Podcasts about Prora

Nakon objave proračuna, savezna vlada, stranka Zeleni i koalicija ne mogu doći do konsenzusa po pitanju reformi unutar poreznog sustava i NDIS-a. Preostalo je tek jedno zasjedanje parlamenta prije petotjednog zimskog odmora. Dok se pregovori nastavljaju, sudionici NDIS-a napeto iščekuju ishod s obzirom na najavljeno značajno revidiranje programa, koje uključuje značajna smanjenja financiranja usluga.

Slovenija dobila četrto vlado Janeza Janše, ki je na prvi seji že opravila menjave na ključnih položajih v Policiji, Sovi in nekaterih drugih institucijah.Ministri nove vlade večinoma prevzeli posle od predhodnikov. Primopredaje potekale mirno in vljudno.Urbanija: Mogoče je tokrat po dolgem času res prva prilika za dolgočasen mandat. Na vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana o skupni zunanji in varnostni politiki ter o vključevanju držav te regije v povezavo.Papež jutri na tedensko potovanje v Španijo; kaj bo sporočil nekdaj močno katoliški, danes pa sekularizirani državi?Vreme: Danes še padavine, jutri nekaj več sonca, a še možne posmazne plohe.Proračunski primanjkljaj v petih mesecih znašal 890 milijonov evrov.Zelenski poslal pismo Putinu, vabi ga na srečanje za končanje vojne.ŠPORT: Slovenski nogometaši na prijateljski tekmi s Ciprom zgolj z remijem.

Koalicijski čelnik Angus Taylor je uputio svoj odgovor na proračun kojega su vladajući objavili prošlog tjedna, obećavajući suzbijanje razine migracija i zabranu pristupa socijalnoj pomoći svima onima koji ne posjeduju australsko državljanstvo. Kritičari kažu da koalicija krivi migrante za ekonomske probleme Australije, dok Pauline Hanson i njezina antiimigrantska stranka One Nation optužuju oporbu za kopiranje njihove politike.

Rezovi u Nacionalnom programu osiguranja za osobe s invaliditetom, poznatom kao NDIS, najveći su izvor proračunskih ušteda savezne vlade, što je izazvalo ljutnju i zabrinutost među mnogima u zajednici osoba s invaliditetom. Detalji o tome koji će korisnici ostati bez potpore, kao i hoće li savezne države popuniti te praznine, još se razrađuju.

