Podcasts about klinike

Pred petimi leti smo se zbudili v epidemiji, ki je bila razglašena večer prej. V tistem obdobju smo večkrat slišali, da naša življenja nikoli več ne bodo enaka. Kako je epidemija covida 19 v resnici spremenila naša življenja, kakšen je njen vpliv 5 let pozneje? Kaj so se naučili prebivalci, kaj se je naučila zdravstvena in epidemiološka stroka in kaj država? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 , v katerem tudi o tem, kako smo pripravljeni na morebitni izbruh nove epidemije nalezljive bolezni in kaj moramo še postoriti. Gostje bodo: dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana; dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ; Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU.

Ich ha ja nid so guäti Erfahrige gmacht im Schpital, wiä me mit mir über mini Diplopie gredet het. Vo wäge unheilbar und ich sig invalid. Drum hani Freud gha, dass sich anderi Klinike offebar Gedanke mache, weli Wörter und Phrase si Patiänte niä sölle säge.

Virus, ki v otroštvu povzroči norice, lahko pozneje v življenju ponovno izbruhne. V odraslem obdobju se – ob stresu ali padcu odpornosti – lahko pojavi v obliki kožnih mehurčkov, ki jih spremlja pekoča bolečina. Kako prepoznamo pasovca oz. herpes zoster in kakšne so najnovejše smernice pri zdravljenju omenjenega obolenja, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu razložila prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo!

Njemačka usvaja reformu financiranja i organizacije sistema bolnica i klinika (Krankenhausreform). To znači da bi u idućih deset godina trebalo biti zatvoreno mnogo gradskih bolnica, ali i biti sačuvano desetine klinika u ruralnim dijelovima. Maja Marić i Filip Slavković razgovaraju što reforma donosi. Što ona znači za pacijente? Što za radnike? Hoće li reforma dovesti do poskupljenja zdravstvenog osiguranja? I hoće li nam to otežati ili olakšati put do bolnice, kada nam zatreba? Von Maja Maric.

Podržite na patreon.com/belgrade i paypal.me/sgarcevic Goran Stojčetović je osnivač Centra za dubinsku umetnosti (ex Art brut Srbija) koji svoj jedinstveni umetnički pristup koristi da pomogne mnogim ljudima koji se suočavaju sa duševnim tegobama u okviru Klinike za psihijatriju VMA u Beogradu, ali i šire. Pričali smo o uvidima koje daje dubinski crtež, bolestima zavisnosti, Goranovim počecima sa dubinskim crtežom kao izbeglice iz Uroševca, i njegovim uspesima na stranoj (HALLE SAINT PIERRE) i domaćoj sceni (rad u okviru izložbe o 100 godina nadrealizma u MSUB, kao i izložba "Automatski crtež" od 31/10 u Salonu Oto Bihalji Merin u Beogradu Muzeja naivne i marginalne umetnosti iz Jagodine). Duža verzija na https://www.patreon.com/posts/goran-jos-dublje-114687187?utm_medium=clipboard_copy&utm_source=copyLink&utm_campaign=postshare_creator&utm_content=join_link Beleške https://www.facebook.com/goran.stojcetovic https://www.facebook.com/centar.za.dubinsku.umetnost https://www.instagram.com/goran.stojcetovic/ https://www.cambridge.org/core/journals/epidemiology-and-psychiatric-sciences/article/roots-of-the-concept-of-depth-art/A9E93659042C76D7CC623FB62D080293 https://www.tanjug.rs/kultura/art/117311/izlozba-automatski-crtez-od-31-oktobra-u-salonu-oto-bihalji-merin/vest https://msub.org.rs/exhibition/aktivitet-100-godina-nadrealizma/ https://hyperallergic.com/444252/turbulences-dans-les-balkans-halle-saint-pierre/

O uporabi ionizirajočega sevanja v mediciniRadioaktivne elemente in njihove izotope že več kot 120 let uporabljamo za zdravljenje ljudi; tako za diagnostične, kot tudi za terapevtske namene. Slednje bomo osvetlili v tokratni oddaji Glasovi svetov. Tema: uporaba ionizirajočega sevanja v medicini. Ključne besede: obsevanje, radioaktivna zdravila, kobalt, lutecij, jod, radioaktivno zdravilo proti raku prostate, radioterapija s protonskimi žarki. Gosti: doc. dr. Petra Kolenc in prof. dr. Katja Zaletel s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in prof. dr. Primož Strojan z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto: BoBo

Pani Aurélia Mojzešová mala šťastie, že spolu s osobnosťami detskej onkológie stála pri zrode samostatného Oddelenia detskej onkológie Detskej fakultnej nemocnice v Bratislave. Dlhé roky sa ako pediatrička a onkologička venovala chorým deťom, neskôr sa zamerala na klinický výskum liekov a v poslednej dobe aj na pomoc pacientom so zriedkavými chorobami. Dnes svoje odborné skúsenosti odovzdáva v Národnom ústave detských chorôb na Klinike detskej hemato-onkológie a pomáha Oddeleniu pre vedu a výskum NÚDCH-u. O svojej práci, rodnej Nitre, kde prežila detstvo, o svojej rodine aj záľube v šití porozpráva Zuzane Šebestovej v dnešnej NP. | Hosť: Aurélia Mojzešová (doktorka, predsedníčka Etickej komisie pre klinické skúšanie humánneho lieku). | Moderuje: Ľudovít Jakubove - Mravec. | Tolkšou Nočná pyramída pripravuje RTVS - Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1.

Med pacienti, ki jih zdravi dr. Jure Urbančič, je veliko takšnih s kroničnim vnetjem nosu in obnosnih votlin oziroma sinusov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za kroničnim rinosinusitisom trpi kar okoli 10 odstotkov ljudi. Gost, razbarvan izcedek iz nosu, občutljivost, oteklina in bolečina okoli oči, lic, nosu ali čela, glavobol – to so le nekateri znaki in simptomi, ki kažejo na vnetje nosu in sinusov. Ker se kljub večkratni kirurški odstranitvi vnete sluznice in polipov, kljub zdravljenju z dobrimi zdravili, tudi biološkimi, nekaterim pacientom vnetje ne umiri, se je dr. Urbančič lotil študije, da bi bolezen natančneje spoznal. Vzorci tkiv bolnikov so iz Ljubljane najprej potovali na Golnik in naprej v Južno Korejo. In kaj so tam z analizo odkrili? Več o študiji, za katero je dr. Urbančič v začetku letošnjega marca prejel mednarodno nagrado farmacevtske družbe Medis za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na področju pulmologije in alergologije, v oddaji Ultrazvok. Z asist. dr. Juretom Urbančičem s Klinike za ORL in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana je govoril Iztok Konc. Foto Prvi Nagrajena študija TUKAJ

