Podcasts about splitu

Představuje americko-íránské memorandum o porozumění zásadní krok k mírové dohodě Washingtonu a Teheránu? Jaké okolnosti provázely tragickou kolizi plachetnice s českou posádkou u chorvatského Splitu? A jak vzácné jsou varhany, kterým dnes ve svatovítské katedrále požehná pražský arcibiskup?

Představuje americko-íránské memorandum o porozumění zásadní krok k mírové dohodě Washingtonu a Teheránu? Jaké okolnosti provázely tragickou kolizi plachetnice s českou posádkou u chorvatského Splitu? A jak vzácné jsou varhany, kterým dnes ve svatovítské katedrále požehná pražský arcibiskup?

Představuje americko-íránské memorandum o porozumění zásadní krok k mírové dohodě Washingtonu a Teheránu? Jaké okolnosti provázely tragickou kolizi plachetnice s českou posádkou u chorvatského Splitu? A jak vzácné jsou varhany, kterým dnes ve svatovítské katedrále požehná pražský arcibiskup? Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Aleš Mustar, pesnik in prevajalec makedonske in romunske književnosti, v zbirki z naslovom Nad rušo tematizira zgodovinski, družbeni, politični in kulturni kontekst pokopališč, ki jih skupaj s hčerko obiskuje od Slovenije prek vzhodne in deloma zahodne Evrope vse do Azije. Zbirka je glede na geografsko oddaljenost razdeljena na pet sklopov z naslovi Na rodni ruši, Pri sosedih, Malo dlje, Še malo dlje in Daleč stran. Začne se s sklopom Žale, kjer se pesnik ustavi ob skromnem grobu Jožeta Plečnika, igralcev Duše Počkaj in Lojzeta Rozmana, ob grobnici žrtev korziške letalske nesreče ter ob skupnem nagrobnem znamenju predstavnikov slovenske moderne, kjer ob ločenem Župančičevem grobu provokativno zapiše: “Je Cankarjeva / nesojena nevesta, / ko je dala urediti / skupni grob, / na četrtega, / še živega / mušketirja moderne / pozabila / ali pa takrat še ni bilo v modi, / da nekomu nagrobnik postaviš / že za časa življenja, / in je večno počivališče / našel pri nogah kolegov?” Pot na ljubljanskih Žalah, ki predstavlja uverturo v raziskovanje večjih pokopališč po svetu, se začne ob prihodu na bodoči družinski grob, kjer se ob maminem obrezovanju grmičevja zave smrtnosti staršev in nekega Janeza, ki je umrl na isti dan, kot se je on rodil. Sprašuje se, ali gre pri tem za naključje ali morebiti za reinkarnacijo. Obišče tudi grob starih staršev na pokopališču Videm-Dobrepolje ter se v pesmi Čebelje poslednje počivališče pomudi pri otroških spominih, ko je iz lista ustvaril improvizirana nosila, s katerimi se je trudil rešiti utapljajočo se čebelo: “… Obideta me otožnost / in strah pred smrtjo, / ki sem ju občutil / na mrliškem vozu, / ko me je dedek, / vaški furman, / vzel s sabo, / da sem v roki držal lanterno. / Na bregu po spominu iz lista / naredim mrtvaški oder, / položim jo nanj in odidem, / pustim prehranjevalni verigi, / da opravi svoje.” Pesmi v zbirki Nad rušo niso temačne, so preplet prvinske otroške radovednosti in antropološko-filozofskega pristopa pesnika, ki se čedalje bolj zaveda svoje minljivosti, obenem pa ga fascinira pokopališko ozračje na različnih koncih sveta, kjer se živi in mrtvi stikajo na obrobju velemest, državnih mej in različnih kulturoloških kontekstov. Tako se v prvem sklopu knjige odpravi v Rožno dolino na staro judovsko pokopališče pa tudi na pokopališče v Miren, kjer se sprašuje, “kaj so pili podpisniki Pariškega mirovnega sporazuma, da so kar sredi pokopališča zarisali državno mejo”. V drugem sklopu z naslovom Pri sosedih se po obisku zagrebškega Mirogoja odpravi na novo in staro judovsko pokopališče, kjer ga pot zanese h grobu prvega knjigarnarja v Splitu, Vida Morpurga, čigar knjigarna je preživela dve svetovni vojni in tri režime, vendar v njej ne najde antologije sodobne hrvaške poezije: “Če si je med knjižnimi uspešnicami / prostor priborila / antologija sodobne hrvaške proze, / poezija nima te sreče. / Bi kaj zaleglo, če bi na / grob položil dva kamna?” V osrednjem delu zbirke Nad rušo pot vodi Aleša Mustarja v Beograd v Hišo cvetja, kjer s hčerko obišče Titov in Jovankin grob, nato pa nadaljujeta pot v Skopje na britansko in francosko vojaško pokopališče ter na turško pokopališče, kjer se nahajajo krste na izposojo – tam se pesnik zgrozi nad diskrepanco, ki jo zazna med pokopališči: pri nas morajo svojci še za upepelitev kupiti krsto iz masivnega lesa, medtem ko je v Skopju izposoja krste brezplačna. Pokopališče Stadion v Sarajevu ga spomni na tragična devetdeseta leta, ko je umrlo ogromno mladih ljudi, ki bi na nekdanjem nogometnem igrišču zagotovo raje igrali nogomet kot bili tako zgodaj pahnjeni v vojno in smrt. V pesmi z naslovom Ado (1981-1994) se v Mostarju prikloni mlademu borcu v majhnem parku sredi mesta. Zaključni del tretjega sklopa je namenjen romunskim pokopališčem, kjer se sprehodi po Aleji pisateljev in ves radosten zapiše: “Končno je pravici zadoščeno. / Na bukareškem pokopališču / so grobovi pesnikov bolje obiskani / od grobov pisateljev. / Krasijo jih / sveže cvetje, lončnice in sveče, / da se ti milo stori. / Pri prozaistih najdeš umetne rože in vence, / prav nič drugačni niso / od zadnjih počivališč navadnih smrtnikov. / Redosled ne upošteva literarne vrednosti. / Kdo ve, ali se zaradi tega veliki kritik, / avtor zgodovine romunske književnosti, / ki je tudi našel večni pokoj med njimi, / ne obrača v grobu.” Čeprav se zdi, da gre Mustarju predvsem za primerjavo med grobovi pesnikov in prozaistov, je pozoren tudi na druge podrobnosti: na grobu Sylvie Plath najprej zazna počečkan priimek njenega moža, med sprehodom po gozdnatem pokopališču v Rigi, kjer išče grob latvijske pesnice, pa zapiše, da se “počuti kot Janko brez Metke”: “Občutek imam, / da bom vsak trenutek / pred seboj zagledal / hišico iz medenjakov, / zato začnem pri priči / brskati po nahrbtniku, / da bi našel piškot, / ki sem ga dobil / ob jutranji kavi, / in si označil pot nazaj. / Večina spomenikov nima / letnic rojstva / niti letnic smrti. / Popade me strah, / da sem ostal ujet v brezčasju.” V ospredju je vendarle bivanjska tematika, saj se iz pesnikovega nezavednega sproti vzpostavljajo potlačene vsebine, vezane na najbolj intimne strahove ... kot bi pogled na pokopališče odpravil blokado oz. cenzuro med zavednim in nezavednim delom duševnosti. Ko se v zadnjem pesniškem sklopu z naslovom Daleč stran sprehodi po pokopališčih na Baliju, v Šrilanki, Egiptu in na Japonskem, je v zadnji pesmi z naslovom Hirošima mogoče začutiti najbolj prvinsko žalost in bolečino: “Po obisku / spominskega muzeja miru / nimam moči, / da bi poiskal / pokopališče.” V zbirki Nad rušo nas Aleš Mustar seznanja z zanimivimi podrobnostmi s pokopališč doma in v tujini, iz katerih lahko izluščimo tudi običaje posameznih kultur; ob tem pa se pokloni pokojnim prijateljem in pesnicam po vsem svetu. Gre za zbirko, ki si jo bomo večkrat zaželeli prijeti v roke …

