Podcasts about medicinska

Tommy Åström om landslagskaptenen Dejan Kulusevskis skada: ”Medicinska experter pekar på en operation som de aldrig hört talas om i toppfotbollen. Logiken säger att han missar vårens avgörande matcher.” Lasse Granqvist följer upp sparkade Jörgen Jönsson, där nu Cam Abbott tar över som tränare i Färjestad. Kanske det mest sensationella tränarskiftet i SHL-historien!? Andreas Almgrens exklusiva poddhälsning från Spanien efter nya Europarekordet: ”Varför inte börja snacka Världsrekord? Jag är ju inte extremt långt ifrån.”Jens Fjellström om sexismen på sociala medier som drabbat fotbollsspelarna Smilla Holmberg och Matilda Nildén efter övergångarna till engelska storklubbar. Vår ”röst i öst” Kaj Kunnas hyllar Tommys pudel att ta in ytterligare en finsk hockeystjärna i sitt olympiska All Star Team inför Milano. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.Prejemnica nagrade za življenjsko delo, ustanovna članica društva Trepetlika, prva »parkinsonska« medicinska sestra v Sloveniji – vse to je diplomirana medicinska sestra Lidija Ocepek. Že 48 let je zvesta bolnicam in bolnikom, sodelavcem in sodelavkam v ljubljanskem Kliničnem centru. Svojo poklicno pot je začela na anesteziji, zaključila pa jo bo na nevrologiji. Gospa Ocepek navdušuje s svojo strokovnostjo, prijaznostjo, s pogumom, vedrino in toplino. Z oddajo Ultrazvok vas vabimo v njeno družbo.

Hipnoza je orodje za vzpostavitev stanja, v katerem lahko nagovorimo podzavest. S tako imenovano medicinsko hipnozo, ki jo uporabljamo v zdravstvene namene, pa lahko lajšamo in odpravljamo različne psihične in psiho-fizične težave. V transu lahko dosežemo želene spremembe, recimo pri opuščanju kajenja, zdravljenju posledic travm, urjenju spomina in zbranosti. Sogovornica bo psihoterapevtka, magistra psiholoških znanosti in terapevtka medicinske hipnoze Mojca Brezavšček.

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević

Före detta statsepidemiolog Magnus Gisslén drog den här veckan igång en intensiv diskussion om vilken medicinsk kompetens som krävs för ledning av Folkhälsomyndigheten. Lyssna på alla avsnitt i Sveriges Radio Play. I Vetenskapsradion tar vi resonemanget vidare. Tidigare generaldirektör Johan Carlson och Jan Albert, professor i smittskyddsarbete tillika utredare av framtida pandemiberedskap, diskuterar vilken typ av kompetens som behövs. Du hör också Magnus Gisslén själv, och nuvarande generaldirektör på Folhälsomyndigheten Olivia Wigzell. Även Danmarks motsvarighet till statsepidemiolog Tyra Grove Krause berättar om att man i Danmark har tre läkare i en ledning med fem personer på Statens serum institut, SSI.Programledare: Camilla Widebeckcamilla.widebeck@sr.seProducent: Lars Broströmlars.brostrom@sverigesradio.se

Pia Hrovat, znana tudi po profilu Nasmeh zdravju, je zobozdravnica, specialistka zobne protetike, ki verjame, da zdravje zob nikoli ni samo stvar nasmeha – temveč ogledalo celotnega telesa. V podkastu govoriva o njeni poti v svet zobne protetike, o ustnem zdravju in napakah Slovencev, pa tudi o hormonih, medicinski hipnozi in estetskih posegih, ki spremenijo, a ne izumetničijo. Vsekakor pogovor, ki ti bo odprl nov pogled na zdravje …V najinem iskrenem pogovoru se dotakneva pomembnih tem:Kako stanje v ustih vpliva na celotno telo – ker bakterije potujejo po krvi.Ustno zdravje Slovencev – je mehka zobna ščetka v resnici napaka?Hormoni in perimenopavza – zakaj o tem še vedno premalo govorimo.Estetski posegi brez umetnega videza – kdaj in kakšni so lahko pozitivni?Medicinska hipnoza – pristop, ki odpira nova vrata k notranjemu ravnovesju.Pia je delila tudi svojo izkušnjo življenja na Jamajki, govorila, kako njeno delo spreminja življenja onkoloških bolnikov, delila pa je tudi svoje misli o lepoti in samozavesti.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/nasmeh.zdravju/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Anastazija Zajec in Maša Smajila sta mladi zdravnici, ki pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva za tri mesece odhajata odhajata na humanitarno pot na jug Kenije, kjer bosta s skupino ostalih sodelavcev v lokalni kliniki nudili osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstvu, ki drugače nima dostopa do zdravnika. Slovenske medicinske odprave tja hodijo že več kot dvajset let.