Nekdaj so rekli komu, ki je imel umazana ušesa, da mu raste repa v ušesih. In zato smo se začeli oboroževati z ušesnimi palčkami, ki pa morajo po mnenju otoringolaringolov na seznam za pregon. Ni ga, ki v ušesih ne bi imel vsaj neke oblike ušesnega masla. In najbolje ga je – če ste zdravi in brez slušnih aparatov – pustiti lepo pri miru. Na zadnjo marčevsko soboto se nam je v Radiovednih znova pridružil Nik Škrlec, ki se podaja na voskasto odisejado v notranjost naših ušes.V oddaji tudi o tem, da vatirane ušesne palčke niso primerne za higieno ušes, za tiste, ki pa jim ušesno maslo vendarle povzroča težave, omenimo, da obstajajo posebni ceruminolitični preparati, aspiracijo, še dodaja sogovornica, pa lahko opravi tudi zdravnik. Sogovorniki: dr. Kaja Troha s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana

V mesecu oktobru praznuje tudi naš radio in zdaj se bomo znova spomnili na epizodo Možganov na dlani, ki je odgovarjala na vprašanje – ali svoj glas res slišimo drugače? Nemalokrat slišimo, da na primer kdo od sodelujočih reče, da svoj glas le stežka posluša po radiu, saj je čisto drugačen. Pa to drži? Kako se slišimo sami in kako nas slišijo drugi? Kaj pa, kadar smo v res tihi in dobro izolirani sobi, ki se ji reče radijski studio? Osvežimo znanje. Na potep v svet nevronov je Mojca Delač zavila s prof. dr. Sabo Batellino s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.

Na nevrološki kliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra obravnavajo prijavo nasilja. Zdravstveni tehnik naj bi pacienta dvakrat udaril po glavi in mu grozil. Vodstvo UKC trdi, da primer podrobno proučujejo in da ne gre za sistemski problem. Na ministrstvu za zdravje so nevrološko kliniko prosili za pojasnila in jih pozvali, naj izvedejo interne aktivnosti za čimprejšnjo razjasnitev okoliščin. Ministrstvo zahteva tudi, da pregledajo vse protokole in interna navodila, da se v primeru kakršnega koli nasilja ukrepa takoj. V odzivu so zapisali, da so nad dogodki nasilja zgroženi in zaskrbljeni. V analizo primera pa naj bi se vključila tudi Zbornica zdravstvene nege. Druge teme oddaje: - Protikorupcijska komisija preiskuje postopke pred imenovanjem Senada Jušića za generalnega direktorja policije - Dodnevni vrh skupine G20 bo v znamenju podnebnih sprememb in vojne v Ukrajini - V finale košarkarskega svetovnega prvenstva Srbija in Nemčija; na kraljevski etapi Vuelte trojna zmaga Jumbo-Visme

Potem ko svet zavoda ljubljanske Psihiatrične klinike včeraj ni ukrepal in razrešil generalnega direktorja Bojana Zalarja zaradi očitkov o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov, je vlada danes zamenjala vseh 5 predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda. Minister Danijel Bešič Loredan je direktorja klinike pozval k takojšnjemu odstopu. V nasprotnem primeru ga bo razrešil novi svet zavoda. V oddaji tudi: - Obrambni minister Šarec: Pogodbena kazen za odstop od nakupa boxerjev bo stala 4,15 milijona evrov - Analize za smotrnost vzpostavitve letalskega prevoznika strateškim partnerjem se nadaljuje - V Hersonski oblasti v Ukrajini po porušenju jezu na reki Dneper pod vodo približno 600 kvadratnih kilometrov

Vlada je zamenjala svoje predstavnike v svetu ljubljanske psihiatrične klinike in s tem odprla pot menjavi direktorja klinike Bojana Zalarja. Pristojni minister Daniel Bešič Loredan ga je sicer danes pozval k odstopu. Če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake, bom odšel sam, v odzivu na poziv odgovarja Zalar. Vlada je ob razmerah na ljubljanski psihiatrični kliniki govorila tudi o zdravstveni reformi. Drugi poudarki oddaje: - Razpis za predsednika in dva člana nove uprave RTV bo objavljen jutri - Notranji minister Poklukar: Slovenija podpira solidarnostni mehanizem v okviru predloga o upravljanju migracij - Italijanska premierka Meloni po pogovorih z nemškim kanclerjem Scholzem napovedala skupno strategijo uvoza kvalificirane delovne sile iz izbranih tretjih držav

Vlada je z menjavo svojih predstavnikov v svetu ljubljanske psihiatrične klinike odprla pot menjavi direktorja klinike Bojana Zalarja. Razrešeni člani sveta ministru Bešiču Loredanu očitajo, da je med pojasnjevanjem razlogov za njihovo razrešitev podajal neresnične in zavajajoče navedbe. Druge teme: - Vlada je sprejela predlog zakona o digitalizaciji zdravstva - Svet RTV Slovenija potrdil razpis za predsednika in dva člana nove uprave - Notranji ministri Unije vendarle dosegli dogovor o ključnih uredbah migracijskega pakta

Člani sveta ljubljanske psihiatrične klinike ne predlagajo razrešitve generalnega direktorja Bojana Zalarja in v celoti podpirajo vodstvo klinike, so sporočili po današnij seji sveta zavoda, na kateri so obravnavali očitke o domnevnem nasilju na kliniki. Zalar se je danes opravičil za izjave glede žrtev spolnih napadov, s katerimi je sprožil številne kritike. Druge teme: - Turški predsednik Erdogan predlaga mednarodno preiskavo uničenja jezu Kahovka - Banka Slovenije z julijem rahlja pogoje kreditiranja - Letošnji dobitnik nagrade vilenica madžarski pesnik Otto Tolnai

Na ljubljanski psihiatrični kliniki svet zavoda razpravlja o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov. Ni znano, ali bo med temi tudi zahteva po razrešitvi dolgoletnega direktorja klinike Bojana Zalarja. Ta je z včerajšnjo sporno izjavo glede žrtev spolnih napadov sprožil novo ogorčenje, toda danes se je opravičil za izrečeno in dejal, da je bila izjava iztrgana iz konteksta. Ostali poudarki oddaje: Turški predsednik Erdogan Moskvi in Kijevu predlaga ustanovitev mednarodne komisije za preiskavo uničenja jezu Kahovka Obrambno ministrstvo z novimi pogodbami krepi domačo obrambno industrijo Prosilci za azil ob grožnjah z vrnitvijo na Hrvaško opozarjajo: Vračajo na tja, kjer so nas obravnavali kot živali, ne kot ljudi.

Gost emisije Iza vesti Danice Vučenić u sredu, 26.aprila bio je direktor Klinike za kardiohirurgiju Univerzitetskog kliničkog centra Niš Dragan Milić.