Kar dve desetletji je trajalo, da je satirična komedija o svetu visoke mode Hudičevka v Pradi dobila svoje nadaljevanje. Drugi del kultne uspešnice s preloma tisočletja prinaša vnovično druženje z odlično igralsko ekipo v polni zasedbi, z Meryl Streep in Anne Hathaway na čelu, vrsto insajderskih namigov na prizore iz prvega dela in obilje cameo vlog, od Lady Gaga in Marca Jacobsa do Donatelle Versace, obenem pa streznitveni vpogled v sodobno družbeno in medijsko krajino. Prva iteracija Hudičevke v Pradi se je oprla na istoimensko knjižno predlogo, v kateri je Lauren Weisberger, nekdanja pomočnica ikonične urednice ameriškega Voguea Anne Wintour literarno obračunala s svojo nekdanjo šefico in krutim, toksičnim okoljem modne industrije. Ob tem ji je v zgodbo uspelo zapakirati tudi duh časa z začetka 2000-ih, ko so modne smernice oblikovale na sijoč papir natisnjene revije o modi, kakršna je filmska Runway Magazine, nad katero bdi pikra in strahovito zahtevna Miranda Priestly. Uredništvo Runwaya je bilo v prvem delu Hudičevke polno glamuroznih, ambicioznih belih deklet, ki niso jedle ogljikovih hidratov in se jim je ob konfekcijski številki 38 obračal želodec, za uspeh na delovnem mestu pa so bile pripravljene vreči skozi okno dostojanstvo in poteptati svoje zasebno življenje. Miranda je temu kraljestvu vladala z železno pestjo in svojim sodelavcem sadistično odrejala nemogoče naloge. V takšnem okolju se je kalila sveže diplomirana Andy Sachs, ki je 20 let pozneje izvrstna raziskovalna novinarka, kar pa ji v dobi digitalne demence prinaša bore malo koristi. Skupaj s celotno ekipo sodelavcev je bila pravkar odpuščena, zato si ne more privoščiti, da ne bi podpisala pogodbe s hudičem in sprejela ponudbe Runwaya, da postane urednica tematskih prispevkov. Toda v 20 letih se je marsikaj spremenilo. Ne le, da so telefoni postali pametnejši in oblačila drznejša, tudi manekenke so bolj raznovrstne, zaposleni v Runwayu zajetnejši, revija pa vse bolj neznatna – na neki točki v filmu Miranda zabrusi Andy, da je revija že tako tanka, da bi si lahko z njo nitkala zobe. Zdaj nihče več ne bere, vsi samo še drsajo po zaslonu, oglaševalci se potegujejo za klike, modne tokove pa usmerjajo algoritmi. Proračun revije se je drastično zmanjšal: celo Miranda se je prisiljena po mestu voziti z uberjem in leteti v ekonomskem razredu. V pisarno Runwaya se je naselila zapovedana korektnost; Mirandina osebna pomočnica je zdaj temnopolto dekle, ki na sestankih skrbno cenzurira njeno žmohtno izreko – gen-Zjevci pač niso več pripravljeni požreti prav vsake žaljivke, ki jim jo v obraz zabriše arogantna urednica. Hudičevka v Pradi 2 tako ni le nostalgično srečanje z liki, ki so se pred dvema desetletjema zapekli v globalno popkulturno zavest, ampak tudi detektor splošne družbene klime in tektonskih premikov, ki so v zadnjih nekaj letih zatresli tako modno kot medijsko industrijo. Če je bil prvi del Hudičevke varno usidran v obdobju, ko so bili tradicionalni mediji na vrhuncu svojih moči in so bile tiskane revije ključna referenčna točka modne industrije, se drugi del gleda kot, sicer še vedno zabavna, a vendarle žalostinka za zlato dobo modnega novinarstva. Recenzijo je napisala Špela Barlič, bere Lidija Hartman.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Nove vsebine na gradu Negova. - Občina Podčetrtek bo staro šolo na Sveti Emi preuredila v izobraževalno središče s hostlom. - Dobrepoljska občina bo ob dvorani na Vidmu uredila športni park. - S projektom "Mladi v pokrajini spomina" želijo na Goriškem spodbujati medkulturni dialog.

Savezni rizničar, Jim Chalmers, obećao je predstaviti svoj dosad najodgovorniji proračun, uz planirane uštede u svim područjima. Braneći moguće promjene negativnog ulaganja, ili negative gearing, i poreza na kapitalnu dobit, vlada ističe da se ovaj proračun odnosi na prilagodbu neizvjesnim okolnostima s kojima se suočava australsko gospodarstvo.

Proračun je imel aprila 320 milijonov evrov presežka, v prvih štirih mesecih pa 423-milijonski primanjkljaj, sporoča Fiskalni svet. Finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke o katastrofalnem javnofinančnem stanju. Hkrati je posvaril pred posledicami predlaganega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga bo jutri obravnaval razširjen parlamentarni odbor, češ da bi bil njegov letni učinek na javne finance približno 1,4 odstotka BDP-ja. Druge teme: - Iran preučuje ameriški predlog za končanje vojne, Trump znova grozi - Naši rojaki na avstrijskem Koroškem ostali brez dvojezičnega sodnika - Turistični obisk pri nas v prvih štirih mesecih za pet odstotkov višji kot v enakem obdobju lani

Nakon petogodišnjeg zakašnjenja uzrokovanog COVID-om, Indija će uskoro provesti najveći popis stanovništva na svijetu. Proračun za takav poduhvat iznosi gotovo dvije milijarde australskih dolara. Više od 3 milijuna plaćenih popisivača, uključujući školske učitelje i vladine dužnosnike, izaći će i pokucati na svaka vrata u stotinama tisuća indijskih sela i gradova. Istovremeno, mnogi su skeptični po pitanju procesa provedbe ovog popisa stanovništva, sigurnosti podataka i vladinih tvrdnji da će kaste biti uključene u ovaj popis stanovništva po prvi put od 1930-ih.