Ameriški predsednik Donald Trump vsaj za zdaj na svoj 80-ti rojstni dan še ni dočakal želenega podpisa sporazuma z Iranom. Nekaj dodatnih dvomov v proces je vnesel današnji izraelski povračilni napad na Hezbolahova oporišča v Bejrutu, zaradi katerih Teheran dvomi, da bi Washington lahko izpolnil svoje obveznosti. Da se napad ne bi smel zgoditi, meni tudi Trump. Druge teme: - V trčenju jadrnice in katamarana pri Splitu umrli trije češki državljani. - Nad ustavljenim projektom graditve mostu na Sicilijo zdaj še sum korupcije. - Neurja s točo že klestila v delih Štajerske, nevihte se bodo nadaljevale v večer.

U ovoj epizodi serije Priče povratnika Marta Penović, studentica Komunikacija i medija na Sveučilištu u Splitu, predstavlja nam životnu i poslovnu priču obitelji Deša, a njena sugovornica je Vesna Deša.

Marta Penović, studentica studija Komunikacija i mediji Sveučilišta u Splitu, razgovara s Marinom Knežević Petković o životu u Australiji i povratku u Hrvatsku, ali i o novinarstvu u doba denziformacija i umjetne inteligencije.

U ovoj epizodi serije "Priče povratnika" Emanuela Šamija, studentica Studija komunikacije i medija u Splitu, o iskustvu života u Australiji i razlozima povratka u Hrvatsku razgovara s Rožom Jukić, koja se nakon samo nekliko godina života u Sydneyju vratila u domovinu.

U ovoj epizodi serije "Priče povratnika" donosimo vam priču o mladoj Australki hrvatskih korijena koju je neočekivana ljubav dovela u Hrvatsku. S Ivanom Stojić razgovarala je Emanuela Šamija, također kći hrvatskih povratnika iz Australije, ali ujedno i studentica treće godine preddiplomskog studija Komunikacije i medija u Splitu s kojim odnedavno surađujemo.

Chorvatsko se potýká s intenzivním nárůstem nacionalismu. Je to problém už i v parlamentu, kde poslanci zakončují své projevy nechvalně proslulým ustašovským pozdravem „Za dom spremni“ (Pro vlast připraveni). Tato tendence ještě nabyla na síle po loňském koncertu klerofašistického zpěváka Marka Perkoviće Thompsona, který v Záhřebu navštívilo půl milionů lidí. Nová epoizoda sourozeneckého podcastu Hej, Slované! pátrá po tom, co se v Chorvatsku děje a zda to koresponduje s ideály založení státu. S bratry Jakubem a Lukášem Novosadovými disktuje historik Boris Mosković.Lze to, co se v Chorvatsku děje, srovnávat třeba s kauzami Filipa Turka? „Nemyslím si, že to je přesné,“ oponuje Mosković. Turek se nevztahuje k domácí tradici, ale obdivuje se režimu, který byl protislovanský. Dění v Chorvatsku se spíš podobá tomu, co řeší Slovensko,“ dodává historik a vysvětluje, co tím míní: „Je to země, která má významené dědictví domácího fašismu a která při svém vzniku dbala na to, aby se tohoto svého přívažku zbavila. Zakladatel moderního chorvatského státu Franjo Tudžman velice usiloval o to, aby chorvatské národní vyjádření bylo demokratické. Nejspíš by se divil nástupu neoustašovství, kterému země čelí.“Mosković připomíná historii pozdravu „Za dom spremni“, vysvětluje jeho konotace i to, že je složité s ním zacházet a rozlišovat, kdy je jeho použití míněno historicky (což je povoleno) a kdy aktuálně politicky (což je zakázáno). Diskuse podtrhuje, že chorvatský fašismus byl míněn primárně protisrbsky, což všichni vědí, a že tudíž zbytky srbského obyvatelstva, které po válkách v devadesátých letech v zemi zůstaly – jsou to asi tři procenta obyvatel, tedy asi sto dvacet tisíc lidí –, znepokojeně sledují, že znovu mohou být terčem vzedmuté chorvatské nenávisti. Ostatně k prvním napadením chorvatských Srbů už došlo na festivalech srbské kultury v Záhřebu a ve Splitu.Je potřeba vnímat, že tento nacionalistický vzestup Chorvatů je radikální, jelikož loňský Thompsonův koncert navšítivila de facto osmina národa (do té doby měla největší úspěch v místě pořádání Thompsonova koncertu kapela Rolling Stones, na kterou přišlo „pouhých“ sedmdesát tisíc lidí). Takový zpěvákův úspěch nelze vysvětlit tím, že by šlo o výstřelek zanedbatelné části národa. „Nikoli, chorvatská společnost je hluboce rozdělená. Tak jako všechny v Evropě a po světě, ale v Chorvatsku je to vidět ještě silněji.“ Nastal čas se bát?

Potem, ko so pred skoraj štirimi leti z mostom povezali kopno in otok Pelješac, da bi skrajšali potovanje na skrajni jug države, se na Hrvaškem pripravljajo na gradnjo še dveh mostov. Prvega na otok Krk, drugega pa so te dni predstavili v Splitu. Tako kot za Pelješki most, je tudi za slednja dva izbran slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher.

Dinamo vidljivo bolji od suparnika, Hajduka u Splitu. Rijeka bolja od Vukovara, a probudio se Osijek i povezao dvije pobjede. Odlična utakmica Gorice i Slaven Belupa.

Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. Roman Iskanje sledi Pavla, pozneje Paula Blache, avstrijskega pisatelja čeških korenin, je za slovenske bralce dvakratno presenečenje. Najprej zato, ker je bil avtor leta 1925 rojen v Mariboru, kar je bilo znano le redkim raziskovalcem preteklosti mesta ob Dravi. In nato zato, ker se je – potem ko so ga Nemci v Mariboru mobilizirali in poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet – petdeset let pozneje, leta 1994, vrnil v rodno mesto. Pripeljal se je z Dunaja, kjer se je po vojni uveljavil v žurnalističnem in gledališkem svetu. Ulice, trge, drevorede in parke v kraju skromnega otroštva očeta Franza Ferdinanda Blahe je prehodil po dolgem in počez ter nazadnje ostal veliko dlje kot predvidene tri tedne. Odgovora na vprašanje, zakaj je nenačrtovano prebil toliko časa v nekaj let prej osamosvojeni Sloveniji, medtem ko je na jugu še divjala krvava državljanska vojna, Blaha ne ponudi v svojem imenu. Razkriva ga v romanu, v katerem si nadene z avtobiografskimi potezami zaznamovano vlogo prvoosebnega pričevalca, časnikarja Felixa Dohnala, ki z mamo in sestro živi v Seattlu v Združenih državah, kamor se je med vojno pred Nemci rešil njegov oče Edvard Blaha, v romanu Viktor Dohnal. Nanj se bržkone ne bi ohranil noben spomin, če zdaj že literarni Felix, človek brez posebnosti, lepega dne med preurejanjem domačega podstrešja ne bi odkril škatle z očetovimi dnevniškimi in drugimi zapiski ter zasnovo romana o življenju v Mariboru med svetovnima vojnama. Felix to najdbo doživi kot nalogo, ki mu jo je namenil pokojni oče, čeprav se ga niti ne spominja, saj je imel ob njegovi smrti komaj štiri leta. Orumeneli, zaprašeni zapiski ga tako prevzamejo, da sklene dokončati očetovo delo. Po naključju oživi tudi stik z njegovim nekdanjim mariborskim sošolcem Dušanom Bobičem, večkrat omenjenim v zapiskih. Ta razgledani mož postane Felixov prvi vodnik po Mariboru. Očetovo mesto mu po svoje, kot bi šlo za igro usode, približa tudi roman Severni sij Draga Jančarja, ki ga prebira med vožnjo z vlakom proti Mariboru. Pisatelj poskrbi, da se njegovo in Jančarjevo besedilo v nadaljevanju še večkrat srečata. Felix Dohnal ob iskanju družinskih korenin odkrije in doživi veliko več kot je pričakoval. Spozna vrsto ljudi, ki nadležno drezajo v njegovo zasebnost, pa tudi sorodnike, za katere niti ni vedel, da jih ima. Najpomembneje, kar ga doleti, pa je ljubezen s knjižničarko Nado, Bobičevo posvojenko – in svojo daljno sorodnico. Njuna zveza mu popolnoma spremeni življenje. Nekaj časa prebijeta v Mariboru in na Dunaju, nato pa Nado spremlja v Dalmacijo in Hercegovino, kjer hoče izvedeti, ali je njen mož, srbski častnik JLA, za katerim se je na bojišču izgubila sled, morda še živ. Felix, ki ga življenje po hotelih spravi ob denar, začne ameriškim časnikom pošiljati poročila o razmerah v Splitu in Mostarju, kjer orožje še ni potihnilo. Obenem se začne krhati in se nazadnje tudi razdre njegova romanca z Nado. Ona se pridruži humanitarcem, sam pa se vrne na Dunaj, se vda pijači ter ves zmeden in izgubljen postane ravnodušen do vsega, kar ga obdaja. Niti z očetovimi zapiski se ne ukvarja več … Roman Iskanje sledi ni posebno obsežno delo, a kljub temu se z njim ne da opraviti na hitro. Tudi pobudnik izdaje in založnik Primož Premzl je – ko je prebral nemški izvirnik iz leta 1996, ki je bil odkritje tudi zanj, izvrstnega poznavalca Maribora – ob stoti obletnici rojstva Paula Blahe menil, da je kronološko sledenje dogajanju ter vstopanju in izstopanju ključnih likov, predvsem pripadnikov rodbin Dohnal in Fiedler, lahko za bralca tudi težavna naloga. Da bi mu jo olajšal, je v izdajo poleg svoje izčrpne predstavitve pisateljeve življenjske poti uvrstil nekaj fotografij ter dve prilogi in dve spremni besedi. Prvo z imeni in povezavami glavnih likov romana, drugo pa oblikovano kot geslovnik osebnih imen nastopajočih oseb – z opozorilom, da so literarni liki samostojne stvaritve, ki se le naslanjajo na navedene resnične osebe. Ohranil pa je prava imena prvih organizatorjev odpora proti Nemcem, ki so bili ustreljeni kot talci, in drugih zgodovinskih osebnosti, na katere še danes spominjajo poimenovanja mariborskih ulic in ustanov. Tako vsestransko komentirano besedilo je v današnji založniški praksi izjemen pojav. Pesnica Lučka Zorko v svoji študiji opozarja na pisateljeva ključna izhodišča. Predvsem na njegovo otroštvo brez očeta, kar v romanu že odraslega sina, ko po naključju dobi v roke njegove rokopise, spodbudi, da se odpravi iskat družinske sledi v Maribor. Prevajalka Urška P. Černe nazadnje razkrije še lastno delovno doživljanje romana, goste pajčevine sorodstvenih povezav in zapletov, presenečenj in osupljivih odkritij, ko ga je, kot se je izrazila, »z blago roko« presajala v slovenščino tudi kot pisateljeva someščanka, skoraj soseda.