Anastazija Zajec in Maša Smajila sta mladi zdravnici, ki pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Slovenskega zdravniškega društva za tri mesece odhajata odhajata na humanitarno pot na jug Kenije, kjer bosta s skupino ostalih sodelavcev v lokalni kliniki nudili osnovno zdravstveno oskrbo prebivalstvu, ki drugače nima dostopa do zdravnika. Slovenske medicinske odprave tja hodijo že več kot dvajset let.

Dr. Špela Šalamon: Recimo, da se bomo "zombi" apokalipsi izognili. Novega koronavirusa sicer ne bomo eradicirali, vendar ne bomo smeli pustiti, da se prosto širi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je z novim koronavirusom SARS-CoV-2 po svetu okužilo več kot 775 milijonov ljudi. Samo v Sloveniji smo potrdili več kot 1.350.000 primerov; nekateri so se z novim koronavirusom okužili enkrat, drugi dvakrat, trikrat, ali celo še večkrat. V središču Intelekte je tokrat dolgi covid in njegove posledice na zdravje ljudi. Sogovorniki in sogovornice bodo govorili o izsledkih raziskav, ki so ključni za boj proti tej zahrbtni bolezni, in tudi o zdravstvenih težavah, stiskah ter ovirah, ki jih doživljajo oboleli in njihovi bližnji. Od hude utrujenosti in stalnih bolečin, do vrtoglavice in izgube spomina. Stroka ocenjuje, da za dolgim covidom trpi do 30 odstotkov vseh tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom. Sodelujejo: Bojan Ambrožič (Ljubno, Slovenija) in Adrian Hillier (Oxford, Združeno Kraljestvo) – oba sta obolela za dolgim covidom, zdravnica prof. dr. Marta Kisiel (Medicinska fakulteta Univerze v Uppsali, Švedska), zdravnica dr. Špela Šalamon (Deželna bolnišnica LKH Zgornje Štajerske, Leoben, Avstrija) in Suzi Zumpe (Angleška narodna opera, London, Združeno kraljestvo). Intervju z dr. Špelo Šalamon TUKAJ Blog Bojana Ambrožiča TUKAJ Intelekta o švedskem "liberalnem" pristopu proti covidu TUKAJ Podkast Pet let pozneje TUKAJ

Prošlog mjeseca u društvenim prostorijama ABIC Deer Park u Melbourneu odražano je informativno predavanje o važnosti uključivanja osoba preko 65 godina u My Aged Care, koji je je besplatna državna usluga koja pomaže starijim Australcima, njihovim porodicama i njegovateljima da pronađu informacije i pristupe uslugama brige o starima. Medicinska radnica Merima Mujkanović, uposlenica u Bolton Clarke, pružatelju usluga samostalnog života kroz njegu kod kuće, života u penziji i njegu starijih osoba, i aktivistica Senada Ekić davale su korisne savjete prisutnima o vrstama pomoći koje mogu poboljšati kvalitetu života starijih osoba i omogućiti im da što duže ostanu kod svoje kuće.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Mariborčani bi lahko v kratkem dočakali nekoliko nižje položnice za vodo, v občini Renče-Vogrsko pa širitev optičnega omrežja. - Na Gorenjskem končujejo triletni projekt, s katerim so spodbujali tradicionalno pridelavo in predelavo lokalne hrane - Na Planinskem polju poteka raziskava o onesnaženosti površinskih in podzemnih voda z mikroplastiko. - Zapleti in zamuda pri graditvi kolesarske steze med Bledom in Bohinjem.

I det här avsnitt av Småbolagspodden gästas programledaren Emma Hedman av Anna Frostegård, medgrundare, forskningschef och medicinsk chef på Annexin Pharmaceuticals, samt bolagets vd Anders Haegerstrand. De berättar om läkemedelskandidaten ANXV och dess potential att behandla sjukdomar som ögonsjukdomen retinal venocklusion och olika typer av cancer. Dessutom berättar de om den pågående emissionen. Vad ska kapitalet användas till? Och vilka möjligheter skapar emissionen för bolagets framtid? Avsnittet är ett betalt samarbete med Annexin Pharmaceuticals. Programledare: Emma Hedman från Unga Aktiesparare. Småbolagspodden produceras av kommunikationsbyrån Borg Owilli.

