomo Vran. .

V naši kulturi in mitih še vedno najdemo ostanke iz paleolitika, naše prve tehnologije pa segajo v neolitik, o naši zgodovini in odnosu do narave razmišlja David Nez, umetnik, znan kot nekdanji član skupine OHO. Prelomno gibanje, ki se je kasneje oblikovalo v skupino, je v Sloveniji izredno sočasno z dogajanjem po svetu, spreminjalo dojemanje umetnosti, ki so jo hoteli približati vsakdanjemu življenju – pa naj je šlo za t.i. artikle iz faze reizma, ali pa za akcije in heppeninge v urbanem javnem prostoru in naravi. Prav narava je imela za člane skupine poseben pomen, saj so se želeli s svojim delovanjem harmonično vključiti v kroženje naravnih sil in preseči antropocentrizem, njihova dela pa zaznamuje tudi ekološka ozaveščenost. Ta je poudarjena tudi na razstavi Zoetrop – kolo življenja v mariborski Galeriji K18, ki jo je David Nez zasnoval kot celostno izkušnjo. Privlačna instalacija, ki nagovarja vse naše čute, pa hitro razkrije kritično ost in umetnikov poziv k boju proti podnebni krizi. Foto: Grega Salobir/Galerija K18

Janez Hudovernik, direktor in glavni trener svetovalnega podjetja Pro Acta, ima dolgoletne izkušnje z vrhunskimi prodajalci v tujini kot v širši regiji. Je avtor več knjig, v soavtorstvu z Romanom Petermanom in Matjažem Kristanom pa je izšla njegova zadnja, z naslovom “Virtualna prodajni sestanek”, kako z digitalnimi orodji obdržati in pridobiti nove kupce.

V jubilejni zadnji 30 epizodi leta 2021!

Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

U 129. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Bojan Kostandinović, doktor ekonomskih nauka i osnivač i direktor Centra za edukaciju i razvoj potencijala “Implementacija znanja”. Prva polovina podkasta je rezervisana za prvu od tri Bojanove dosadašnje karijere. Profesionalni sport, tj. odbojka, 15 godina je bio njegova profesija. Na tom životnom putu igrao je i za Partizan i za Zvezdu, ali i izvan granica naše zemlje, gde je neretko bio pionir u tome. Čućete od A do Š o njegovoj sportskoj karijeri, koja je obilovala raznim nekim zanimljivim trenucima. Uporedo sa profesionalnim sportskim angažmanima, on je ostvario i akademsku karijeru. Završio je Mašinski fakultet, pa magistrirao, da bi na kraju i doktorirao. Imaćete priliku da saznate koliko je bilo teško uklopiti profesionalni sport i inženjerske studije, te kako je to njemu pošlo za rukom. Nakon završene sportske karijere, pronašao je sebe u svetu auto-industrije, prodaji i menadžmentu. Govoriće koliko se namučio da nađe prvi pravi posao, koliko je bilo zahtevno ostvariti ozbiljan rezultat u tom polju, te da li u tim velikim sistemima ima prostora za lični razvitak i usavršavanje. Poslednjih godina Bojan se bavi edukacijom. Kao jedan od nekada ključnih ljudi u Mokrogorskoj školi menadžmenta, otkriće kako je počela njegova karijera predavača i konsultanta, te kako izgleda njegov pristup u radu i konsultacijama sa uspešnim poslovnim ljudima. Teme u podkastu: - Uvod - Koje karijere Bojan ima iza sebe? - Kad porastem biću... - Kako se odbojka pojavila u Bojanovom životu? - Kako je odbojkaška liga izgledala sa organizacione strane? - Koliko je italijanska odbojka uticala na našu? - Kako je Ivan Miljković postao najbolji na svetu? - Kako je Bojan uklopio profesionalni sport i inženjerske studije? - Otkud dva prelaska iz Partizana u Zvezdu? - Gde i kad prvi put pronalazi inostrani angažman? - Kakva je tada bila grčka liga? - Kakvo je bilo iskustvo igranja u Poljskoj? - Kako je došlo do odlaska u Liban? - Kako je doneo odluku da završava igračku karijeru? - Kako je pronašao prvi profesionalni angažman izvan sporta? - Koliko je bilo zahtevno da se ostvari rezultat u auto-industriji? - Ima li u velikim sistemima prostora za usavršavanje? - Kako otpočinje Bojanova karijera predavača i konsultanta? - Kako izgleda raditi sa neverovatno uspešnim ljudima? - Koji je Bojanov konsultantski pristup? - Koji je mentalni sklop pobednika? - Književna preporuka - Savet za mlade Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3tjd5aN Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ”levi in desni” v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti… Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Bliža se konec še enega koronskega šolskega leta, šolarje pa bremenita pospešeno preverjanje znanja in zaključevanje ocen. Zaradi večmesečnega šolanja na daljavo so bile sprejete prilagoditve pri ocenjevanju, kljub temu pa šolarji in dijaki tožijo, da imajo pisnega in ustnega preverjanja celo več kot običajno v maju. Obremenitve šolarjev in dijakov in prilagojena pravila za to šolsko leto smo postavili v središče v tokratni Radijski tribuni.