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa psihijatrom dr Igorom Radosavljevićem, koji je u javnost izašao sa informacijama o mobingu koji već duže vreme trpe zaposleni Klinike za psihijatrijske bolesti "Dr Laza Lazarević". Dr Radosavljević je u medije izašao kao jedan od štrajkača zaposlenih u Klinici, koji su se pobunili protiv v.d.direktorke te klinike dr Ivane Stašević Karličić. Čak i u Srbiji, u kojoj smo navikli na svašta, ovo je izazvalo brigu u javnosti, jer je reč o jednoj od najvažnijih ustanova za mentalno zdravlje u državi, a i ustanovi sa najdužom tradicijom u lečenju najozbiljnijih pacijenata u ovom delu Evrope. U detaljnom razgovoru, dr Radosavljević je objasnio fenomen mobinga, kao specifičnog oblika nasilja, na koji očito nisu imuni ni stručnjaci za mentalno zdravlje. Kao jedan od glavnih simptoma trpljenja zlostavljanja u radnom okruženju izdvojio je osećaj bespomoćnosti, potrebu za stalnim pravdanjem i osećaj nesposobnosti. Kako mobing izgleda? Kako se manifestuje kod ljudi koji ga trpe? Do kojih granica to sve ide u Klinici "Dr Laza Lazarević? Koje posledice snose pacijenti i koliko je mobing u jednoj takvoj ustanovi opasan? Kako ljudi koji vrše mobing uspostavljaju kontrolu nad zaposlenima? Kog psihološkog profila su nasilnici, kog poltroni koji im pomažu, a kog oni koji ne odustaju uprkos pritiscima? O ovim i svim drugim specifičnostima vezanim za mobing prepoznaće se mnogi kojima će ovaj razgovor, nadamo se, značiti.

Nemačka vlada priprema reformu zdravstvenog sistema. S jedne strane, stručnjaci predlažu dalekosežne promene u naplaćivanju zdravstvenih usluga i napuštanje principa paušalnog obračunavanja bolničkih usluga, sa druge strane zahtevaju veću specijalizaciju bolnica. Detalje o planiranoj reformi saznao je kolega Filip Slavković, a u ovom podkastu govorimo i o planovima za pomoć pacijentima koji boluju od dugog kovida ili posledica vakcinacije. Von Boris Rabrenovic.

Tokrat smo se posvetili kronični obstruktivni pljučni bolezni s kratico KOPB. Katere so možne terapije in kako je s kakovostjo življenja s to boleznijo, ki je posebej razširjena med kadilci? O tem je spregovoril dr. Matjaž Fležar, specialist pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Golnik.

Tokrat smo se posvetili kronični obstruktivni pljučni bolezni s kratico KOPB. Katere so možne terapije in kako je s kakovostjo življenja s to boleznijo, ki je posebej razširjena med kadilci? O tem je spregovoril dr. Matjaž Fležar, specialist pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Golnik.

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki Celiakija je ena najpogostejših kroničnih avtoimunih bolezni otrok in odraslih. Prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Ker zdravila, ki bi celiakijo pozdravilo, še ni, je toliko bolj pomembno njeno hitro odkrivanje. Če je besedna zveza »hitri testi« med epidemijo dobila negativen prizvok, pa je medicina na področju celiakije prav s hitrimi testi naredila pomemben korak naprej. Podrobneje v Ultrazvoku. Z nami bo predstojnik Klinike za pediatrijo v Mariboru prof. dr. Jernej Dolinšek, ki je zadnji dve leti in pol s kolegicami in kolegi vodil evropski projekt »CD skills«, s katerim želijo izboljšati kakovost obravnave bolnic in bolnikov s celiakijo. V Mariboru se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Prvi Projekt "CD skills": https://www.interreg-danube.eu/approved-projects/cd-skills

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi »Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi

V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije Mariborska nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan se je specializirala za diagnostiko in zdravljenje multiple skleroze. Njena želja je, da bi našli zdravilo, s katerim bi lahko multiplo sklerozo pozdravili, zdravljenje pa bi imelo kar najmanj stranskih učinkov. Dr. Hojs Fabjan je tudi predavateljica, raziskovalka in predstojnica Klinike za nevrologijo mariborskega Kliničnega centra, ki letos praznuje petdeset let. Na predavanjih, ki so jih pripravili ob častitljivi obletnici, sta sodelovala tudi prof. dr. Paolo Manganotti iz Trsta in prof. dr. Michael Khalil iz Gradca. Oba smo povabili pred mikrofon. Dr. Khalil je poudaril, da zdaj lahko že v krvi najdemo in potrdimo tiste biološke označevalce, ki so značilni za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali za poškodbo možganov ob možganski kapi. To nam pride zelo prav v vsakdanji klinični praksi.

Čitava sedmica, od 19.-25. septembra, u Nemačkoj posvećena je demenciji, a u sredu 21. septembra je i Svetski dan Alchajemerove bolesti. Šta je demencija? Šta izaziva tu bolest? Da li je moguće sprečiti? Kakve su mogućnosti za lečenje te bolesti? Kako se može pomoći ljudima koji pate od demencije? U svemu tome govorimo u ovom podkastu, ali isto tako saznajemoi šta kod demencije posebno pogađa migrante. Von Boris Rabrenovic.