S časovne razdalje petih let iz različnih poljudno-znanstvenih vidikov analiziramo pandemijo koronavirusa. Kaj vemo danes, česar leta 2020 nismo, kako nam to lahko pride prav, česa smo se naučili iz širših družbenih posledic pandemije? Sogovorniki: Prof. George Fu Gao, kitajski virolog in imunolog Dr. Miša Korva, mikrobiologinja, Medicinska fakulteta v Ljubljani Prof. Dominic Abrams, britanski socialni psiholog

Opuščanje kajenja, zdravljenje posledic travm, urjenje spomina in zbranosti … Pri vsem naštetem lahko pomaga tako imenovana medicinska hipnoza. Tudi pred kirurškimi in zobozdravstvenimi postopki. O tovrstni terapiji bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Kako teče postopek hipnoterapije, ali bomo v transu naredili tudi tisto, česar si v resnici ne želimo, in ali so rezultati vedno trajni? V sredo po devetih bo z nami članica društva, strokovni vodja izobraževanj v Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije, psihologinja in psihoterapevtka mag. Mojca Brezavšček. Vprašanja napišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Det talas ofta om sjukvårdskrisen, men mindre ofta om de enorma framstegen inom medicinsk forskning, skriver läkaren och medicinprofessorn Johan Frostegård. Inläsare: Magnus Thorén

Zadnja desetletja je pojavnost atopijskega dermatitisa v razvitem svetu v porastu. Gre za imunsko pogojeno, kronično, ponavljajočo se bolezen, ki je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Vzroki za atopijski dermatitis sicer niso povsem znani, je pa lahko prisoten tudi dedni faktor. Zakaj se razvije, kako negovati in zdraviti takšno kožo ter kako na pojavnost srbeža vpliva stres v Svetovalnem servisu med drugim pove doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr.med., specialistka dermatovenerologije, Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana in Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani.

Jag går igenom 5 extremt ovanliga medicinska tillstånd.Glöm inte att prenumerera på min Youtube-kanal Snabb Fakta.Instagram: snabb.faktaTIKTOK: riktigasnabbfaktaMail: snabbfakta1@gmail.comMin andra podcast Midnattståget - Creepypastor från internet: https://open.spotify.com/show/2aevEEWb9Bv1KoKvzptUaj Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Medicinska terminologija, nevrolingvistika – tovrstnim temam se posveča Gašper Tonin, doktor medicine ter absolvent slovenistike in splošnega jezikoslovja, ki svoji na prvi pogled povsem različni študijski področji pronicljivo povezuje. Letos je za izjemen študentski dosežek prejel Toporišičevo priznanje. Ob študiju je uspel delovati še kot glavni in odgovorni urednik znanstvene revije Medicinski razgledi ter kot jezikovni svetovalec pri Slovenskem medicinskem slovarju, pa kot urednik in avtor pri različnih pedagoških ter strokovnih publikacijah. Objavlja znanstvene prispevke, predava na kongresih in okroglih mizah. Na slovenistiki je leta 2021 diplomiral z nalogo Medicinska terminologija: terminotvorni postopki in kratice, za katero je prejel Dekanovo nagrado Medicinske fakultete, na primerjalni književnosti pa z nalogo Metafora – nevroznanstvena osnova. Navezujoč se na obe temi Gašper Tonin na primer pove, da ''z objavami v slovenskem jeziku krepimo strokovno terminologijo'', metafore pa da so nekaj, brez česar ne moremo, saj so ''mehanizem, vtkan v jezik in mišljenje''.

Luka Camlek, zdravnik intenzivist na pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, svoje strokovno delo povezuje tudi z delom v enoti helikopterske nujne medicinske pomoči in v Gorski reševalni zvezi Slovenije, kjer je že drugi mandat vodja komisije za medicino. Trikotnik zdravniškega dela zanj prinaša nove, predvsem strokovne in osebne izzive. Kot član ekipe sodeluje tudi pri nujnih medicinskih prevozih kritično bolnih otrok in novorojenčkov. Kot zdravnik, gorski reševalec letalec pa ugotavlja, da v naših gorah vse več ljudi potrebuje pomoč tudi zaradi nenadne obolelosti. Kot zdravnik intenzivist ne stavka, ker je stavka na takem delovnem mestu nedopustna. Opozarja pa na neurejenost zdravstvenega sistema ter nujnost digitalizacije enot intenzivne terapije. Luka Camlek išče razbremenitev na gorskem in cestnem kolesu. Njegova prva izbira pa so visoke gore, tudi  tuja gorstva, ki jih osvaja skupaj z družino.