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Derrière l'image d'un régime brutal et militarisé, l'Allemagne nazie a aussi développé une politique sociale étonnamment ambitieuse… dont l'un des outils les plus spectaculaires fut le tourisme de masse. Au cœur de ce dispositif : le programme “Kraft durch Freude”, littéralement “La force par la joie”.Créée en 1933, cette organisation dépend directement du régime d'Adolf Hitler et s'inscrit dans une stratégie globale : encadrer la vie des Allemands, y compris leur temps libre. Inspirée du modèle italien du Dopolavoro fasciste, elle vise à offrir des loisirs accessibles à tous… mais surtout à renforcer l'adhésion idéologique au régime.Le principe est simple : proposer des activités culturelles, sportives et touristiques à prix très réduits. Théâtre, concerts, excursions, croisières… tout est organisé par l'État. À son apogée, le programme touche plus de 30 millions de personnes, soit une part considérable de la population allemande.Mais ce qui frappe le plus, c'est l'ampleur du volet touristique. Le régime met en place des voyages subventionnés, avec des réductions pouvant atteindre 75 % du prix habituel. Pour la première fois, des ouvriers peuvent partir en vacances, voir la mer, voyager à l'étranger. Des croisières sont même organisées sur des paquebots spécialement affrétés, où toutes les classes sociales sont mélangées — du moins en apparence.L'objectif est double. D'un côté, améliorer le niveau de vie et donner le sentiment d'un progrès social. De l'autre, contrôler les esprits. Car ces voyages ne sont jamais neutres : ils sont encadrés, surveillés, et souvent accompagnés de propagande. Le message est clair : le régime prend soin de vous.Le programme va encore plus loin avec des projets gigantesques, comme la station balnéaire de Prora, sur la mer Baltique. Ce complexe devait accueillir des dizaines de milliers de vacanciers dans un cadre parfaitement organisé. Une sorte de tourisme industriel, au service de l'idéologie.Mais derrière cette façade de loisirs se cache une réalité plus sombre. Le programme exclut les populations jugées “indésirables”, notamment les Juifs, et participe à la mise au pas de la société allemande. Le temps libre devient un outil politique.Avec le déclenchement de la Seconde Guerre mondiale, ces activités déclinent rapidement, avant de disparaître.En réalité, “Kraft durch Freude” n'était pas seulement un programme touristique. C'était une machine de propagande sophistiquée, utilisant le plaisir et les vacances comme leviers d'influence.Une preuve que même les loisirs, dans certains régimes, peuvent devenir des instruments de pouvoir. Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.

Potem ko se je drugi cikel mariborskega participativnega proračuna zaradi občinskih finančnih težav zavlekel za dve leti, mestni odločevalci zdaj zagotavljajo, da je uresničevanje projektov le pri koncu. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog izbiranja projektov, proces pa želijo z novimi digitalnimi rešitvami še približati občanom.

Izvajanje projektov, ki so jih v okviru mariborskega občinskega participativnega proračuna predlagali in izglasovali občani, zamuja že dve leti. Po zamiku, ki ga je povzročila občinska finančna stiska, pa njihovo uresničevanje zdaj le nadaljujejo. Kako poteka izvajnje in kdaj bodo zagnali nov cikel participativnega proračuna, smo pristojne povprašali v sredini rubriki Maribor, imamo problem.

Der Podcast “Nah am Wasser”startet ins Jahr 2026 und in die fünfte Staffel. Dazu gehts für die Zuhörer zu Highlights aus den letzten 4 Jahren und  zu den vielfältigen Sehenswürdigkeiten der Insel Rügen. Die Episode beleuchtet die historische Bäderarchitektur in Sellin und die wechselvolle Geschichte der dortigen Seebrücke. Ein weiterer Schwerpunkt liegt auf dem Koloss von Prora, wobei ein Historiker über die nationalsozialistische Vergangenheit und die militärische Nutzung des Bauwerks aufklärt. Zudem wird ein Schiffsunglück am Kap Arkona thematisiert, das durch archäologische Funde in einem Marinebunker dokumentiert ist. Abschließend diskutieren Experten über den neuen Skywalk am Königsstuhl, der einen sicheren Ausblick auf die Kreidefelsen ermöglicht, ohne das Landschaftsbild zu dominieren.

Savezni rizničar Jim Chalmers predstavio je srednjoročnu reviziju proračuna obilježenu fiskalnom suzdržanošću, istaknuvši poboljšanje proračunskog manjka od 5,4 milijarde dolara, uz nova, važna ulaganja u CSIRO te sigurnost zajednice. Ipak, izgledi ostaju neizvjesni jer rast inflacije prijeti realnom rastu plaća, dok stalni pritisci na potrošnju u području skrbi za djecu i NDIS-a i dalje opterećuju proračun.

Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr'Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.

Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ki prinašata rekordne izdatke. Kot pojasnjuje finančni minister Klemen Boštjančič, je tako med drugim zaradi nujnih strukturnih reform, pa tudi zaradi globalnih negotovosti, tako trgovinskih kot političnih. Kljub temu so obrambnemu ministrstvu odvzeli nekaj sredstev. Druge teme: - Evropska komisija predlaga okrepitev vlaganj v prometno infrastrukturo za izboljšanje vojaške mobilnosti; za to bo potrebnih približno 100 milijard evrov - Nemčija zavrnila plačilo odškodnin za genocid v Namibiji na začetku 20-ega stoletja, ki ga je sicer priznala pred štirimi leti - Policija prijela požigalca starega mlina v Beltincih; v preteklosti so ga že obravnavali zaradi kaznivih dejanj

Gemeinsam mit Prof. Dr. Thomas Beyerle (Immo Insider Podcast) spreche ich mit Nikolaus Thomale, Gründer von MYNE Homes.Was macht MYNE Homes?MYNE Homes bringt kleine Gruppen zusammen, die Luxus-Ferienimmobilien gemeinsam besitzen, nutzen und die Kosten teilen.Im Gespräch geht's um:• das Geschäftsmodell Co-Ownership• das „Bond-Haus“ (James-Bond-Villa in Schweden)• typische Fehler & Learnings aus dem Aufbau• Immobilienmärkte, Regulierung & Nachfrage• Zielgruppen, Nutzung, Prozesse & Zukunftspläne• persönliche Storys von Nikolaus – von Rügen bis MallorcaAußerdem gibt's ein Weihnachts-Special:MYNE übernimmt bis zu 1.000 € deiner Reisekosten, wenn du eine Immobilie besichtigst und dich auf die Podcastfolge berufst.Links:LinkedIn Nikolaus: https://de.linkedin.com/in/nikolausthomaleLinkedIn Thomas: https://de.linkedin.com/in/prof-dr-thomas-beyerle-42670112LinkedIn Wolfgang: https://www.linkedin.com/in/wolfgang-patz/Webseite MYNE Homes: https://www.myne-homes.com/dePodcast-Agentur: https://nextgen-podcast.de/Immo Insider Podcast: https://immo-insider.podigee.io/Kapitel:00:00 Einstieg & Bond-Haus00:38 Vorstellung Unternehmer-Podcast + Immo Insider01:06 Wer ist Nikolaus Thomale?01:30 Was macht MYNE Homes genau?02:12 Warum wollen so viele ein Ferienhaus – aber kaufen keins?03:39 Das Problem: Kosten, Leerstand, Aufwand04:00 Persönlicher Einstieg & 1. Immobilie auf Rügen05:00 Wie das Geschäftsmodell entstand06:16 Marktgröße (4,9 Billionen € in Europa)07:05 Fragmentierung & Chance für Co-Ownership08:44 Wie MYNE Immobilien auswählt09:46 Alte Welt vs. neue Welt (Timeshare vs. Co-Ownership)11:20 Luxus, Preise & „The Bond“ Villa14:22 Einrichtung, Qualität & Premium-Anspruch15:47 Lage, Lage, Lage – + Infrastruktur & Legal Checks18:07 Regulierung, Leerstand & Massentourismus20:34 Nutzung, Zielgruppen & App-Reservierungen25:22 Vermietung vs. reine Eigennutzung26:53 Kaufprozess, virtuell & live27:50 Eigentumsprozess, Unterlagen & 14-Tage-Widerruf33:23 Tiefschläge, Krisen & Learnings35:54 Asset-Light-Modell, Co-Buyer, Finanzierung37:27 Was gut funktioniert hat38:57 Owner-Netzwerk, Tausch, Zufriedenheitsgarantie40:11 Wo macht Nikolaus selbst Urlaub?41:11 Empfehlung für nächsten Podcast-Gast41:52 Weihnachtsaktion: 1.000 € ReisekostenKeywords:Co-Ownership, MYNE Homes, Ferienhaus kaufen, Luxusimmobilien, James Bond Villa, Immobilie teilen, Unternehmer Podcast, Immo Insider, Ferienhaus Mallorca, Immobilieninvestments, Zweitwohnsitz, Rügen Prora, Mallorca Finca, Ferienimmobilien Markt, Immobilien Trends Europa

Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti. Po mnenju vlade prinašata ustrezno razmerje med izdatki za socialo, konkurenčnost in varnost. Zaradi porabe pa je kritična opozicija.