Za nekaj več kot 6 tisoč 600 dijakov se je s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Za učence šestega in devetega razreda osnovnih šol pa se je s preizkusom znanja iz materinščine začelo nacionalno preverjanje znanja. Ostale teme: - SVIZ meni, da ministrica Simona Kustec ni kos svojim nalogam, začeli so zbirati podpise za njen odstop - Cepljenje najstarejših starostnih skupin se obrestuje - V zrušenju železniškega nadvoza v mehiški prestolnici umrlo najmanj 23 ljudi, več deset poškodovanih

U nedostatku vizije i fokusa ekonomskog razvoja, političari u Bosni i Hercegovini radije pribjegavaju podjelama u društvu, kaže u intervjuu za RSE Branimir Muidža, predsjednik Upravnog odbora Vijeća stranih investitora u BiH.

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Dr. Nana Šumrada Slavnič je doktorica davčno pravnih znanosti. Diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, magistrirala na Harvard Law School, doktorirala pa na Katholieke Univesiteit Leuven. Je vodja pravne službe pri Outfit7 Limited. Svojo karierno pot je zasledovala pri podjetjih kot so PwC (PricewaterhouseCoopers Slovenia), IBM in sedaj Outfit7 Limited, kjer vodi ekipo 18ih zaposlenih. Je tudi direktorica umetniških in gledališko-plesnih performace-ov. Prejela je veliko mednarodnih priznanj, med katerimi bi izpostvili AmCham Top Potential leta 2012. Je tudi govornica na Ženskem gospodarskem forumu (Women Economic Forum - WEF), ki združuje več kot 300 udeleženk in udeležencev iz sveta gospodarstva, znanosti in umetnosti iz več kot 25 država sveta. Je tudi predavateljica in avtorica večih strokovnih člankov. Naj quote: “You are not IN the universe, you ARE the universe, an intrinsic part of it. Ultimately you are not a person, but a focal point where the universe is becoming conscious of itself. What an amazing miracle.”― Eckhart Tolle, A New Earth ali krajše: “You are the universe expressing itself as a human for a little while.”― Eckhart Tolle Naj knjiga: teh je več, berem poezijo, pisanja Murakamija, de Mella, Tolleja, in romaniste magičnega realizma, Marqueza, Allende. Rada se potapljam v zgodbe, jih prevetrim. Kot tudi izzivam svoje predstave z objavljenimi raziskavami, npr o zgodovini človeštva in čustveni inteligenci. Naj serija: serij niti ne gledam :), predvsem me zanimajo dokumentarni filmi. Hobiji: ples in gledališče Najljubša hrana: sveže sadje in zelenjava Najljubši podjetnik: cenim delo Ize Sie in Sama Logina ter Ane Lukner Roljić. Naj app: MyTalkingAngela Trije nauki: - Opredelite svoje vrednote ter jih dosledno živite. Ena mojih bistvenih vrednost (in spoznanj) je prijaznost, s sabo in do drugih. - Ena od najmogočnejših nalog in ciljev je premagovanje in razblinjanje strahov, tega se lotevajmo srčno. - Najdite svoj izraz, svojo pot, v vašem lastnem ste najboljši. In z vašim najboljšim boste najbolje pripomogli svetu. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

POSLEDNJA VREMENA - DRUGI HRISTOV DOLAZAK SPREČAVA ZLOUPOTREBU ZNANJA KOJE VODI SAMOUNIŠTENJU BLOG: https://biblija-uci.com/

POSLEDNJA VREMENA - HRISTOV 2. DOLAZAK - PROROŠTVO O EXPLOZIJI ZNANJA - BLAGOSLOV I PROKLETSTVO BLOG: https://biblija-uci.com/

Pogovarjal sem se z Nino in dr. Juretom Leskovec. Nina je magistra kvantitativnih financ, sedaj zaposlena na podjetju ComCom, kjer se ukvarja s podatkovno analitiko ter direktorica ASEF Slovenije. Jure je profesor na univerzi Stanford v San Franciscu, glavni znanstvenik na podjetju Pinterest ter raziskovalec na inštitutu Chan Zuckerberg Biohub. Jure je leta 2014 soustanovil fundacijo ASEF. ASEF je ameriško-slovenska izobraževalna fundacija, ki spodbuja kroženje znanja in povezuje slovenske izobražence in profesorje po celem svetu, zakar so leta 2018 prejeli priznanje VTIS leta. V fundaciji je zbranih preko 50 svetovno priznanih slovenskih profesorjev, ki delujejo na najboljših univerzah po svetu. Preko fundacije sodelujejo s Slovenijo ter mlad in v Sloveniji omogočajo rast in razvoj. V teh letih je ASEF s štipendijami in programi pomagal preko 130 mladim.

52. kemijska olimpijada znanja je letos potekala drugače kot sicer. Kako, so povedali naši gosti, člani državne ekipe. To so dijaki, katerih najljubši predmet v šoli je gotovo kemija, ki so morali svoje znanje s tega področja pokazati že na izbirnih testih za uvrstitev v državno ekipo. Na tekmovanju je sicer sodelovalo 60 držav in šest držav opazovalk, skupaj 231 tekmovalcev, slovenski predstavniki pa so prejeli kar 3 bronasta odličja.

Šta ako ne znate engleski jezik? Da li to znači da ne možete da radite kao Virtuelni Aistenti? Naravno da ne. U ovoj epizodi delim sa vama 3 mesta gde možete da pronađete posao Virtuelnog Asistenta još danas.

Pogovarjal sem se z doktorjem Jernejem Uletom, profesorjem molekularne nevroznanost na University College v Londonu. Njegov laboratorij se imenuje RNA networks lab in se ukvarja s posebno, za življenje nepogrešno molekulo: RNA (ribonukleinska kislina). Pri tem sodeluje z drugimi Slovenci po svetu in domovini ter za njegov prispevek k spodbujanju kroženja znanja je prejel priznanje VTIS leta 2019. Kot vodja raziskovalnega laboratorija na Univerzi Cambridge in nato na University College London so pri njem gostovali ali študirali številni mladi slovenski znanstveniki. Letos je ob podpori evropskega raziskovalnega sklada odprl podružnico svojega RNA networks lab-a na Kemijskem Inštitutu v Ljubljani. Danes sem se z Jernejem pogovarjal o kroženju znanja. 01:06: Povezava s kemijskim inštitutom v Ljubljani 08:04: Začetek in motivacija za povezovanje s Slovenci po svetu In domovini 13:10: Pomen Kroženja znanja 15:00: Prepreke in težave pri povezovanju 20:05: Želje za izboljšanje 22:27: Nasvet za tiste, ki želijo začeti podobno sodelovanje 24:51: Nasvet za mlade

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Bolest srpastih stanica je doživotni, nasljedni poremećaj koji može izazvati poteškoće tijekom života. U novom Cochrane sustavnom pregledu iz listopada 2016., Monika Asnani i njezine kolege s karipskog Instituta za zdravstvena istraživanja na Sveučilištu West Indies u Kingston Jamajci donose dokaze o načinima poboljšanja znanja bolesnika i njihovih skrbnika. Ona iznosi njihova otkrića, a liječnica Iva Jerčić Martinić-Cezar iz Kliničkog bolničkog centra Split prevela je ovaj razgovor i govorit će nam o tome.

Bolest srpastih stanica je doživotni, nasljedni poremećaj koji može izazvati poteškoće tijekom života. U novom Cochrane sustavnom pregledu iz listopada 2016., Monika Asnani i njezine kolege s karipskog Instituta za zdravstvena istraživanja na Sveučilištu West Indies u Kingston Jamajci donose dokaze o načinima poboljšanja znanja bolesnika i njihovih skrbnika. Ona iznosi njihova otkrića, a liječnica Iva Jerčić Martinić-Cezar iz Kliničkog bolničkog centra Split prevela je ovaj razgovor i govorit će nam o tome.

Bolest srpastih stanica je doživotni, nasljedni poremećaj koji može izazvati poteškoće tijekom života. U novom Cochrane sustavnom pregledu iz listopada 2016., Monika Asnani i njezine kolege s karipskog Instituta za zdravstvena istraživanja na Sveučilištu West Indies u Kingston Jamajci donose dokaze o načinima poboljšanja znanja bolesnika i njihovih skrbnika. Ona iznosi njihova otkrića, a liječnica Iva Jerčić Martinić-Cezar iz Kliničkog bolničkog centra Split prevela je ovaj razgovor i govorit će nam o tome.

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina HalilovićaUG Savjet i ostala udruzenja

Nadia Molek De Jager se je rodila v Buenos Airesu, po očetovi strani je Slovenka. Dedek se je tja preselil v iskanju boljšega življenja, babica pa je pobegnila pred fašizmom. Znanja slovenščine otrokom nista predala. “Takrat je bila situacija zelo zapletena. V šoli so bili otroci kaznovani, če so govorili v drugem jeziku, biti tujec je bila stigma, kaj šele Slovan, to je skoraj pomenilo komunist. Morali so skriti jezik, se odkoreniniti.”

Kad god imamo novog kolegu u firmi koji treba preuzeti deo posla potrebno je određeno vreme i trud da biste ga naučili procedurama, načinu obavljanja zadataka, izveštavanju i mnogo toga. Koliko vam to oduzima vremena, kako možete to da optimizujete i šta biste trebali da radite već sada ukoliko ste i jedina osoba u vašoj firmi... Evo nekih alata koje sam pomenuo: https://www.atlassian.com/ https://quip.com/