I arkiven kan man hitta många mer eller mindre goda råd för hur man botar sjukdomar och åkommor. De är som regel nedtecknade i privatpersoners efterlämnade hushållsböcker och häften och kan ha traderats genom generationer. Jim Hedlund berättar i samtal med Martin Ahlström om exempel funna i Riksarkivet i Östersund. Musik: ES_The Long Walk - Jamie Norwood

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev.

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

Hur är det att vara rektor för ett medicinskt universitet när samhället stänger ner vid en pandemi och blickarna vänds mot den medicinska forskningen? Ole Petter Ottersen var rektor på KI från 2017 till vintern 2023. Vad är han i efterhand nöjd respektive mindre nöjd med? Ole Petter delar med sig om utmaningar, undervisning, forskning, global hälsa och kulturfrågor. Till sist en angelägen fråga: hur var avslutningsfesten på Medicinska föreningen? Konstverk som Ole Petter refererar till: Svartsjuka, Liklukt, Arv Programledare: Mats Lekander Musik: Karl Thunell Ljud: Samuel Lundberg      

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Stopala dnevno doživljajo obremenitve, ki se jih ne zavedamo, dokler ne nastanejo težave, kot so otiščanci, vraščeni nohti, glivična obolenja ... Medtem ko je klasična pedikura predvsem estetske narave, se z naštetimi obolenji in drugimi poškodbami stopal ukvarja medicinska pedikura, ki ji na Prvem posvečamo petkov Svetovalni servis. Na vaša vprašanja bo odgovarjala kozmetičarka in pedikerka Barbara Kukar.

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.Ob tem se sprašujemo, zakaj je naša idealna temperatura malo pod 37 stopinjami Celzija in kaj se v telesu dogaja, ko se viša. Poizvedujemo tudi, kako je mogoče, da se pri določenih zdravilih kot stranski učinek pojavi kašelj, in zakaj je nevarno zadrževati kihanje. Gostje:• Dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Lana Blinc, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Dr. Marko Pokorn, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana• Pavel Kvapil, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana

Medicinska fakulteta v Mariboru praznuje 20-letnico obstoja, pobude za ustanovitev fakultete pa segajo še mnogo dlje nazaj. Pomemben mejnik je bil tudi pred desetimi leti, ko je bila slovesna otvoritev nove stavbe na obrežju Drave, danes pa že govorimo o prepotrebni prostorski širitvi fakultete. Do zdaj je imela fakulteta že več kot tisoč diplomantov. Več o tej mariborski fakulteti, študiju medicine, prostorskih razmerah in načrtih pa v Radijski tribuni z dekanom dr. Iztokom Takačem.

Ministra Propsa čakajo pogajanja s sindikati; med drugim urejanje plač v javnem sektorju.Medicinska fakulteta in UKC Ljubljana bosta januarja podpisala sodno poravnavo.V dunajskem parlamentu so pripravili tradicionalni dan narodnih skupnosti.Vreme: Nocoj ponekod na zahodu rahlo dežuje. Jutri bo oblačno in deževno.

Na praznik Brezmadežne sklep Grozdetovega leta.SDS znova vložila spremembe o zakonu o štemplanju: Premierju dajemo še eno priložnost, da izpolni svojo obljubo.Bo koalicija v drugo potrdila predlog NSi, ki rešuje težave pri vključitvi otrok tujcev v osnovno šolo?Oba nova ministra obljubljata takojšnje delo.Medicinska fakulteta se pripravlja na prenehanje izvajanja storitev za UKC Ljubljana.Varnostni svet Združenih narodov o prekinitvi ognja v Gazi.Podnebna konferenca v Dubaju prešla v pogajalski del. Kako ambiciozen dogovor lahko pričakujemo?Vreme: Oblačnost bo naraščala, jutri rahle padavine, v notranjosti kot sneg.

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.Sogovorniki: dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefa in Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan.

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.Sogovorniki: dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UNI LJ dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UNI LJ dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UNI LJ dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Sovoditelj dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko, UNI LJ   Okroglo mizo, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, je posnel tonski mojster Damjan Rostan. Posnetku celotne okrogle mize lahko prisluhnete na: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175001526

På 60-talet åkte svenska kvinnor till Polen för att göra abort. Idag har Polen stränga abortlagar men nu finns majoritet där för att luckra upp dem. Samtidigt har abort gått från kirurgi till piller. Lyssna på alla avsnitt i Sveriges Radio Play. På 60-talet var abort lagligt i Polen och svenska kvinnor åkte dit för att få en säker abort. När Polenresorna fick medial uppmärksamhet blev det startskottet på en svensk debatt om rätten till abort och till en ny abortlagstiftning 1975.Från kirurgisk abort till tabletter.Sedan 60-talet fram till idag har också metoderna för att utföra abort förändrats. