Podcasts about najdemo

Ko sem bila pred mnogimi leti na nekem seminarju za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, so mi podarili jerihonsko rožo. Na videz je to neugledna kepa, podobna kepi suhega sena, v resnici pa skriva v sebi neizmerno življenjsko moč. Najdemo jo v Afriki, je izredno neobčutljiva za vročino in sušo. V suhem okolju se loči od tal in kot suha kepa lahko prepotuje na stotine kilometrov, gnana od vetra. Če na tem potovanju pride do oaze in do vode, že v nekaj urah ozeleni. V suhem stanju, kot na videz mrtva, lahko preživi desetletja. V tej roži iz Jerihe vidim zelo lepo simboliko. Vzemimo čudovito vrtnico , ki jo odrežemo in najpozneje po nekaj dneh ovene. Tu pa imamo suho kepo, ki ne zbuja prav nobene pozornosti, vendar nosi v sebi neuničljivo življenje. Samo da pride v stik z vodo, pa spet oživi. To simboliko prenašam na ljudi, ki jih srečujem. Poznam take, kot je vrtnica. Čudovita je, pa je kmalu konec te lepote. Poznam pa tudi ljudi, ki so kot roža iz Jerihe. V prvem trenutku bi človek rekel, da so tako nepomembni, da jih niti ne opaziš. V sebi pa skrivajo neverjetno življenjsko moč. Kljubujejo vsem viharjem, vročini in mrazu – prenašajo take ali drugačne stiske, da skoraj ne moreš verjeti, da človek lahko toliko prenese. Pa se spet postavijo na noge. Premišljujem, v čem je skrivnost te rože in skrivnost teh ljudi. Potrebujejo vodo. Ne veliko, tudi ne pogosto. Pa vendar brez vode ne bi bilo življenja. Vodo, ki jo dobijo, znajo izkoristiti do zadnje kapljice. Zame so to ljudje, ki znajo seči na sam izvir Žive vode in od te Žive vode živeti tudi takrat, ko vse drugo zamre.

Podkast je oddaja, ki jo poslušamo in vse pogosteje tudi gledamo prek digitalnih naprav. Katere podkaste ustvarjamo na Radiu Slovenija in kje vse jih lahko najdete? V kakšni obliki, avdio ali video? Kakšna je razlika med radijsko oddajo in podkastom? Kateri so najbolj priljubljeni podkasti v tujini in kdo jih ustvarja? Kaj pa pri nas? Na vaša vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarja Matej Praprotnik, ki na Radiu Slovenija skrbi za digitalne storitve.

Sestra Romana Kocjančič o velikonočni skrivnosti: zakaj je velika noč največji krščanski praznik; kako preživlja ta čas.

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.

V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije Mariborska nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan se je specializirala za diagnostiko in zdravljenje multiple skleroze. Njena želja je, da bi našli zdravilo, s katerim bi lahko multiplo sklerozo pozdravili, zdravljenje pa bi imelo kar najmanj stranskih učinkov. Dr. Hojs Fabjan je tudi predavateljica, raziskovalka in predstojnica Klinike za nevrologijo mariborskega Kliničnega centra, ki letos praznuje petdeset let. Na predavanjih, ki so jih pripravili ob častitljivi obletnici, sta sodelovala tudi prof. dr. Paolo Manganotti iz Trsta in prof. dr. Michael Khalil iz Gradca. Oba smo povabili pred mikrofon. Dr. Khalil je poudaril, da zdaj lahko že v krvi najdemo in potrdimo tiste biološke označevalce, ki so značilni za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali za poškodbo možganov ob možganski kapi. To nam pride zelo prav v vsakdanji klinični praksi.