September je mesec ozaveščanja o otroškem raku, kar označujemo z zlato pentljo. Četudi smo pogovor snemali na deževno septembrsko popldne, pa je njegovo sporočilo brezčasno. Prisluhnite zgodbi Mojce, ki je s svojim majhnim junakom premagala zahrbtno rakavo bolezen. Kakšni so prvi znaki in kako poteka zdravljenje? Kaj se dogaja v tretjem nadstropju Pediatrične klinike, kako se kot starš soočiti z najhujšimi novicami in ohraniti funkcijo podpornega stebra svojemu otroku tudi v času najhujših stresov? Poleg ganljive zgodbe o vztrajnosti in pogumu smo se z dr. Majo Česen Mazić pogovarjali o dejavnikih tveganja za nastanek otroškega raka, o pomenu genetike, vlogi pediatrov na primarni ravni... o najlepših trenutkih, najtežjih novicah in o vsem spektru sivine vmes. Vabim vas, da prisluhnete in spoznate tudi neprofitno organizacijo Junaki 3. nadstropja, ki jo vodijo starši malih borcev in s svojimi aktivnostmi in donacijami oblikujejo lepši svet za otroke z rakom. Spletna stran društva: https://junaki3nadstropja.si/ Pošljite SMS JUNAKI5 na 1919 in prispevajte 5 eur za otroke z rakom. Hvala iz srca.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. MILKA MAVIJA, dr.med. specijalista oftalmologijeŠef Klinike za očne bolestiUKC RS BanjalukaBanjaluka, BiHLINK NA TEČAJ Pristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Nasljedne bolesti retine su do prije par godina redovito završavale sa drastičnim oštećenjem vida i sljepilom u ranom životnom dobu. Terapijske mogućnosti su bile nikakve, sa praktično svezanim rukama za bilo kakav izgledniji pristup liječenju osim konstatacije progresivnog pogoršanja vida i sljepila.Međutim, paradigma se mijenja i u ovm polju napretkom modernih terapijskih pristupa od kojih je obećavajući upravo onaj o kome se govori u ovom izvanrednom revijalnom predavanju nacionalnog eksperta za oftalmologiju. Radi se, naime, o genskoj terapiji – pristupom gdje se uz pomoć virusnih vektora u oštećeni genom ćelija oka dostavljaju genetske informacije pomoću kojih se obnavlja produkcija proteina neophodnih za ispravnu funkciju.Voretigen neparvovek je jedan od takvih obećavajućih terapeutika, baziran na adeno-asociranom virusnom vektoru, a koji omogućava restituciju sinteze humanog RPE65, čime se stvara mogućnost obnove vidnog ciklusa. Izuzetno zanimljivo predavanje koje svakako preporučujemo za Vašu pažnju.Aktivnost je preporučena za specijaliste i specijalizante oftalmologije, a primjerena je i za studente medicine. Ova CME aktivnost je besplatna za registrirane članove. Registracija je također, besplatna.Tečaj je akreditovan od strane Ljekarske komore Tuzlanskog kantona.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.NOVARTIS Pharma, Predstavništvo Sarajevo At Novartis, we are reimagining medicine.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Doc.dr.sc. INGE KLUPKA-SARIĆ, dr.med. specijalista neurologpredstojnica Klinike za neurologijuSKB Mostardocent na Katedri za neurologijuMedicinskog fakulteta Sveučilišta u MostaruMostar, BiHLINK NA TEČAJ Pristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Sve je više studija koje naglašavaju važnost rane terapijske intervencije u multiploj sklerozi (MS). Postoje podaci u literaturi da praktično sa prvom pojavom demijelinizacijskih lezija, čak i bez očitog neurološkog deficita primjena visokoefikasne terapije u ovom periodu može produžiti period do pojave progresije ili teških posljedica ove bolesti.O ovom novom konceptu, promjeni paradigme u liječenju MS, nacionalni ekspert na ovom polju govori u ovom izuzetnom tečaju kojeg preporučujemo za Vašu pažnju.Aktivnost je preporučena za specijaliste i specijalizante neurologije, pedijatrije, radiologije, porodične medicine, a pogodna je i za studente medicine.Ova CME aktivnost je besplatna za registrirane članove. Registracija je također, besplatna.Tečaj je akreditovan od strane Ljekarske komore Tuzlanskog kantona.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.NOVARTIS Pharma, Predstavništvo Sarajevo At Novartis, we are reimagining medicine.

Útroby psychiatrie v nás vyvolávajú často nepríjemne asociácie. Na druhej strane však stojí nádej pre ľudí, ktorí sú na začiatky svojej životnej zmeny. Čo sa deje priamo v budovách psychiatrií a ako pomôcť ľuďom, ktorých duševné zdravie je nalomené? Hosť: Michal Patarák (psychiater) Moderuje: Alexander Ernest

Koronavirusna bolezen pri otrocih in mladostnikih je posebna tema. Številke so sicer relativno nizke. Od začetka epidemije do konca prejšnjega tedna smo v Sloveniji zabeležili približno 133.000 primerov covida med otroki in mladostniki do petnajstega leta starosti. Vendar pa je bilo v teh dveh letih zaradi koronavirusne pljučnice in prizadetosti dihal v Sloveniji hospitaliziranih 155 otrok in mladostnikov starih do petnajst let. V to statistiko pa niso všteti tisti, ki so zdravljenje v bolnišnici potrebovali zaradi drugih posledic covida, kot je večorganski vnetni sindrom, in tudi tisti ne, ki so se jim zdravstvene težave pojavile po že preboleli okužbi. Pediatri namreč poročajo, da v svojih ambulantah pregledajo vedno več otrok in mladostnikov s tako imenovanim postcovidnim sindromom. Nekateri otroci po preboleli okužbi namreč tožijo o utrujenosti, še najbolj kritičen pa je sicer zelo redek večorganski vnetni sindrom. Več pa pediatrični pulmolog in alergolog doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Foto: Zdravniška zbornica/ zajem zaslona

Tri slovenske strokovnjake, ki smo jih povabili v medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok, je združil skupen cilj: razvoj novega zdravila za raka. Prof. dr. Maja Čemažar in akad. prof. dr. Gregor Serša z Oddelka za eksperimentalno onkologijo ljubljanskega Onkološkega inštituta na razvoju novega zdravila delata že desetletja, doc. dr. Aleš Grošelj s Klinike za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana pa se jima je pridružil pred kratkim. Novo gensko zdravilo se je že izkazalo v laboratoriju, zdaj pa sta ga dobila že tudi prva dva bolnika z rakom. »Nova genska terapija raka uniči od znotraj; rakaste celice umrejo, zdravo tkivo pa se obnovi,« pojasnjuje profesorica Čemažar. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: OI

V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač. 

Mariborska pediatrija že tretji teden deluje na robu prostorske in kadrovske zmogljivosti. Na oddelku s 60 posteljami imajo trenutno hospitaliziranih 68 otrok. Da lahko zdravijo vse, si pomagajo tudi z ležišči za starše. Na enoti intenzivne terapije se je število malih bolnikov čez konec tedna sicer nekoliko zmanjšalo, a ostajajo najhuje bolni, ki potrebujejo pomoč pri dihanju. Na voljo imajo le še 4 proste respiratorje. Bodo morali male bolnike zavračati? Enoto intenzivne terapije Klinike za pediatrijo UKC Maribor je obiskala novinarka Katarina Klep-Černejšek.

V Svetovalnici smo govorili o gripi. Letos je spet pričakovati višjo pojavnost. Kje so razlogi in v kakšni meri se lahko s cepljenjem proti gripi zaščitimo? Gostja je bila infektologinja doc. dr. Daša Stupica s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

U ovoj epizodi ugostile smo dvoje stručnjaka, dr.med. Ivanu Vučemilović Šimunović, specijalisticu pedijatrije, subspecijalisticu pedijatrijske pulmologije i doc.dr.sc. Ivana Pavića, pulmologa iz Klinike za dječje bolesti u Zagrebu kako bismo razgovarali o – jačanju imuniteta kod djece, o mukama nas roditelja – kada je vrijeme za poći liječniku, a kada „pušemo na hladno“, ali smo se dotaknuli i konkretnijih tema – pneumokoknih bolesti, što ih uzrokuje, kako se liječe, o važnosti prevencije pneumokoknih bolesti te o dostupnim vrstama zaštite u obliku cjepiva.

