Podcast appearances and mentions of roman jerala

Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna. Letos mineva pet let od izbruha pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2. Ta je terjal že več kot 7 milijonov življenj, samo v Sloveniji je zaradi covida umrlo približno 7.000 prebivalcev. Stroka je enotna – smrti bi bilo še več, če ne bi hitro razvili učinkovitih mRNK cepiv. Kljub temu zlasti na družbenih omrežjih nekatera vprašanja vedno znova kljubujejo znanosti: Ali so bila mRNK cepiva dovolj preizkušena, ali je bil del človeštva zgolj del velikega cepilnega eksperimenta, ki je farmacevtskima družbama Pfizer in Moderna samo do leta 2023 prinesel več kot 100 milijard evrov? Zakaj smo v Sloveniji več odmerkov zavrgli, kot porabili? Kakšna je prihodnost mRNK cepiv? Odgovori v Intelekti. Sodelujejo: infektologinja dr. Bojana Beović, specialistka javnega zdravja dr Marta Grgič Vitek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop Po svetu smo porabili že več kot 13 milijard odmerkov cepiv proti covidu; tako klasičnih, kot novih mRNK cepiv. Zdaj je objavljenih že veliko študij in podatkov, zato strokovnjaki že lahko odgovorijo, ali so mRNK cepiva učinkovita in varna? Zakaj niso resnične trditve, da je več ljudi umrlo zaradi cepljenja kot zaradi covida? Nobelov odbor je s podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za medicino pozornost javnosti usmeril na mRNK cepiva. Prestižno priznanje si bosta razdelila madžarska biokemičarka dr. Katalin Kariko in ameriški imunolog dr. Drew Weissman. Izvrstna raziskovalca sta odkrila, kako in kdaj molekule mRNK ravno prav spodbudijo človekov imunski sistem. S tem sta prispevala k razvoju cepiv proti covidu in raku. »Nisva presenečena!« Tako sta se na novico o letošnjih Nobelovih nagrajencih za medicino odzvala biologinja prof. dr. Mateja Erdani Kreft (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in biokemik prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut). Za Ultrazvok je z njima govoril Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti coviduProf. dr. Roman Jerala, sintezni biolog s Kemijskega inštituta v Ljubljani, z zanimanjem spremlja poročila o razvoju cepiva proti raku na trebušni slinavki. Rezultati začetnih raziskav so namreč zelo spodbudni; novo cepivo izrazito podaljša preživetje pacientov. Pri cepivu za zdravljenje raka trebušne slinavke gre za enako tehnologijo kot pri mRNK cepivih družb Pfizer in Moderna proti covidu. Kaj smo spoznali v treh letih cepljenja proti covidu? Kako varna in učinkovita so mRNK cepiva? Kaj se zgodi z delčkom mRNK iz cepiva, ko ga vbrizgamo v telo? Za katera rakava obolenja in okužbe bi tovrstna tehnologija še prišla v poštev? Več v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih Cepiva proti covidu še vedno sprožajo številna vprašanja. Tokrat bo nanja odgovoril sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Opozarja, da govoriti o tretjem, četrtek ali petem odmerku nima več smisla. »Gre za jesenski odmerek,« pravi. Dr. Jerala je za Ultrazvok pregledal zadnje študije in podatke o cepivih in covidu. Ta odgovarjajo na vprašanja: Zakaj strokovnjake v Združenih državah Amerike skrbi nova tako imenovana BQ različica koronavirusa? Poživitveni odmerek da ali ne? Kaj pa neželeni učinki po cepljenju? Dr. Jerala bo komentiral tudi nedavno pričanje predstavnice družbe Pfizer v Evropskem parlamentu. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi

Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča uravnavanje delovanja terapevtskih celic preko telesu lastnih ali vnesenih majhnih molekul. Tak sistem omogoča nadzor s strani zdravnika in prekinitev morebitnega pretiranega odziva ali avtonomno odzivanje terapevtskih celic na stanje v telesu. Za uravnavanje delovanja celičnih zdravil so raziskovalci doslej uporabljali predvsem bakterijske ali rastlinske proteine, ki pa lahko sprožijo neželen imunski odziv. SKupina raziskovalcev Kemijskega inštituta pod vodstvom prof.dr. Romana Jerale je ponudila inovativno rešitev tega izziva z uporabo sintezne biologije. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, ki so sposobni vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko. Izsledke so objavili v članku z naslovom Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells v vplivni reviji Nature Chemical Biology (objava 26.IX). Jeralov doktorski študent mag. Erik Rihtar je v pogovoru skupaj z mentorjem povzel njihov osrednji inovativni prispevek, rabo izključno človeških beljakovin pri vplivanju na terapevtsko celico. Poglavitni del raziskave je z njim opravila dr. Tina Lebar, ki je na post-docu v ZDA, nezanemarljivi del pa so prispevali še, inštitutski kolega dr. Duško Lainšček, in mag. Katarina Kores, dr. Samo Lešnik ter dr. Urban Bren z Univerze v Mariboru. FOTO: Z leve, Erik Rihtar in Roman Jerala v avli radijske hiše VIR: Program Ars

Kako bo s potekom epidemije koronavirusa v jesensko - zimskem času? Kakšna cepiva bodo na voljo v Sloveniji in kdaj? Zakaj tako preboleli kot cepljeni ponovno zbolevajo in kako naj se najbolje zaščitimo pred novimi valovi okužb? To je bilo nekaj osnovnih vprašanj, na katera smo iskali odgovore v Svetovalnici, ko je bil z nami vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala.

Zadnji dve leti so se pri razlagi epidemije, covida in cepljenja izpostavili tudi trije sogovorniki tokratne Intelekte. To so: imunolog Alojz Ihan, infektolog Andrej Trampuž in sintezni biolog Roman Jerala. Ali ima cepljenje proti covidu še smisel? Kako večkratno cepljenje vpliva na delovanje imunskega sistema? Ali iz pandemije res že prehajamo v epidemijo? Za odgovore je Iztok Konc poklical v Ljubljano na Medicinsko fakulteto, v Berlin na Kliniko Charite in v Ljubljano na Kemijski inštitut. Kakšna so njihova pojasnila in razlage? Foto: BoBo, AT

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

V tokratnem Svetovalnem servisu na vprašanja o cepivih proti covidu-19 odgovarja sintezni biolog Roman Jerala. Prof. Jerala pozorno spremlja raziskave o cepivih Pfeizer, Moderna, AstraZeneca in Janssen. V Sloveniji se je največ oseb cepilo s cepivom Pfeizer – 745.000, z AstraZeneco 165.000, s cepivom družbe Janssen 120.000 in z Moderno 95.000. Polno cepljenih je več kot milijon prebivalk in prebivalcev Slovenije. Foto: RadioSovenija/ Prvi

Naš gost je bil dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in sodelavec Univerze v Ljubljani. Dr. Jerala je eden najprodornejših raziskovalcev v državi in slišali boste, kako gleda na razvoj cepiva in njegovo vlogo v boju z epidemijo v svetu. Kako so cepiva pravzaprav nastajala, kakšne so razlike med njimi in kako delujejo na naše telo.

»Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija

Možnost cepljenja za vse prebivalce predstavlja prelomnico, pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta in pojasnjuje, da je do zdaj primanjkovalo cepiv, odslej pa bo predvsem treba zagotoviti dovoljšen interes za cepljenje. Ob okrnjenih dobavah cepiva AstraZenece pa so odveč skrbi, da cepljeni ne bi dobili drugega odmerka. V oddaji tudi o tem: - Slovenija se približuje rumeni fazi, v tej luči od danes veljajo razrahljani ukrepi na področju gostinstva in turizma. - V ospredju srečanja evropskih zunanjih ministrov bo širjenje Unije na zahodni Balkan, kjer so pogajanja še vedno na mrtvi točki. - Policisti na južni meji so dobili okrepitve, odslej jim pomaga 21 kolegov iz Estonije, Latvije in Poljske.

Epidemiološka slika pri nas se izboljšuje, razmere pa so še vedno resne v bolnišnicah. Ob odkritju prvih primerov indijske različice virusa v severni Italiji je epidemiologinja Eva Grilc iz NIJZ pojasnila, da gre za dvojno mutirani sev iz Indije, ki ga pri nas za zdaj ni. Roman Jerala s Kemijskega inštituta ob tem meni, da indijska različica ne bo povzročala hujših težav, saj naj ne bi bila tako nevarna kot južnoafriška ali brazilska. V načrtu za okrevanje zdravstvu namenjenih 225 milijonov, a to je še vedno premalo Kranjski policisti ob pomoči ameriških kolegov preprečili načrtovan strelski pohod v eni od srednjih šol Platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva: medijska svoboda kot temelj demokracije se poslabšuje, tudi v Sloveniji

Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.

Slovenija je glede cepljenja proti covidu med uspešnejšimi državami v Evropi in na svetu. Z enim odmerkom smo cepili že več kot 71.000 najbolj ogroženih prebivalk in prebivalcev. Prav v tem tednu pa pričakujemo največjo pošiljko cepiva do zdaj – približno 38.000 odmerkov. Ali nam bo uspelo prehiteti virus in do poletja cepiti 70 odstotkov populacije? Kdaj bo dovolj cepiva za vse? Kako bo organizirano množično cepljenje, saj gre namreč za velik logističen izziv? Zakaj pa ljudje zbolevajo kljub cepljenju? Odgovore ponujajo avtor voditelj oddaje Iztok Konc in sogovorniki. Gostje: • zdravnica Nadja Šinkovec-Zorko, NIJZ, • državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistiko cepljenja, • dr. Aleš Rozman, Klinika Golnik, • dr. Roman Jerala, Kmeijtski inštitut.

V Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije po odobritvi tretjega cepiva proti covidu – cepiva družbe AstraZeneca – zdaj vedno bolj pogledujemo še proti ruskemu cepivu Sputnik V. To je bilo prvo registrirano cepivo proti covidu na svetu, do katerega so bili strokovnjaki dolgo zadržani. Nedavna objava v ugledni znanstveni reviji Lancet pa je cepivo prikazala v novi luči. "Razvoj cepiva Sputnik V je bil kritiziran zaradi neprimerne naglice in nepreglednosti. Vendar je izid zdaj jasen, dokazano pa je tudi znanstveno načelo," so zapisali pri Lancetu. Rusko cepivo Sputnik V se je v tretji fazi kliničnega testiranja izkazalo za 91,6-odstotno učinkovito. To je rezultat, ki ga ne gre spregledati, pravi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Podrobneje pa v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: BoBo/ Žiga Živulović ml.

Strokovnjaki Alojz Ihan, Mario Fafangel in Roman Jerala o cepivu proti Covidu 19. Lokacija množičnega testiranja v Ljubljani se seli s Kodeljevega na Gospodarsko razstavišče, tam se jutri začenja tudi cepljenje.Del policistov danes začel stavko.Vreme - jutri večinoma jasno, le na severu se bo začelo oblačiti.

»Dvoma ni več, cepivo je učinkovito in deluje,« slišimo in beremo že skoraj vsak dan. Tekma za odstotke in učinkovitost cepiva proti covidu-19 se namreč stopnjuje. Farmacevti in raziskovalci poročajo o 90-odstotni, 92-odstotni, celo o 95-odstotni učinkovitosti novega cepiva. Spodbudno. Vendar pa podatki odpirajo vrsto vprašanj. Kako varno bo cepivo proti covidu? Kdaj bomo cepljenje začeli izvajati v Sloveniji? Kdo bo prvi na vrsti? Zakaj cepljenje ne bo obvezno? Čigavo cepivo bo sploh na voljo pri nas? Dr. Roman Jerala je jasen: »Odločiti se moramo za cepivo, ki bo prvo na voljo.« O vsem tem voditelj Iztok Konc z našimi dopisniki in gostje: - prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut, - prof. dr. Bojana Beović, Svetovalna skupina vlade za covid-19, - sekretarka Doroteja Novak Gosarič, Ministrstvo za zdravje, - prof. dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo.

Kitajska je na pandemijo odreagirala podobno, kot bi na finančno krizo. Najprej se je začela ukvarjati z vzrokom krize in obvladala širjenje virusa Sars-cov-2, nato pa se je lotila stimulacije gospodarstva. Medtem ko se večina sveta, ki ga je prizadel koronavirus, še vedno utaplja v rekordnih številkah okužb in smrti, je na Kitajskem drugače. Česa bi se lahko od Kitajcev naučili, smo se spraševali v tokratni Kroniki+. Naši sogovorniki so novinarja Uroš Lipušček in Aleš Malerič, na Kitajskem živeča učitelj in trener Peter Zupanc in Memi Bečirović ter sintezni biolog Roman Jerala.

Epidemija covida ne pojenja. Virusu ne pride do živega ne vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Cel svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Čeprav ga raziskovalci napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Strokovnjake zanima, katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko, kitajsko, indijsko ali rusko. Kako daleč pa je slovensko? Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v enem letu. Kako je to mogoče? Kako varno bo tako cepivo? Analiza stanja v Studiu ob 17h. Sodelujejo: infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike v Ljubljani, sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, farmacevt dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, infektolog dr. Ivo Ivić s Klinike za infekcijske bolezni v Splitu in infektolog dr. Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bao_5/ Pixabay

Znanost se je s prihodom novega koronavirusa spopadla na visokih obratih, je prepričan naš tokratni nedeljski gost Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu ter redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na ljubljanski univerzi. Podrobno spremlja napredovanje do novega cepiva in razmah raziskovalnih iniciativ, ki so v en globalni laboratorij povezale ves svet. Z njim pa več tudi o vedah o življenju, ki trenutno doživljajo zlate čase, vzniku personalizirane medicine ter tem, zakaj se najboljša vprašanja skrivajo v biologiji, najboljši odgovori pa v kemiji.

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay

Na Kemijskem inštitutu smo se 14. junija 2019 pogovarjali o pomenu besede znanstvenik, o družbeni vlogi znanstvenika v sodobnem svetu in o osebnih izkušnjah znanstvenikov in znanstvenic pri delovanju v akademskem, korporativnem, medijskem in uradniškem okolju. Udeleženci okrogle mize: dr. Neža Kogovšek Šalamon - nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, sedaj vodja pravnega oddelka pri Zagovorniku načela enakosti dr. Matevž Dular - profesor strojništva na Univerzi v Ljubljani dr. Tea Romih - članica upravnega odbora Mlade akademije dr. Dominik Gaser - vodja oddelka Celična in Molekularna biologija pri podjetju Lek d.d. dr. Roman Jerala - raziskovalec na Kemijskem inštitutu dr. Sašo Dolenc - filozof znanosti in znanstveni publicist, ki je pogovor tudi vodil

Če se je sprva zdelo, da gre za znanstveno fantastiko, za daljno prihodnost, je zdaj vedno več dokazov, da se že dogaja tukaj in zdaj – kitajske oblasti so prejšnji teden potrdile, da je po dveh deklicah na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne genske škarje – metodo CRISPR. Poskus kitajskega znanstvenika in dileme, ki jih odpira, smo postavili v središče tokratne oddaje Intelekta. Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo tehnologija CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporen postopek, ki bo ljudi razdvojil? Kje so meje dopustnega? Odgovarjajo raziskovalci in doktorji znanosti: Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani, Jernej Kovač s Pediatrične klinike, Gregor Majdič z Veterinarske fakultete in Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Kerttu/ Pixabay

Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjen otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Rawpixel/ Pixabay, cc

Aldous Huxley je že pred osemdesetimi leti v kultnem delu Krasni novi svet brez potrebnih tehnologij predvidel človekov vpliv na genski zapis. Branje, ki lahko sproža tudi nelagodje, je danes nujno za vnovično izpraševanje, kakšna družba postajamo. Bomo tako kot v knjigi vsi isti, a ne vsi enakopravni? So strahovi pred zlorabo genetike za ustvarjanje ljudi po meri realni ali pretirani? Na matematično in etično polje prihodnosti v 2. delu serije postavljamo gensko terapijo, celično terapijo, nanorobote in tehnologijo CRISPR. Izzive sodobne genetike nam predstavljajo: - dr. Roman Jerala - dr. Lenart Girandon - dr. Maja Čemažar Pri seciranju človeškega genoma nam pomaga strokovni sodelavec dr. Aleš Maver s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana, ki pravi, da je raziskovanje genoma razburljivo in da gre v resnici za detektivsko delo: v veliki knjižnici skušajo prepoznati ključne spremembe, ki povzročajo bolezni. Serijo Ordinacija dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič. Dobrodošli v krasnem novem svetu genetike. In etike.