Avtorica recenzije: Ana Lorger; bralka: Barbara Zupan Charles Baudelaire se je v literarno zgodovino zapisal kot zloglasen in ekscesen umetnik, ki je svoje nasprotujoče si sile, kot so človeško zlo in krščanska morala ali pa revolucionarni in reakcionarni duh 19. stoletja, zgoščal tako v poeziji kot tudi v načinu življenja. Čeprav ga je Roland Barthes kot avtorja želel ubiti, je njegov sodni primer eden izmed najbolj slavnih primerov, kjer se poraja vprašanje, koliko lahko pesmi ločujemo od pesnika samega. Poleg obtoženca je namreč na sodni klopi sedela predvsem njegova pesniška zbirka Rože zla. In kot tak je Charles Baudelaire hkrati tudi navdih za številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki se skušajo poglobiti v duh tistega časa, predvsem pa razumeti njegov pesniški genij. Ena izmed njih je pisateljica Gabriela Babnik z romanom Tišina, polna vetra, ki se sicer bolj kot v pesnikovo duševnost poglablja v njegovo razmerje z Jeanne Duval. Roman nas ponese v obdobje od leta, ko sta se Charles in Jeanne spoznala, do izida njegove obsojene pesniške zbirke in razhoda ljubimcev. Jeanne Duval, ki ji roman posveča enako, če ne celo več pozornosti kot Baudelairu, je prišla s Haitija, države, ki sta ji kmalu po francoski revoluciji sledila neodvisnost in prvi uspeli upor sužnjev v zgodovini človeštva. A Charlesa kolonialni kontekst njegove ljubice seveda ne zanima. Najdemo ga sredi tipičnega malomeščanskega zapravljivega življenja v Parizu, kjer se pesnik poglablja predvsem vase in v odnos med nizkotno mesenostjo in božansko lepoto ženskega telesa. Jeanne se izreka iz razredno in rasno popolnoma neenakega mesta in pesniku tako nastavlja ogledalo. A bralki in bralcu ostaja zavita v tančico skrivnosti in se tako nevarno približa mistificiranemu diskurzu o ženskem telesu, ki ga proizvaja pesnik sam. Jeanne oznakam in okvirjem, ki reducirajo njeno osebnost na objekt fascinacije, ne more uiti niti s pomočjo romaneskne tretjeosebne pripovedovalke. Roman Gabriele Babnik Tišina, polna vetra se sicer ne poglablja v Jeannino ali Charlesovo psihologijo, njuna portreta se gibljeta na površini, tretjeosebna pripovedovalska perspektiva namenja strani pridevniško obloženemu opisovanju in popisovanju dogodkov, prizorov in ljudi. Nekateri so plod pisateljičine domišljije, drugi pa zgodovinsko resnične osebnosti. Zaradi seksualnih prizorov in metaforično baročnih opisov spolnosti bi roman lahko označila za erotičnega, vendar s pridihom postmodernih elementov, ki se stopnjujejo v zadnjih poglavjih knjige. Ti se ne kažejo več kot opombe pod črto, temveč kot nepričakovani vdori sodobnega časa v fiktivni svet 19. stoletja. Anahronije, ki se sprva zdijo kot spodleteli opisi ali napaka, kot je na primer poslušanje takrat še neobstoječih glasbenih izvajalcev ali Charlesova omemba Edwarda Saida in Mathiasa Enarda, se izkažejo za pisateljičino strategijo. S časovnimi prelomi preverja bralsko pozornost in zbranost, ta metoda pa se izkaže za uspešno predvsem na formalni ravni. Vdiranje sodobnega postkolonialnega diskurza se v romanu stopnjuje, kar bi v vsebinskem okviru, ki ga prinaša podtekst romana, lahko razumeli skozi prizmo Baudelairove naprednosti in preroškosti. Vendar Charlesova omemba Saida ostaja zgolj kot opomba, bežen spomin, morda celo ignoranca, kar ga nasprotno postavlja v veliko bolj ambivalenten položaj. Odnos do razmerja moči med revno pribežnico in privilegiranim belim moškim ostaja v svojem bistvu nenagovorjen, s čimer se za ambivalentnega izkaže tudi roman sam. Pisanje ostaja prevzeto z mitologijo umetnika kot genija in njegovo muzo kot abstraktnim krajem navdiha, ki jo lahko moški z velikimi besedami ljubezni povzdigne v enaki meri, kot jo lahko brutalno poniža. Srž razloga za romaneskno protislovnost tiči že v Baudelairovi mejni zgodovinski osebnosti, kjer se z obsodbo pesnika morda prehitro lahko vpišemo med umetniške reakcionarje in moraliste, po drugi strani se s poveličanjem njegovega genija nevarno poveliča tudi takratni mizogini umetniški diskurz. Roman Tišina, polna vetra v svoji dvoumnosti, kot piše avtorica sama, torej ostaja »poskus, kako ujeti neulovljivo.«

Dr. Belovičeva je tokrat spregovorila o žitih in stročnicah ter razložila, kaj je fitinska kislina.

Dr. Belovič shares some tips about iodine, which is an essential nutrient for our survival. Listen to SBS Slovenian, every Saturday, from 12-1pm. Follow us on Facebook SBS Slovenian and listen to our podcasts by clicking here. - Dr. Belovičeva je spregovorila o jodu, ki je bistveno hranilo, nujno za naše preživetje.

Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem. Najdemo ga, kot pravi Nataša Čater, magistra farmacije iz Žalca, v razmeroma veliko živilih, čeprav v majhnih količinah.