Jedan od najvećih, prvi put objavljen 2013. godine, obnovljen je u svibnju 2018. Cindy Farquhar, s Klinike za porodništvo i ginekologiju na Sveučilištu u Aucklandu, na Novom Zelandu, opisuje golemu količinu dokaza o potpomognutoj oplodnji. Doc. dr. sc. Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će nam ga.

Jedan od najvećih, prvi put objavljen 2013. godine, obnovljen je u svibnju 2018. Cindy Farquhar, s Klinike za porodništvo i ginekologiju na Sveučilištu u Aucklandu, na Novom Zelandu, opisuje golemu količinu dokaza o potpomognutoj oplodnji. Doc. dr. sc. Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će nam ga.

Vonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi, ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. SEMIR BEŠLIJA, dr.med.specijalista interne medicinesubspecijalista medicinske onkologijeŠef Klinike za onkologijuKCU SarajevoSarajevo, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Karcinom pluća je jedan od najčešćih onkoloških entiteta u ljudskoj patologiji. Međutim, još poraznija je činjenica da smrtnost od karcinoma pluća obuhvata 20% svih umrlih od malignih oboljenja. Ipak, i ovdje polako dolazi do promjene paradigme sa pojavom novih lijekova i individualizacijom pristupa terapiji shodno prisustvu pojedinih markera kao što je ALK (anaplastic lymphoma kinase).ALK mutacija je jedna od tumorskih mutacija koja omogućava ciljanu terapiju sa inhibitorima tirozin kinaze. Međutim i ovdje ima problema sa kojima se susrećemo tokom terapije, kao što je pojava rezistencije. O svemu ovom, primjeni ovih lijekova, njihovom mjestu u današnjim smjernicama, ishodima i još mnogo više, možete pogledati u ovoj jako zanimljivoj aktivnosti priređenoj od strane vodećeg nacionalnog eksperta na polju onkologije.Tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante onkologije, patologije, hematologije, te porodične i interne medicine, kao i za studente medicine i magistre farmacije.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.TAKEDA Pharmaceuticals Better Health, Brighter Future.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Doc.dr.sc. INGE KLUPKA-SARIĆ, dr.med.specijalista neurologpredstojnica Klinike za neurologiju SKB Mostardocent na Katedri za neurologijuMedicinskog fakulteta Sveučilišta u MostaruMostar, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U zadnjih par godina polako smo dobili nove znanstvene podatke o ulozi B limfocita u patogenezi multiple skleroze. Danas znamo da su B-stanice prisutne u svim oblicima MS, te da gustoća CD20 pozitivnih B limfocita korelira sa aktivnošću demijelinizacijskih lezija. Ova promjena paradigme otvara mogućnost primjene lijekova koji imaju efekat blokiranja CD20 pozitivnih limfocita u liječenju MS. U ovom kratkom i sažetom revijalnom prikazu, Doc.dr.sc. Inge Klupka-Sarić iznosi ono što današnja medicina zna o ovoj novootkrivenoj ulozi B limfocita u patofiziologiji multiple skleroze.Tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante neurologije i porodične medicine, a primjeren je i za studente medicine.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.ROCHE d.o.o. – ROCHE Ltd. Roche Bosna i Hercegovina

Sonte në Chit Chat With Eda - E ftuar sonte zonja Enertila Bekteshi - Psikologe Klinike. #ChitChatWithEda #VoiceOfAlbaniaRadio #EnertilaBekteshi #PsikologeKlinike

MUDr. Merita Mazreku, zakladateľka a majiteľka kliniky estetickej medicíny Mazreku Medical, úspešne absolvovala štúdium všeobecného lekárstva na LF UK v Bratislave. Svoju pracovnú kariéru začala na pozícii lekárky na Klinike chirurgie tváre, kde sa venuje hlavne rekonštrukčnej chirurgii a tvárovej estetike s dôrazom na miniinvazívne techniky. Vedeli ste, že dopyt po estetických zákrokoch sa posledný rok zvýšil? Prečo je tomu tak? A prečo krása vládne svetu? Dopodrobna rozoberieme trendy v estetickej medicíne a zamyslíme sa nad tým, ako vieme odomknúť potenciál krásy tak, aby bola čo najviac zachovaná naša prirodzenosť. MUDr. Merita Mazreku, využíva pri svojej práci vlastnú metódu práce so ženskou a mužskou krásou, takzvanú Ultimate Beauty Method, ktorú v rozhovore priblížime. „Ideálna krása je niečo abstraktné. Je to ideál, ku ktorému sa chceme priblížiť a u každého je to niečo iné. Ide o priblíženie sa k dokonalému ja“, hovorí MUDr. Mazreku. Všetky informácie nájdete na www.mazrekumedical.sk

Smo v tretjem valu epidemije covida-19, ki ga narekuje širjenje angleške različice koronavirusa. Pred časom smo si že malo oddahnili, število novih primerov okužbe se je zmanjševalo, oddelki za covid v bolnišnicah pa so se začeli počasi prazniti. A zdaj se je krivulja spet obrnila navzgor. O tem, kaj nam prinaša tretji val, kako ga ustaviti, v čem se razlikuje od prejšnjih in kako se spoprijeti z njim, bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Katjo Arhar in strokovnjaki. Gostje: - Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana, - Leon Cizelj, profesor in znanstvenik z Inštituta Jožef Stefan, - Eva Grilc, epidemiologinja z Nacionalni inštitut za javno zdravje, - Kristjan Musek Lešnik, psiholog s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Zamysleli ste sa niekedy nad tým, čo vzácne vlastníte? Možno sa vám v mysli vybavia zlaté prstene, obrazy, alebo hoci zbierka známok po starom otcovi. Za vzácnosť však nikto nepovažuje žiadne ochorenie. Ešte v nedávnej minulosti totiž zriedkavé ochorenia dostali prívlastok vzácne. A keďže práve posledný februárový deň bol v znamení Svetového dňa zriedkavých ochorení Janka Bleyová si pozvala do štúdia pediatra a imunológa prof. Miloša Jeseňáka, vedúceho Centra pre vrodené poruchy imunity na Klinike detí a dorastu Univerzitnej nemocnice v Martine, s ktorým hovorila o možnostiach diagnostiky a liečby zriedkavých ochorení, aj o pomerne častom ochorení HAE – hereditárnom angioedéme.

Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc

V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.

Spec. med psihologije i zamenica Klinike za psihijatrijske bolesti "Dr Laza Lazarević", Tatjana Subotić u podcastu Snaga uma vrlo jasno i bez ustručavanja govori o važnim pitanjima mentalnog zdravlja u vreme pandemije. Da li sklonost teorijama zavere ukazuje na postojanje ozbiljnijih psihičkih problema? Da li smo zaista kolektivno psihički pukli? Kako izgledaju "normalne" promene raspoloženja i osećanja u "nenormalno" vreme? Šta možemo da uradimo za sebe i bliske ljude u teškim trenucima? Kakva su iskustva psihologa koji rade u call centru Nacionalne linije za psihosocijalnu pomoć tokom epidemije (koja je besplatna i radi 24h na broj 0800-309-309)? Na šta se najčešće ljudi žale? Kada treba da se zabrinemo?