Šta povezuje glumu, luksuzne jahte i ajvar na Maldivima? U 352. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Todorom Vukčevićem, jednim od najperspektivnijih mladih šefova kuhinje u regionu. Iako je odrastao u umetničkoj porodici i prvobitno maštao o glumačkoj karijeri, Todorov životni put naglo je skrenuo ka gastronomiji, gde je pronašao svoju pravu pozornicu. Kroz dinamičan i duhovit razgovor, Todor deli svoju inspirativnu priču o „kaljenju čelika“ - od prvih praksi i surovog profesionalnog otrežnjenja, preko rada u Beogradu pod mentorstvom Nikole Nikolića, do sticanja vrhunskog znanja u Splitu uz Marka Đuraševića. Saznaćete kako izgleda rad u „mašineriji“ američkih hotela, ali i kako se tokom pandemije, iz malog stana na Vračaru, rodio uspešan preduzetnički poduhvat „Gurme Turšija“. Todor nas vodi i na egzotična putovanja, opisujući iskustva rada na luksuznim jahtama na Sardiniji i u prestižnim rizortima na Maldivima. Čućete neverovatne anegdote o zahtevnim gostima, logistici na pustom ostrvu i tome kako je uspeo da napravi autentični balkanski ajvar usred Indijskog okeana. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Odrastanje i detinjstvo - Počeci u kulinarstvu - Gastronomska scena kroz godine - Rad kod Mišelin majstora - Povratak u Srbiju - Preživljavanje tokom Covida - Rad u Americi - Povratak u Crnu Goru - Rad sa poznatima - Ajvar na Maldivima - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4bBd8qH Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Zoran Milanović u drugom krugu predsjedničkih izbora u siječnju izabran po drugi puta na petogodišnji mandat predsjednika Republike. Kratki igrani film Nebojše Slijepčevića „Čovjek koji nije mogao šutjeti“ prvi je hrvatski film od osamostaljenja nominiran za Oscara. Lokalni izbori u proljeće – socijaldemokrati nakon 35 godina izgubili Rijeku, HDZ se vratio na vlast u Splitu. Koncert Marka Perkovića Thompsona početkom srpnja u Zagrebu – organizatori tvrde da je bilo pola milijuna posjetitelja, neovisne procjene broja posjetitelja još uvijek nema. Na samom kraju godine poslani prvi pozivi za zdravstvene preglede mladićima koji će na obavezni vojni rok, zamrznut pred gotovo 20 godina, a sada iznova aktiviran.

Zbog dogovorene masovne tučnjave u Splitu privedeno je 29 maloljetnika. Hrvatska pali lampione i svijeće, uoči Dana sjećanja odaje počast žrtvama Vukovara i Škabrnje. Papa Lav XIV imenovao je dva nova pomoćna zagrebačka biskupa.

V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.

Moskva traži od Vučića da objasni izjavu o prodaji municije iz Srbije. Određen jednomjesecni pritvor za devetoricu osumnjičenih za napad na srpsku nacionalnu manjinu u Splitu. U Republici Srpskoj u subotu počinje predizborna kampanja za izbor novog predsjednika tog bh. entiteta.

Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić u Splitu povodom upada maskiranih ljudi na kulturnu manifestaciju srpske manjine. Sa internetskih stranica Hrvatskog sabora skinuta snimka prošlotjedne tribine grupe revizionista koji su usred Sabora negirali zločinački karakter jasenovačkog logora. U Vukovaru posljednje pripreme za obilježavanje okupacije Vukovara u ratu u Hrvatskoj ujesen 1991. godine. U Zagrebu obilježen Svjetski dan romskog jezika. Veliki požar u skladištu guma nedaleko Zagreba pod nadzorom.

Ministar obrane Ivan Anušić demantira svoje Ministarstvo: Hrvati iz Australije neće morati dolaziti u Hrvatsku služiti vojni rok. Premijer Plenković o sukobu s predsjednikom Milanovićem oko imenovanja veleposlanika: Kaže, neće prihvatiti ljude 's ceste“. Maskirani muškarci prekinuli su Dane srpske kulture u Splitu.

Premijer Andrej Plenković u saboru podnio godišnje izvješće o stanju države i nacije. Oporba odgovara da premijer – priča bajke. Ministar obrane Ivan Anušić na sastanku ministara obrane NATO saveza u Bruxellesu najavio da će Hrvatska od jedne domaće tvrtke kupiti antidronski sustav vrijedan 115 milijuna eura.Dobavljači lijekova za hrvatske bolnice upozoravaju da se dug popeo na 800 milijuna eura, i najavljuju da kreću s ovrhama. Glavni državni odvjetnik Ivan Turudić ocijenio je da je utemeljena optužnica protiv novinarke Danke Derifaj koja je pred 4 godine u Splitu istraživala slučaj poznatog pjevača Marka Perkovića Thompsona koji je zauzeo krov susjedne kuće i pretvorio ga u vlastito dvorište. Dubrovački gradonačelnik tvrdi da se mjesečna potrošnja kokaina u njegovom gradu mjeri u kamionima, a ne u gramima.

Obilježena 30. godišnja oluje. Ne zna se koliko je koštao mimohod, ali se zna da ima 24 tisuće branitelja više, koji primaju braniteljske mirovine. O događajima na koncertu Tompsona i na stadionu Poljud u Splitu oglasila se pučka pravobraniteljica. Unatoč jednoj od najvećih inflacija među zemljama Europske unije maloprodaja u Hrvatskoj raste. Hrvatska od dužnika postala kreditor. Nije prvi puta da Hrvati dokazuju da dobro pucaju, stigle medalje s europskog prvenstva u gađanju letećih meta.

Odvijaju se posljednje pripreme za mimoplov, odnosno pomorski dio mimohoda Hrvatske vojske koji će 31. srpnja biti održan uz 30. obljetnicu „Oluje“. Premijer i predsjednik HDZ-a Andrej Plenković u Splitu, obećao Vladinu pomoć u obnovi stadiona na Poljudu oštećenog u nedavnoj oluji. Nakon 15 mjeseci konačno odsukan i stavljen u plutajući dok 80-metarski brod koji je bio nasukan u Raškom zaljevu u Istri. Utapanje je drugi uzrok smrti djece u Hrvatskoj, pa uoči Svjetskog dana prevencije utapanja Hrvatski Crveni križ traži ponovno uvođenje obuke plivanja u školama.