Vitamin A je pomemben za normalno rast, za delovanje imunskega sistema, delovanje vida, presnovo železa, za izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje, omogoča oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic ter tkiv. Najdemo ga v številnih živilih, zato ga povprečen posameznik s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije dovolj. Precej več podrobnosti o vitaminu A pa pozna Žane Temova Rakuša, mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo.

Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih pri nas. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po času nastanka v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji. V pogovoru smo z gostoma načeli kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti.

Približno tak je moto koprske karitas, ki že dolgo skrbi za ljudi v stiski. Z nami je bila Tatjana Rupnik, ki bo povedala, kako naj prosilci za pomoč pristopijo.

Dr. Belovič shares some tips how in which foods we can find colour additives. - Dr. Belovičeva deli nasvete, kje najpogosteje najdemo barvila v živilih.

Vitamin A je pomemben za normalno rast, delovanje imunskega sistema in vida, presnovo železa, zgraditev kože in sluznic in njihovo delovanje, daje oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic ter tkiv. Najdemo ga v številnih živilih, zato ga povprečen posameznik s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije dovolj. Precej več podrobnosti o vitaminu A pa pozna Žane Temova Rakuša, mlada raziskovalka na fakulteti za farmacijo.

Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Sodobna tehnologija je danes kos vse bolj sofisticiranim nalogam. In to v veliki meri tudi zaradi materialov, ki se skrivajo v njihovem jedru, čeprav tem le redko posvečamo pozornost. Ena izmed ključnih sestavin celega spektra visokotehnoloških naprav so tudi tako imenovane redke zemlje. Gre za skupino elementov, o katerih se le redko kaj sliši, pa vendar so danes vsepovsod. Najdemo jih v skoraj vseh elektronskih napravah, ključne so za razvoj zelenih tehnologij, najdemo jih v medicinskih skenerjih in satelitih, daleč največ pa jih je v vojaških napravah. V zadnjem času so se redke zemlje znašle nekoliko bolj v ospredju zaradi trgovinske vojne med svetovnima velesilama. Kitajska stran je namreč namignila na možnost, da njihov izvoz prepove. Ko gre za redke zemlje pa ima Kitajska tako rekoč monopol. Azijska velesila namreč po ocenah proizvede 70 odstotkov redkih zemelj na svetu, predela pa jih okoli 90 odstotkov, zato bi imela takšna odločitev nedvomno resne posledice za celo vrsto panog. Toda pridobivanje redkih zemelj je izredno umazan postopek in dolga leta je bila večina držav, ki sicer tudi imajo ustrezne depozite teh elementov, povsem zadovoljna, če lahko umazano delo prepustijo Kitajski. Kitajska pa je to področje tudi zelo načrtno in sistematično razvijala. In z novimi odkritji in aplikacijami je v zadnjih desetletjih pomen redkih zemelj za visoko tehnologijo strmo naraščal. In danes bi se jim praktično ne mogli odreči. Zaradi njih so namreč lahko elektronske naprave prikladno majhne, zasloni bleščeči in električni avtomobili kos razdaljam, ki sploh omogočajo za njihovo širšo uporabo. Iskanje alternativ kitajskemu monopolu je danes postalo nujno, a vsekakor ne bo enostavno. Foto:Pixabay, cc

V Zeliščarnici smo z Antonom Polerjem, strokovnim vodjo pri Društvu zeliščarjev Maribor spoznali dišečo lakoto. Najdemo jo na senčnih rastiščih, najpogosteje v bukovem gozdu. Nekoč so jo uporabljali zoper lakoto, danes pa je cenjena kot začimbnica in kot zdravilno zelišče.

Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ob modelu pojasni: »Bakteriofagi so preprosti virusi, ki napadejo in ubijejo bakterije. Najdemo jih v naravi, pa tudi v našem telesu.« Morda je zato zdaj, ko je vedno več bakterij odpornih na antibiotike, pravi čas, da na pomoč ponovno pokličemo prav bakteriofage. Z njimi so okužbe poskusno zdravili že pred več kot stoletjem, vendar pa je razvoj in vzpon bakteriofagne terapije na Zahodu hitro zasenčilo odkritje prvih antibiotikov. Na Vzhodu pa se je uporaba bakteriofagov za boj proti bakterijskim okužbam ohranila vse do danes. Kako nam lahko bakteriofagi pomagajo v boju proti super odpornim bakterijam in najtežjim okužbam, bo prof. Bratkovič pojasnil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: sbtlneet/ Pixabay