Teme:Štiti li se izolacijom od koronavirusa?+++Klinike i Korona-App - smetnje na vezama+++ Gost Radioforuma Jovan Nikolić jedan od najznačajnijih predstavnika Romske literature+++U seriji Migracija-integracija predstavljamo Sabinu Saračević osnivačicu ukulele festivala+++Radio Forum možete od ponedjeljka do petka slušati od 18:00-18:30 uživo putem livestream-a na internetu ili od 20:30-21:00 na radiju. Kompletnu emisiju s muzikom možete čuti i kao "audio on demand" kad to poželite.

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Dr.sc. TEREZA GABELIĆspecijalista neurologKlinika za neurologijuKBC ZagrebZagreb, HrvatskaLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Mutlipla skleroza je upalna demijelinizacijska bolest centralnog nervnog sustava i što je bitno, najčešći netraumatski uzrok invalidnosti u mlađih osoba, zahvaljujući činjenici da napada populaciju od 20-40 godina. Ovaj veliki imitator, svojom simptomatologijom može oponašati dosta neuroloških stanja i bolesti i prezentirati se u praksi nerijetko atipično – dovoljno da se za glavu uhvate i kliničar i pacijent. Svako iz svojih razloga, razumije se.Dr.sc. Tereza Gabelić, iz Klinike za neurologiju KBC Zagreb, sa nama u ovom tečaju dijeli revijalni prikaz novih dokaza i smjernica vezanih za dijagnozu multiple skleroze; kakva je epidemiologija, faktori rizika, najčešći simptomi, dijagnostički kriteriji, te na koje tipove MS dijelimo, s obzirom na progresiju bolesti.Tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante neurologije, interne i porodične medicine, oftalmologije, a primjeren je i za studente medicine.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.ROCHE d.o.o. – ROCHE Ltd. Roche Bosna i Hercegovina

Epidemija covida ne pojenja. Virusu ne pride do živega ne vročina in tudi ne zaščitni ukrepi. Cel svet zato upa in čaka na učinkovito cepivo. Čeprav ga raziskovalci napovedujejo že za konec letošnjega leta, pa je o njem še vedno več vprašanj kot odgovorov. Strokovnjake zanima, katero cepivo bo prvo prestalo vse potrebne varnostne teste – oxfordsko, kitajsko, indijsko ali rusko. Kako daleč pa je slovensko? Razvoj cepiva običajno traja več let; cepivo proti novemu koronavirusu pa bi dobili celo prej kot v enem letu. Kako je to mogoče? Kako varno bo tako cepivo? Analiza stanja v Studiu ob 17h. Sodelujejo: infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc z Infekcijske klinike v Ljubljani, sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, farmacevt dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, infektolog dr. Ivo Ivić s Klinike za infekcijske bolezni v Splitu in infektolog dr. Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. Z njimi se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Bao_5/ Pixabay

»Pravočasno zdravljenje hepatitisov B in C rešuje življenja,« je ključno sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije ob globalnem dnevu hepatitisov, ki ga obeležujemo 28. julija. Kdaj tvegamo okužbo z virusom hepatitisa C? Kaj pomeni ustrezna preventiva in kako se odkrivajo okužbe s hepatitisom? Ali drži, da večina okuženih sploh ne ve za bolezen? V torkovem svetovalnem servisu tudi o tem, da je hepatitis C mogoče zdraviti z zdravili, okužbo z virusom hepatitisa B pa preprečiti s cepljenjem. Na vaša vprašanja bo odgovarjala infektologinja prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Po osmi, na Prvem!

Dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh. ”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo," je med drugim povedala Tatjani Pirc.

SADRŽAJ JE NAMIJENJEN ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM PROFESIONALCIMA!PREDAVAČ:Prof.dr.sc. DŽEVDET SMAJLOVIĆspecijalista neuropsihijatrijenačelnik Klinike za neurologiju JZU UKC Tuzlaredovni profesor na Medicinskom fakultetu TuzlaLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Akutni vertiginozni sindrom je jedan od najčešćih neuroloških, ali i ORL problema koji se viđa u praksi. U izvanrednom prikazu, bogatom video prikazima klasičnih neuroloških znakova koji se vežu uz ovaj sindrom, naš urednik daje savjete i preporuke za sve zdravstvene djelatnike kako diferencijalno dijagnosticirati pacijenta sa akutnim vertigom, kako prepoznati alarmirajuće simptome i znakove akutnog moždanog udara i naravno, kako ga tretirati.Tečaj je preporučen za specijaliste i specijalizante neurologije, otorinolaringologije, interne i porodične medicine, a primjeren je i za studente medicine.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.

SADRŽAJ JE NAMIJENJEN ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM PROFESIONALCIMA!PREDAVAČ:Doc.dr.sc. IGOR HUDIĆspecijalista ginekologije i porodiljstvaVD načelnik Klinike za GAKKlinika za ginekologiju i akušerstvoUKC Tuzla, Tuzla, BiHLINK NA TEČAJPristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.Intrauterini zastoj u razvoju ploda je jedan od češćih problema koji se sreće u trudnica. Uloga porodičnog ljekara u prepoznavanju ovog stanja, posebice u manjim sredinama sa loše dostupnom obstetričkom zaštitom, može biti neprocjenjiva.U ovom revijalnom kliničkom prikazu, naš urednik sumarizira sadašnje stavove u dijagnostici i tretmanu IUGR u svjetlu zadnjih preporuka i vodiča.Ovaj tečaj je posebno preporučen za liječnike opće medicine, specijalizante porodične medicine, ginekologe i porodničare, kao i za specijaliste ovih grana koji žele da osvježe i unaprijede znanje iz ove oblasti.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU.

Obolevnost za boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Lansko leto je bilo na tem področju obetavno - pristojni so zabeležili bistveno manj obolenj kot leto pred tem. Za boreliozo, ki se zdravi z antibiotiki, je zbolelo nekaj manj kot 4 tisoč oseb, za klopnim meningoencefalitisom pa 87. Najučinkovitejša zaščita pred slednjim je sicer cepljenje, ki pa trenutno ne poteka. O preventivnih ukrepih bomo spregovorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Gost: prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Na posnetkih iz Italije, Španije in drugih držav vidimo, kako zdravstveno osebje zaploska vsakemu bolniku, ki se mu okužba z novim koronavirusom izboljša. Bolniku zaploskajo, ko ga iz intenzivne enote preselijo na navadni oddelek in tudi takrat, ko ga lahko odpustijo v domačo oskrbo. Nič manj veselo ni ob dobrih novicah tudi v slovenskih bolnišnicah, pravi medicinska sestra Amela Djurković iz Klinike na Golniku. »Vsaka pozitivna zgodba je dokaz, da smo delali dobro. Veselje ob tem, ko gre bolnik domov, je neprecenljivo.« Za bolnike s covid-19 skrbijo požrtvovalni zdravniki, medicinske sestre in tehniki, zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci. Zaploskajmo jim v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Amela Djurković

Terapevt Miha Kramli, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, o civilizacijskem problemu pojava novodobnih naprav, ki so popolnoma prevzele vzgojo otrok, o tem kako izrivajo branje in o tem, da s tem izginja oblikovanje notranjega kompasa, ki mu v stroki pravijo avtonomna vest.