Nakon skoro dva desetljeća, u Splitu izrečena prvostupanjska presuda skupini liječnika i suradnika za sređivanje lažnih vojnih mirovina.

Četvrti dan za redom ne prestaju reakcije i komentari uz koncert Marka Perkovića Thompsona na zagrebačkom Hipodromu. Zbog ponovljenog uzvikivanja ustaškog pozdrava od strane zastupnika desne oporbe, lijeva oporba napustila saborsku raspravu. Klimatske promjene uzimaju svoj danak – zbrajaju se štete od nevremena u Splitu, u kojem je čak 26 ljudi povrijeđeno, a u Slavoniji snažne kiše i tuča uništili usjeve i nasade.

Pitanja o tome što čini identitet Hrvata u Australiji, kao i dilema je li bolje ostati u Australiji ili vratiti se u Hrvatsku, česte su u našim javnim i osobnim razgovorima. Bepo Gović, student studija Komunikacija i mediji Sveučilišta u Splitu, o tim je pitanjima razgovarao s Nataliom Vedrić. Natalia je doktorandica Sveučilišta Deakin u Melbourne, u sklopu kojeg provodi istraživanje na temu kulturnog i političkog identiteta australskih Hrvata druge generacije. Diplomirala je u Canberri, a već više od deset godina živi u Hrvatskoj.

Policija traga za ubojicom muškarca i žene u zagrebačkom Podsljemenu. Održan je Zagreb Pride, ali i Hod za život u Splitu. Vrh SDP-a poručuje da otvara stranku za nove ljude.

Održan. je drugi krug lokalnih izbora u Hrvatskoj: Tomašević ostaje na čelu Zagreba, smjena u Splitu i Rijeci, Domovinski pokret izgubio je gradonačelničko mjestu u Vukovaru. Šef HDZ-a Andrej Plenković proglasio je izbornu pobjedu. Iz najjače političke stranke poručuju: Hrvatska se plavi.

Nije gotovo dok nije gotovo,odnosi se na brojna mjesta koja svoje lokalne dužnosnike biraju u drugom krugu. Poseban fokus je na Zagrebu, Splitu i Rijeci. Dan Hrvatske vojske obilježen dvjema izjavama, predsjednika Milanovića o optužnicama za hrvatske generale iz Bosne i Hercegovine te izjavom ministra obrane Anušića koji je izjavio kako ne zna jesu li zrakoplovi pod ingerencijom Hrvatske vojske spremni za protupožarnu sezonu. Prije toga se sastala dva brda na Pantovčaku, predsjednik Vlade i predsjednik Republike Plenković i Milanović, i razgovarala na Sjednici vijeća za obranu. Nakon prosvjetara koji najavljuju nove štrajkaške akcije, štrajk i u Fortenovi nekadašnjem Agrokoru Ivice Todorića. Što se tiče pokala u Hrvatskoj, sve počinje i završava u Rijeci.

Obilježen Dan oružanih snaga. One nisu trošak, već investicija, poručio ministar obrane Ivan Anušić. Mediji javljaju o novim optužnicama protiv hrvatskih generala za navodne ratne zločine iz devedesetih godina u Bosni i Hercegovini, koje stižu iz Republike Srpske. Predsjednik Milanović kaže da - citiramo – taj zulum mora prestati. U nedjelju drugi i završni krug krug lokalnih izbora. Donosimo detalje kampanje u Zagrebu, Rijeci i Splitu.

Ljubitelji hrvatske glazbe, kako u domovini tako i diljem svijeta, teško će zaboraviti Olivera Dragojevića. Rođen u Splitu, a odrastao u Veloj Luci na otoku Korčuli, Oliver je svojim glasom i pjesmama obilježio živote mnogih. Nažalost, prerano nas je napustio 29. srpnja 2018. godine, prije nego što je uspio održati planiranu australsku turneju. No njegov duh i glazba nastavljaju živjeti kroz projekt Tragom Olivera, koji od 25. svibnja do 1. lipnja 2025. donosi koncerte u Melbourneu, Sydneyju i Perthu. Jedan od glazbenika koji sudjeluje u ovoj turneji je i Goran Karan. Poznat po snažnom i emotivnom glasu, već desetljećima osvaja srca publike. Goran za naš radio govori o koncertima, australskoj turneji, ali i o tome koliko i kako je Oliver utjecao na njegovu karijeru.

Sve je već sada spremno za lokalne izbore 18. svibnja ove godine, tiskano je gotovo 13 milijuna glasačkih listića. Izborne afere i podmetanja iskaču na sve strane. Službeni podaci govore o usporavanju inflacije u Hrvatskoj, neslužbeno sve je skuplje, a uvoz, posebno prehrambenih proizvoda nikad veći. Dogovaraju li trgovci cijene? Iz Vlade poručuju kako o tome nemaju informacija. Pedijatar ste? U Istri vas čekaju odlični uvjeti. Sukob navijača Dinama i Hajduka u Splitu, stižu osude sa svih strana.