Letos pozno jeseni bomo slavnostno obeleževali stoletnico ustanovitve ljubljanske univerze, bržčas ene ključnih institucij slovenskega dvajsetega stoletja. A še preden se prepustimo jubilejni vznesenosti, se lahko pomudimo še pri eni okrogli obletnici, tesno povezani z univerzo: pozno spomladi 1999, pred dvajsetimi leti torej, so ministri za izobraževanje iz 29 evropskih držav podpisali tako imenovano Bolonjsko deklaracijo, ki je v visoko izobraževanje na stari celini uvedla pomembne ter daljnosežne spremembe. Z uvedbo petletnega dvostopenjskega študija, ki ima za deklariran cilj predvsem poučevanje tistih znanj in takšnih kompetenc, ki jih evropsko gospodarstvo potrebuje v tekmi na globalnem trgu, z ukrepi, ki naj bi tesneje povezali znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki poteka na univerzah, z industrijo, ter z oblikovanjem vseevropskega sistema kreditov in točkovanj, ki naj bi omogočil primerljivost diplom in olajšal prehajanja študentov in profesorjev med različnimi univerzitetnimi okolji v prostoru med Lizbono in Vladivostokom, naj bi zagotovili, da se bo v Evropi sčasoma oblikovala tako imenovana družba znanja, pripravljena na véliko konkurenčno soočenje z Vzhodno Azijo in Severno Ameriko. Pa se je to res zgodilo? In tudi če se je, ali so študentki in študentje, ki gredo zdaj skozi bolonjsko izobraževanje, še vedno deležni tudi vsega tistega, kar smo ne neutemeljeno pričakovali od univerze včasih: da bo namreč mlade ljudi omikala, jim široko odprla horizonte in jih navsezadnje oblikovala v samostojne, polno realizirane posameznice in posameznike, ki morejo misliti z lastnimi glavami? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Dvajsetletne rezultate bolonjske reforme so nam pomagali misliti dr. Primož Krašovec, predavatelj na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, pa dr. Rastko Močnik, upokojeni profesor z istega oddelka iste visokošolske ustanove, ter dr. Pavel Zgaga, predavatelj na Oddelku za temeljni pedagoški študij Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in v času sprejetja bolonjske deklaracije državni sekretar, pozneje pa tudi minister za šolstvo in šport Republike Slovenije. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: harishs (Pixabay)

Slovenski šolarji v primerjavi z vrstniki po svetu imajo v šoli manj pouka, manj domačih nalog, manj ocen. Kje so razlogi, da kljub temu ne marajo šole in so z njo nezadovoljni njihovi starši?

Dragana je autorka knjige za decu "Putujte sa Pijem", koja je, po mom subjektivnom mišljenju, jedna od najboljih knjiga za decu, uzrasta od 3 do 7 godina. Pored priče o pisanju knjige i samoj ideji i putu nastanka, pričale smo i Draganinim počecima u marketingu, otvaranjem agencije, ali i izazovima majčinstva. Ono što posebno želim da istaknem je priča o haotičnih nekoliko prvih meseci, koje svi proživljavamo po rođenju bebe i odlukama koje donosimo - na korist ili štetu nas samih. Click to view: show page on Awesound

Pogovor z novinarjem Mladine Stašem Zgonikom je nastal na podlagi članka Diktatura petk, ki si ga lahko preberete v novi Mladini >> http://www.mladina.si/arhiv/201818/ #Mladina18

Forum 69 odhaja v svet anonimnih mamic, ki jih med drugim skrbi, da je angleščina slaba za otrokov razvoj slovenščine

Na kakšen način delujejo projekti, ki so si jih zamislili študenti in se preko fakultet povezali s podjetji, da so ideje resnično zaživele? Osnovni namen razpisa Po kreativni poti do znanja je bil prav povezovanje gospodarstva z visokim šolstvom in znanstveno-raziskovalno sfero. V 212 projektih so delovale interdisciplinarne ekipe študentov, raziskovalcev, visokošolskih profesorjev in delovnih mentorjev iz raznolikih podjetij. Ker novo leto prinaša nova nov razpis za sredstva, bomo v tokratnih Poslovnih krivuljah slišali izkušnje vpletenih v projekte in njihov pogled na interdisciplinarno povezovanje.

No description

prof. dr. Nada Lavrač (Institut "Jožef Stefan") moderator: Matej Praprotnik (Val 202)

Vrijednosti znanja

Edeb pri sticanju znanja

Vrijednost znanja i poštivanje uleme

Sticanje znanja kod prvih generacija

Traženje znanja

Nijet pri sticanju znanja, robovanje Allahu