Dostupno je više od 20 Cochrane preglednih radova o mogućim intervencijama koje koriste u radu s djecom koja imaju poremećaje iz autističkog spektra. U srpnju 2018. radovi su dopunjeni procjenom točnosti testova za poremećaje iz autističkog spektra. Stariji autor, Katrina Williams iz Klinike za pedijatriju Sveučilišta u Melburnu u Australiji, u ovom audio zapisu nam govori što su utvrdili, Maja Štimac iz Doma zdravlja Osijek prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, na Medicinskom fakultetu u Splitu će nam ga pročitati.

Dostupno je više od 20 Cochrane preglednih radova o mogućim intervencijama koje koriste u radu s djecom koja imaju poremećaje iz autističkog spektra. U srpnju 2018. radovi su dopunjeni procjenom točnosti testova za poremećaje iz autističkog spektra. Stariji autor, Katrina Williams iz Klinike za pedijatriju Sveučilišta u Melburnu u Australiji, u ovom audio zapisu nam govori što su utvrdili, Maja Štimac iz Doma zdravlja Osijek prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, na Medicinskom fakultetu u Splitu će nam ga pročitati.

Dostupno je više od 20 Cochrane preglednih radova o mogućim intervencijama koje koriste u radu s djecom koja imaju poremećaje iz autističkog spektra. U srpnju 2018. radovi su dopunjeni procjenom točnosti testova za poremećaje iz autističkog spektra. Stariji autor, Katrina Williams iz Klinike za pedijatriju Sveučilišta u Melburnu u Australiji, u ovom audio zapisu nam govori što su utvrdili, Maja Štimac iz Doma zdravlja Osijek prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković, iz Hrvatskog Cochranea, na Medicinskom fakultetu u Splitu će nam ga pročitati.

Problem zavisnosti u Srbiji predstavlja dominantnu i veoma rasprostranjenu bolest, rečeno je na sedmoj tribini Hemofarm fondacije "Na kafi sa psihologom", uz poruku da je potpuno izlečenje moguće uz pravu angažovanost institucija, društva, zavisnika i njihovih porodica. Učesnici tribine: prim. dr Ivica Mladenović, načelnik Klinike za bolesti zavisnosti, Institut za mentalno zdravlje, Beograd, prim. Aleksandar Ramah, specijalista psihijatrije, „Ramah“ ordinacija, Aleksandar Žugić, predstavnik udruženja Izlazak i Dragan Ilić, psiholog i novinar. Više o projektu: Kako bi ukazala na važnost mentalnog zdravlja i ohrabrila javnost da potraži pomoć stručnjaka, Hemofarm fondacija pokrenula je projekat “Na kafi sa psihologom”. Projekat ima za cilj da utiče na svest šire javnosti da se o mentalnom zdravlju mora brinuti jednako kao o fizičkom kao i da tegobe u vezi sa mentalnim zdravljem nisu lična slabost, već zdravstveni problem za koji postoji adekvatno rešenje ako se na vreme potraži stručna pomoć. Projekat “Na kafi sa psihologom” osmišljen je kao serija besplatnih sesija sa psiholozima, gde će svi zainteresovani moći više da saznaju o različitim psihološkim problemima i simptomima koji ih prate, kako i kome se obratiti za stručnu pomoć kao i da razgovaraju otvoreno sa stručnim licima, psiholozima i psihijatrima, predstavnicima relevantnih institucija ali i javnim ličnostima koje su se i same tokom života susrele sa nekim od problema. Projekat “Na kafi sa psihologom” se realizuje uz podršku Instituta za psihologiju Filozofskog fakulteta u Beogradu i u partnesrtvu sa Udruženjem građana Dorćol Platz.

Okužba z virusom HIV in aids že dolgo ne pomenita več smrtne obsodbe. Z natančnimi testi novih generacij lahko virus hitro odkrijemo, s sodobnimi zdravili pa učinkovito zavremo njegovo razmnoževanje in širjenje. Zdaj pa so pojasnjeni tudi prvi trije primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »berlinski, londonski in düsseldorfski pacient«. Čeprav tovrstno zdravljenje pride v poštev le v zelo redkih primerih, vliva upanje, da bosta HIV in aids v ne več tako daljni prihodnosti za vedno premagana. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom prof. dr. Janezom Tomažičem s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in sociologom mag. Miranom Šolincem iz Društva ŠKUC. Foto: typographyimages/ Pixabay

V oddaji Glasovi svetov tokrat o izjemnih ozdravitvah, ki pričajo o veliki moči sodobne medicine in vlivajo upanje celotnemu človeštvu. V strokovni javnosti in medijih so jih poimenovali »londonski, berlinski in düsseldorfski pacient«. To so prvi trije znani primeri bolnikov, ki so premagali okužbo z virusom HIV in ozdraveli. Ko so zboleli za rakom, so jih zdravili s presaditvijo kostnega mozga darovalcev z redko gensko mutacijo, ki preprečuje okužbo celic s HIV-om. S tem zahtevnim posegom zdravniki niso ustavili le raka, ampak tudi virus HIV. Zakaj je to pomemben preboj v boju proti aidsu in mejnik v medicini, v oddaji Glasovi svetov pojasnjujeta prof. dr. Janez Tomažič, ki je vodilni slovenski strokovnjak za zdravljenje okužbe z virusom HIV s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ter aktivist in sociolog mag. Miran Šolinc iz nevladne organizacije Društvo ŠKUC. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: mohamed_hassan/ Pixabay

Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, zbolijo pa lahko tudi odrasli. Zanj so značilni dolgotrajni napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih. Tega spremlja značilen zvok, podoben oslovskemu riganju. Pediater in infektolog Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana pravi, da je potek oslovskega kašlja odvisen od starosti pacienta in njegove predhodne zaščite s cepljenjem. Bolezen se lahko resno zaplete in ogrozi otrokovo življenje. Kako se oslovski kašelj prenaša? Zakaj zdravljenje z antibiotikom včasih ne pomaga? Kaj pa cepljenje? Doktor Marko Pokorn odgovarja v oddaji Ultrazvok. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani se je z njim srečal Iztok Konc. Foto: Janice Carr, CDC/ Public domain, WikimediaCommons

Istraživanja su pokazala da do polovice odraslih bolesnika u bolnici pati od pothranjenosti, a novi Cochrane pregled od svibnja 2017. godine ispituje dokaze o učincima prehrambene potpore. Pitali smo Joshuu Feinberga, iz Copenhagenskog Trial Unit u Rigshospitaletu u Danskoj, koji je vodio tim od 20 autora iz Danske i Kine da nam kaže što su pronašli. Iva Mikulić sa Klinike za kirurgiju Sveučilišne kliničke bolnice Mostar prevela je razgovor i govorit će nam o tome.