Prema nalazima istrage, prometnu nesreću na autocesti A3 u kojoj su poginule dvije osobe nije uzrokovala divljač. Terete se vozači osobnog vozila i autobusa. Zbog sukoba huligana u Splitu podignute su 154 kaznene prijave. Predsjednik Zoran Milanović poručio je da Hrvatska treba uzimati europski novac budući da je učinila brojne ustupke Europskoj uniji.

Uz Rijeku i Osijek, u poluzavršnicu Hrvatskog nogometnog kupa, plasirali su se i Istra te Slaven Belupo. HNS poništio dio karata za susret konferencijske lige Hrvatska - Francuske u Splitu

Playlist: Marija Pavkovic - Bozicna zdravicaFD Vuga - Bozicno kolo100 Tamburasa - Vrata mira i ljubaviFra Sito Coric - AdventskaKrijesnice - Sveta BarbaraRadio Dalmacija - Bozic u Splitu

Hajduk je pobijedio u Splitu najvećeg suparnika, Dinamo. Pobijedila je i Rijeka, a Osijek je izgubio u uzbudljivoj utakmici u Koprivnici. Zrinka Ljutić druga u nastupu Svjetskog skijaškog kupa, a hrvatske rukometašice krenule loše na Europskom prvenstvu.

Hrvatska nogometna reprezentacija u Splitu, s Portugalom, odlučuje od daljnjem natjecanju u Ligi nacija. I nogometaši Slaven Belupa plasirali su se u četvrtfinale Hrvatskog kupa. Hrvatske skijašice i skijaši do odličnih rezultata ovog vikenda. Stipe Miočić UFC-ov teškaš hrvatskih korijena izgubio posljednji profesionalni meč.

Sara Dyson je Amerikanka koja od 2012. godine živi u Splitu. Osobna iskustva u savladavanju prepreka i borbi s administracijom prenosi sada drugim strancima i Hrvatima povratnicima, a za naš je program otkrila koje usluge su najtraženije, te koje su potrebe useljenika u odnosu na njihovu dobnu skupinu. Dyson se osvrnula i na svoja iskustva s australskim Hrvatima te na brojniepromjene koje je primjetila u hrvatskom sustavu otkako se prije 12 godina doselila u zemlju.

Proč je v Česku bydlení stále nejméně finančně dostupné v celoevropském měřítku? Proč si kandidátka amerických demokratů pro prezidentské volby Kamala Harrisová vybrala jako svého viceprezidenta právě minnesotského guvernéra Tima Walze? A dotýkají se i českých dovolenkářů stížnosti obyvatel chorvatského Splitu na chování některých turistů v soukromých apartmánech?

Proč je v Česku bydlení stále nejméně finančně dostupné v celoevropském měřítku? Proč si kandidátka amerických demokratů pro prezidentské volby Kamala Harrisová vybrala jako svého viceprezidenta právě minnesotského guvernéra Tima Walze? A dotýkají se i českých dovolenkářů stížnosti obyvatel chorvatského Splitu na chování některých turistů v soukromých apartmánech?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Euforija u Splitu! Ivan Rakitić, nekadašnji reprezentativac i igrač Barcelone, službeno je predstavljen kao novi igrač Hajduka. Domagoj Vida se oprostio od hrvatske nogometne reprezentacije. Gimnastičari i veslači prvi otišli u Pariz, na Olimpijske igre.

Grše je najbolj vroče ime dalmatinske hiphopovske scene. Na rtu Sustipan v Splitu se pogovarjamo o muziki, veri, depresiji, nogometu, drogah … O vplivu morja in južne mentalitete.

Podjela fotelja nakon parlamentarnih izbora primiče se kraju. Domovinskom pokretu će pripasti 9 mjesta državnih tajnika, potvrdio je premijer Andrej Plenković. Predsjednik Zoran Milanović poručio da bi kao protukandidata na predsjedničkim izborima najviše volio vidjeti premijera i šefa HDZ-a Andreja Plenkovića. Završila je Ultra, festival elektroničke glazbe u Splitu. Usprkos jednom smrtnom slučaju, splitska bolnica je imala manje posla no prošle godine.

Martin Buljat, student inženjerstva iz Melbournea trenutno u Splitu obavlja radnu praksu koja će biti dio njegove diplome na Sveučilištu Melbourne. Martin je do prilike u Hrvatskoj došao sudjelovanjem u STEMM izazovu Viktorijsko-hrvatske gospodarske komore, koji je upravo ovih dana ponovo pokrenut.

Maloljetnicima koji su u Splitu teško pretukli 23-godišnjaka izrečen je jednomjesečni istražni zatvor. Predsjednik Milanović i dalje vodi SDP-ovu kampanju za parlamentarne izbore, prijeti ministru prometa Butkoviću da će ostati i bez zubala. Zbog spolnog uznemiravanja žena pokrenuta je istraga protiv istaknutog feminista – redatelja Dalibora Matanića.