Slovenija bo imela v prihodnjih dveh letih rekordno porabo, predvidevata sprejeta proračuna. Finančni minister Klemen Boštjančič na očitke opozicije o pretiranem trošenju odgovarja, da bo primanjkljaj namenjen investicijam. Proračun vojaškega ministrstva bo nekoliko okrnjen, dodaja, s čimer ga nameravajo spodbuditi k sodelovanju z drugimi ministrstvi pri projektih za dvojno rabo. Drugi poudarki oddaje: Ukrajina po korupcijskem škandalu v vladni krizi - odstopila dva ministra Srbija reže energetske vezi z Moskvo - je ruski politični vpliv na Balkanu ogrožen? NSi, SLS in Fokus začeli pogovore o skupnem nastopu na volitvah

Po včerajšnji celodnevni razpravi je državni zbor danes potrdil proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Zaznamujeta jih dvig izdatkov na 17,7 oziroma 18 milijard evrov in proračunski primanjkljaj tik pod dovoljenimi tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Pripravljen je v negotovih geopolitičnih in globalnih okoliščinah, razpravo pa je zaznamovalo tudi to, da gre za zadnji proračun zdajšnje vlade. V oddaji tudi o tem: - V nočnih ruskih napadih na Ukrajino ubitih najmanj 20 ljudi, več 10 ranjenih. - Krajani v Kožbanskem kotu še čakajo, da bodo pristojne službe poskrbele za prevoznost cest. - Nevladniki opozarjajo na slab zrak v zimskih mesecih, največja težava ostajajo individualna kurišča.

Državni zbor je z 59-imi glasovi poslank in poslancev Svobode, SD-ja, SDS-a in Nove Slovenije nekaj po polnoči potrdil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Proti so bili samostojni poslanec Miha Kordiš in nepovezani poslanci Anžeta Logarja, ki so opozorili, da je vlada zakon sprejela brez podpore pravne stroke. Zakon med drugim prinaša več pooblastil policiji, zaostruje kaznovalno politiko ter posega v del socialnih pravic in brezplačne pravne pomoči. V razpravi je bilo slišati tudi, da utegne zakon zaradi nekaterih spornih ukrepov doleteti ustavna presoja, kar bi lahko oslabilo želene učinke pri zagotavljanju varnosti in boju proti kriminalu. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov potrdil ameriški mirovni načrt za Gazo, ki predvideva napotitev mednarodnih sil in možnost samostojne palestinske države. - Gasilci in pripadniki Civilne zaščite dosegli 150 Bricev, ki so po plazovih in poplavah ostali brez prometnih povezav. - Ljubljanski mestni svet odobril podražitev parkiranja, ki bo plačljivo tudi ponoči.

Državni zbor je popoldne nadaljeval obravnavo proračunov za prihodnji dve leti z razpravo o opozicijskih dopolnilih. Teh vlada in koalicija ne podpirata. Tudi ob tem sta bili strani na nasprotnih bregovih tako pri oceni gospodarskih razmer v Sloveniji kot glede zdravja javnih financ. Drugi poudarki oddaje: - Šutarjev zakon po prepričanju koalicije odgovarja tudi na pravne dileme, ki jih je med sprejemanjem zakona izpostavljala stroka. - Hamas zavrnil najnovejšo resolucijo Varnostnega sveta o Gazi, češ da uvaja mednarodni nadzor. - Po silovitem deževju v Goriških brdih: država bo pomagala, vendar je treba najprej oceniti škodo.

Vsi proračunski dokumenti so pripravljeni za sprejem v državnem zboru. Pristojni parlamentarni odbor je namreč danes potrdil še predlog zakona o proračunu za prihodnje leto. Medtem ko koalicija poudarja, da gre za odraz stabilnih javnih financ, je fiskalni svet znova nanizal opozorila o visoki porabi. Drugi poudarki oddaje: - Številna dopolnila k predlogu Šutarjevega zakona. Kaj je novega? - Trump podpisal ukaz za odpravo carin na uvoz določene hrane - Slovenske teniške igralke znova med reprezentančno elito, uvodni ženski slalom Shiffrinovi, Dvornik sedma.

Sveženj proračunskih dokumentov države za prihodnji dve leti je pripravljen za odločanje v državnem zboru, predvideno prihodnji teden. Odbor za finance se je namreč na današnji seji opredelil še do vloženih dopolnil k 17,7 milijarde evrov vrednemu proračunu za prihodnje leto in zavrnil vse opozicijske predloge, ki so namenjali dodatna sredstva za ceste, vrtce in podjetnike, jemali pa socialnim pomočem, integraciji migrantov in podnebnim ukrepom. V zakonu o izvrševanju proračunov pa je odbor potrdil višjo povprečnino za občine, višje dohodninske olajšave in višji dodatek za upokojence. Člani odbora iz opozicije se seje niso udeležili.

Proračunski sveženj za prihodnji dve leti je potrdil pristojni parlamentarni odbor in je tako pripravljen za odločanje v državnem zboru. Ker denar za predvideno obvezno božičnico ni zajet v njem, je finančni minister Klemen Boštjančič znova pojasnil, da ga bodo zagotovili s prerazporeditvami. Drugi poudarki oddaje: - Madžarski premier Orban v strahu pred izgubo oblasti na protivojno turnejo. - Inštitut za slavistiko v Celovcu praznoval 50 let delovanja. - Košarkarice zmagale tudi na drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo danes pod pritiskom kritik in groženj z zavrnitvijo v Evropskem parlamentu zagovarjala predlog sedemletnega proračuna Unije. V 2 tisoč milijard evrov vrednem proračunu obljublja popravke in več vpliva regijam ter parlamentu. Ostali poudarki oddaje: Države na podnebni konferenci skušajo premagati vrzel med pariškim sporazumom in zdajšnjimi zavezami Med obiskom vlade na severnem Primorskem tudi o postavitvi tehnološkega parka pri Ajdovščini V ljubljanskem Cankarjevem domu se začenja največji filmski festival pri nas - Liffe

Vlada je delodajalcem in sindikatom posredovala osnutek zakona o obvezni božičnici. Izplačana bi morala biti do 18. decembra, znašala naj bi polovico minimalne plače, zdaj je to 639 evrov, oproščena bo davkov in prispevkov. Izjemi, ki ju letos za podjetja ob nelikvidnosti oziroma v težavah določa osnutek zakona, sta mogoč poznejši rok izplačila ter izplačilo v višini 160 evrov. V oddaji tudi o tem - V Združenih državah se začenjajo množični protesti proti Trumpu - Ob vse večjih potrebah po paliativni oskrbi stroka opozarja na nujnost izobraževanja dodatnega kadra - Slovenski in italijanski gasilci v Novi Gorici utrdili postopke čezmejnega reševanja

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Socialni partnerji imajo na mizi proračunske dokumente, s katerimi niso zadovoljni. Gospodarstvo skrbi previsoka poraba; sindikati pa so višje izdatke pričakovali, a zahtevajo pogajanja. Druge teme: - Trump pred današnjim srečanjem z izraelskim predsednikom Netanjahujem izrazil veliko optimizma glede dogovora za končanje vojne v Gazi. - Zmagovalka parlamentarnih volitve v Moldaviji vladajoča proevropska Stranka akcije in solidarnosti. Volitve zaznamovali številni incidenti, tudi kibernetski napadi. - Tadej Pogačar na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Ruandi ubranil mavrično majico. Karavani pobegnil več kot 60 kilometrov pred ciljem.

Proračun je eden od temeljnih dokumentov vladne ekonomske politike. Za prihodnji dve leti vlada predlaga rekordno porabo države, ta naj bi postopno presegla 18 milijard evrov, a naj bi primanjkljaj ostal tik pod dovoljeno mejo, dolg pa naj bi se glede na BDP nekoliko znižal. Kako tvegan je tak proračun v negotovih geopolitičnih razmerah v svetu in volilnem letu doma? Kako modro so razporejeni rekordni obrambni izdatki in ali proračun sledi usmeritvam novega razvojnega modela države? O vsem tem s predstavniki države, gospodarstva in ekonomske stroke. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik Evropske unije; Bojan Ivanc, prvi analitik Gospodarske zbornice Slovenije.

Potem ko je vlada prejšnji teden sprejela proračunske dokumente za prihodnji dve leti, je danes znan tudi predvideni razrez odhodkov po ministrstvih. Izdatki se bodo prihodnje leto povečali na 17,7 milijarde, v letu 2027 pa na 18 milijard evrov. Največ izdatkov se po pričakovanjih povečuje pri obrambi, največ sredstev pa tudi tokrat pripada sociali in šolstvu. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Trump pred današnjim srečanjem z izraelskim premierjem Netanjahujem napovedal nekaj velikega. - Ukrajinski predsednik Zelenski evropskim partnericam predlagal zgraditev skupnega ščita pred grožnjami Rusije. - Povprečno slovensko gospodinjstvo vsak teden zavrže nekaj več kot dva kilograma hrane, od tega skoraj kilogram še užitne.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.

Vlada bo danes po napovedih obravnavala proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih mora do konca meseca poslati v državni zbor. Obseg proračuna za prihodnje leto je poleti zvišala na rekordnih 17,5 milijarde evrov. V oddaji tudi: - Poslanci bodo odločali o dveh kandidatih za ustavna sodnika - Ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov tudi o podnebnih spremembah. Države zavezane ukrepanju kljub Trumpovim stališčem - Krajani proti načrtovani plavajoči sončni elektrarni na Družmirskem jezeru v Šoštanju

Zaveze o porabi treh ali celo petih odstotkov bruto družbenega proizvoda za obrambo so v javnosti že dvignile veliko prahu - kljub umiku zagroženih referendumov pa pred vlado ostaja naloga, kako zadano izpeljati v proračunu. Po napovedanem doslej želi med obrambne izdatke umestiti čim več različnih odhodkov, kritiki ji zato očitajo kreativno računovodstvo. Druge teme: - Pred Gazo čakajo tovornjaki s pomočjo, v enklavi še naprej splošno stradanje - Berlinska parada ponosa vse bolj v znamenju opozarjanja na nestrpnost - Bovški in tolminski gorski reševalci poleti delajo s polno paro.

Prvi osnutek večletnega finančnega okvira Evropske unije za Slovenijo predstavlja ustrezno podlago za pogajanja, je po sestanku z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Ljubljani dejal predsednik vlade Robert Golob. Komisarka pa je poudarila, da širitev Unije ni samo povečanje njenega ozemlja in števila prebivalcev, ampak gre tudi za krepitev varnosti. Drugi poudarki: - Državni svetniki jutri o vetih na zakone o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje. - Svet trebanjskega zdravstvenega doma zaradi odstopa polovice članov ne more odločati o vodji ustanove. - Zaradi mogočih neurij oranžno opozorilo, nekaj vročinskih neviht državo zajelo še pred napovedmi.

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

Evropska komisija je včeraj predstavila predlog novega sedemletnega evropskega proračuna za obdobje od leta 2028 do 2034 v višini 2 tisoč milijard evrov. Članicam Unije naj bi pomagal uresničiti vse zastavljene cilje, ob tem pa naj bi njihovi prispevki v proračun ostali stabilni, saj Komisija za sofinanciranje predlaga tudi uvedbo dodatnih svojih virov. Predlog Komisije je že tarča številnih kritik držav članic Unije in tudi poslancev Evropskega parlamenta. V oddaji tudi o tem: - Varnostni svet Združenih narodov naj bi na današnji izredni seji razpravljal o izraelskih napadih na Sirijo. - Državni zbor danes o predlogih stanovanjskih zakonov, s katerimi želi vlada zagotoviti več javnih najemnih stanovanj in izboljšati njihovo dostopnost - V Beltincih se začenja 53-ti mednarodni folklorni festival, tokrat s sloganom Pesem in ples družita narode.

Predlog prihodnjega dolgoletnega proračuna Unije, ki predvideva manj denarja za evropsko kohezijo in kmetijstvo, razburja še pred današnjo uradno predstavitvijo. Več sredstev bo med drugim namenjenih krepitvi konkurenčnosti. Podjetja bodo za ta denar tekmovala na razpisih. V oddaji tudi: - Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, poudaril ameriški predsednik Trump - Množičen protestni shod v Šentjerneju zaradi nasilja tamkajšnjih Romov - Odbojkarji tretji turnir lige narodov v Stožicah začenjajo proti Kanadi

Prihodnji večletni finančni proračun, ki ga naj bi danes predstavila Evropska komisija, bo po napovedih drugačen od dosedanjega. Med drugim naj bi bilo poudarjeno strožje pogojevanje sredstev z reformami v državah članicah. Druge teme: - Predstavnice držav Nata presenečene nad polemikami o obrambnih izdatkih v Sloveniji. - Izraelska vojska napadla štab sirske vojske v Damasku. Od jutra v Gazi ubitih najmanj 37 ljudi. - Začenjajo se dela na najzahtevnejšem odseku severnega dela tretje razvojne osi, končan naj bi bil do leta 2029.

Svet postaja vse bolj nevaren, zato bodo morale članice Nata občutno povečati obrambne izdatke, je pred jutrišnjim srečanjem obrambnih ministrov dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Bruselj je sicer tudi Sloveniji odobril odstopanje od proračunskih pravil za potrebe obrambe. Druge teme: - V Gazi zaprli centre za razdeljevanje pomoči, varnostni svet bo glasoval o še eni resoluciji - Zveza potrošnikov v skupinsko tožbo zoper Gen-I, ki naj bi oškodoval odjemalce za 180 milijonov evrov - Kolesarji na prvi etapi slovenske pentlje, kmalu bodo na ljubljanskih cestah

Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

durée : 00:48:11 - Affaires sensibles - par : Fabrice Drouelle, Franck COGNARD - Aujourd'hui dans Affaires sensibles, Prora, une station balnéaire au bord de la Baltique construite en 1936 sous l'ère nazie. Hitler confie à l'architecte Clement Klotz la mission suivante : créer une station balnéaire pour les travailleurs allemands – comprendre « pour aryens seulement ». - réalisé par : Etienne BERTIN

Velika večina članic Evropske unije razmišlja o uporabi začasnega odstopanja od proračunskih pravil unije za potrebe zvišanja obrambnih izdatkov, je dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Članice so po njegovih besedah pozvali, naj za sprožitev nacionalne odstopne klavzule zaprosijo do konca aprila, saj želijo zagotoviti usklajeno delovanje. Druge teme: - Beograd ta konec tedna v znamenju shoda podpornikov srbskih oblasti. - Šolska stroka opozarja na nedomišljenost uvedbe predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v 7. razred - S prepovedjo elektronskih cigaret z vsemi aromami, razen tobačno, naj bi zaščitili mlade.

V prvem spomladanskem mesecu vrtci tradicionalno vpisujejo predšolske otroke v svoje zavode za prihodnje šolsko leto; kar nekaj občinskih svetov je v preteklih tednih že potrdilo višje cene vrtcev; glavni razlog podražitev so višje plače zaposlenih; drugod občinske uprave še preračunavajo stroške predšolske vzgoje. V javni obravnavi je novela zakona o vrtcih, ki med drugim predvideva spremembe podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem ter obvezno vključevanje romskih in drugih otrok iz ranljivih skupin prebivalstva v vrtec leto dni pred vstopom v šolo. O aktualnih temah s področja predšolske vzgoje z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Rado Kostrevc, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Silvija Komočar, ravnateljica javnega vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Marija Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije; Taja Steblovnik, direktorica zasebnega vrtca Bambi in predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.

Državni zbor je sinoči potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ter tako položil temelje ekonomski in razvojni politiki vlade. Določil je rekorden obseg, izdatkov, 17,1 milijarde evrov. Vanje je vključil prenovljeno financiranje plač in občin, okrepljena so sredstva za gospodarstvo, znanje, zdravje in stanovanja. Fiskalni svet opozarja na tvegano javnofinančno načrtovanje, opozicija in gospodarstvo pa pogrešata nižjo obdavčitev dela. Drugi poudarki oddaje: - Poštarji po dogovoru s poslovodstvom družbe odpovedali stavko, načrtovano za jutri. - Odbori Evropskega parlamenta prvič po četrt stoletja niso zavrnili nobenega od komisarskih kandidatov. - Pogajalci na podnebni konferenci v Bakuju šele davi dobili prve vsebinske osnutke končnih sklepov, a ti so neizoblikovani.

Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.

Državni zbor se bo danes seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Vlada predlaga povečanje porabe za 900 milijonov na 17,1 milijarde evrov. Kljub gospodarski rasti bo primanjkljaja za skoraj 2 milijardi. V oddaji pa tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na vrhu v Dubrovniku omenil možnost konca vojne v Ukrajini v prihodnjem letu - Orkan Milton s silovitimi vetrovi in obilnim padavinami dosegel Florido; številna mesta poplavljena, 2 milijona odjemalcev brez elektrike - Na Koroškem ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v ospredju pomoč zaradi stisk po lanskih poplavah