Transplantacija jetre je glavna mogućnost liječenja osoba s teškom, uznapredovalom bolešću jetre, međutim to je izazovan postupak, koji može dovesti do ozbiljnih komplikacija. Cochrane hepato-bilijarna skupina je provela nekoliko pregleda tražeći u literaturi dokaze bolje od postojećih, pa novi pregled, iz ožujka 2017.,istražuje imunosupresivnu terapiju s ciljem sprječavanja odbacivanja presađene jetre od strane organizma. Vodeći autor, Kurinchi Gurusamy iz UCL Medical School u Londonu u Velikoj Britaniji objašnjava nam što su našli. Iva Mikulić sa Klinike za kirurgiju Sveučilišne kliničke bolnice Mostar prevela je razgovor i govorit će nam o tome.

Šećerna bolest pogađa milijune ljudi širom svijeta, uzrokujući različite zdravstvene probleme, uključujući i vrijedove stopala. U novom Cochrane pregledu, iz srpnja 2015., Jo Dumville iz Odjela za sestrinstvo i primaljstvo na Sveučilištu u Manchesteru u Velikoj Britaniji, s kolegama prikazuje rezultate iz 13 sustavnih pregleda. Autorica sažima sve dokaze u ovom govornom prikazu dokaza.Iva Mikulić sa Klinike za kirurgiju Sveučilišne kliničke bolnice Mostar prevela je razgovor i govorit će nam o tome. 

Cochrane ima nekoliko sustavnih pregleda o vođenju pacijenata u jedinicama intenzivne skrbi, koje pokrivaju širok raspon intervencija, a ažuriranje jednog od njih, iz listopada 2016.,donosi najnovije dokaze o učincima oralne higijene. Helen Worthington, jedan od autora pregleda i koordinatorica Cochrane Oral Health Group na Sveučilištu u Manchesteru u Velikoj Britaniji, govori nam više o tome. Iva Mikulić sa Klinike za kirurgiju Sveučilišne kliničke bolnice Mostar prevela je razgovor i govorit će nam o tome.

Jedan od najučestalijih uzročnika smrti u bolnici je venska tromboembolija što predstavlja važan cilj za prevenciju pri prijamu pacijenta u bolnicu. Ažurirani Cochrane pregled iz rujna 2016. traži dokaze o jednoj od mogućih intervencija, kombinaciji povremene pneumatske kompresije nogu i lijekova za sprječavanje krvnih ugrušaka. Hayley Hassan iz Cochrane Central Executive Teama, u ime autora, govori više o tome. Volonterka Iva Mikulić sa Klinike za kirurgiju Sveučilišne kliničke bolnice Mostar prevela je ovaj razgovor, te će nam ga i pročitati.

Raziskave potrjujejo, da imamo ljudje poleti več spolnih odnosov kot sicer. Ob tem pa pogosto pozabimo na ustrezno zaščito. Obstaja celo medicinska diagnoza – gre za tako imenovani sindrom sonca, morja in stimulansov. Poletni meseci so zato pravi čas za odkrit pogovor o spolnosti, spolnih boleznih in kondomih. Iztok Konc se je za oddajo Ultrazvok srečal s prof. dr. Mojco Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter s Simonom Kováčičem iz Združenja DrogArt. Oddaja Ultrazvok tokrat odkrito o temi, ki je za mnoge še vedno tabu – o spolnosti. Foto: janeb13/ Pixabay, cc

Iz medicinskih krogov tokrat dobra novica: s sodobnimi zdravili lahko zdravniki zdaj pozdravijo hepatitis C. S tem je hepatitis C prva in za zdaj edina ozdravljiva kronična virusna bolezen. Podrobneje prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Svojo izkušnjo z okužbo in zdravljenjem pa bo opisal gospod Marko Korenjak, ki je premagal hepatitis C – in to v obdobju, ko je bil izid zdravljenja še zelo negotov, stranski učinki zdravil pa hudi. Iztok Konc se je z obema pogovarjal na nedavnem študentskem BioCampu, ki ga je organizirala družba Lek, članica skupine Sandoz. Foto: ANSESGOB/ Flickr, cc

Udruženje "Art brut Srbija", koje je osnovao diplomirani slikar Goran Stojčetović, neguje vrednosti nezavisne, antiakademske umetnosti, nastojeći da umetnost društveno marginalizovanih grupa integriše u sistem umetničke vrednosti.U saradnji Vojnomedicinske akademije i udruženja "Art brut Srbija", već dve godine se, u okviru aktivnosti Dnevne bolnice Klinike za psihijatriju Vojnomedicinske akademije, sprovodi i takozvana "art terapija", u kojoj se pacijenti Dnevne bolnice, kroz stručno vođenje umetnika i psihologa, izražavaju i kroz umetnost. U reportaži, govoriće: pacijenti Dnevne bolnice Klinike za psihijatriju, Goran Stojčetović, osnivač "Art brut studija" VMA i Tatjana Stojanović, klinički psiholog Dnevne bolnice Klinike za psihijatriju Vojnomedicinske akademije. Materijal je snimljen na izložbi radova nastalih u okviru "Art brut studija" VMA u Kulturnom centru "Grad", kao i na samim terapijskim radionicama.

Saksofonist Jure Pukl, kontrabasist Robert Jukič in bobnar Žan Tetičkovič. Jure Pukl, Velenjčan, je vodja Klinike in seveda izvrsten saksofonist, ki živi v New Yorku. Je dobitnik nagrade Prešernovega sklada in vsekakor eden najuspešnejših in najprodornejših slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Prav tako velenjski jazzovski krog zastopa kontrabasist Robert Jukič, ki pa ni samo jazzist, temveč vsestranski glasbeni ustvarjalec, pa tudi izredno kreativen avtor – tisti, ki s svojo glasbo nenehno trka na našo podzavest. Tretji člen tega zanimivega tria pa je bobnar Žan Tetičkovič. Prejemnik nagrade Johnny Mandel (fundacije Ameriškega združenja glasbenih ustvarjalcev in izdajateljev) in avtor projekta The Port of Life (Pristanišče življenj), s čimer je pokazal, da se brez zadržkov loti tudi skladanja za večje zasedbe.