Ivan Škrobo je u određenim krugovima legendarni kuhar, koji se sureo s brojnim domaćim i stranim zvijezdama i zvjezdicama, te formirao stil mjesta koji su postali svakodnevni dio Zagrebačke ponude. Od skromnih početaka u Splitu, odlaska u Njemačku radi iskustva ali i trbuhom za kruhom, do pozamašnih uspjeha u Hrvatskoj i današnjeg mjesta direktora hotela Diplomat, živio je bogat život i učio je na svojoj koži. Everything has been figured out, except how to liveJean-Paul Sartre Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

Hrvatski suci i dalje u takozvanom bijelom štrajku. Vlasti kažu da odaziv nije prevelik, a oporba podržava suce. Vlada izišla sa prijedlogom kako riješiti problem zaštićenih najmoprimaca, odnosno ljudi koji žive u stanovima koji su nacionalizirani nakon 1945. godine. HDZ-ovci, koji su opozicija u Splitu, traže mjere da se oživi gradsku jezgru, u kojoj živi sve manje ljudi. Umro jedan od najpoznatijih zapovjednika iz Domovinskog rata, nekadašnji pripadnik francuske Legije stranaca, Bruno Zorica Zulu.

Gost 147. epizode podkasta Pod kapicom bio je Marko Radulović, vaterpolista Novog Beograda i reprezentativac Srbije. Pričali smo o trofeju u kupu i pobedi nad Crvenom zvezdom, trijumfalnom završetku prvog dela sezone u Sabadelju, ambicijama u završnici Lige šampiona, radu sa Živkom Gocićem, uticaju Filipa Filipovića… Slede reprezentativne obaveze, Marko je pričao o ciljevima, rivalima, saradnji sa Urošem Stevanovicem, bolnim porazima u Splitu i Budimpešti, “glavnom pokretaču” svih sportskih ambicija… Vratili smo se u prošlost, podsetili se perioda kad je kao član U15 reprezentacije Hrvatske igrao u Beogradu protiv Srbije, dolasku u Novi Sad, odlasku iz Radničkog, podršci devojke Tijane Bogdanović….Kupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Nikola Nikolić i Nenad Pajević su dve trećine trojca koji stoji iza rastuće zemunske gastronomske imperije Pretop. Njihov sjajni "bread, schwein and champagne" kiosk na Zemunskoj pijaci je počeo kao potreba da se časte kolege u Splitu, pa se proširio u pekaru u zemunskoj ulici Cara Dušan. Razgovarali smo o tome kako napraviti dobar (a ne brutalno pretenciozan i nezadovljavajući) "koncept" restoran, kako se širiti i zašto ražanj nije najbolja ideja za pečenje (koje ide sjajno sa penušavcima). Podržite Pokretače na patreon.com/belgrade and paypal.me/sgarcevic Beleške: https://www.instagram.com/pret_op https://www.instagram.com/pretop_bakery

Sve smo bliži finišu regularne ABA sezone, i sve je manje šansi da se u vrhu nešto promeni. Oba večita rivala upisali su nove pobede, oba na beogradskim gostovanjima, i sve je manje prostora za eventualne kalkulacije. Ali krenimo redom! Partizan je pregurao tešku duplu Evro-nedelju sa skorom 1-1. Barselona je u Beograd došla vrlo raspoložena, činilo se i da je i crno-bele malo stigao umor, ali je utisak popravljen u drugom meču u kojem je stradao madridski Real. Madriđani su propisno isprašeni na Novom Beogradu, i tako je Partizan napravio još jedan krupan korak ka četvrtfinalu elitnog takmičenja. Od toga ih zvanično dele i samo formalnosti i bizaran splet okolnosti – ne verujemo ni u jedno ni u drugo, tako da bravo Partizane, a protivnik će se već namestiti! Crvena Zvezda, sa druge strane, je uprkos dve pobede izgubila i teoretsku šansu za dalji plasman. Crveno-beli sada jure rekord kluba tj. magičnih 17 pobeda, a Faku Kampaco i drugari će se potruditi da to toga i dođe. Argentinac se sada sasvim profilisao kao vođa Ivanovićeve čete, kako u EL tako i u ABA ligi, gde i dalje nastavlja sa dominacijom u segmentu organizacije igre. Ima Zvezda za čime da žali ovde, ali vremena za to i nema previše – slede velike borbe za što bolji ABA plasman! Velike su borbe i na drugim meridijanima! Budućnost i Cedevita će izvesno podeliti treće i četvrto mesto, FMP i Mega se bore za peto i šesto, ali poslednja dva mesta su sasvim otvorena! Split je u velikoj formi, ubedljivo su pobedili Borac i ostaju im dva kola šanse da overe plasman. Zadar klizi ali se drži za to sedmo mesto, a prete Derbi i Igokea! Na samom dnu tabele, Mornar je čini se bezbedan, ali MZT je pobedom nad Zadrom pojačao pritisak nad Borcem. Upiše li MZT nekim čudom pobedu u Splitu u narednom kolu, može postati krajnje neugodno za Čačane... Pričamo, kao po običaju, o svemu ovome – plus, tu su naravno i naše neizbežne analize raznih kulturno-umetničkih sadržaja. A za dva dana, zna se – novi NBA podkast! Čujemo se, uživajte!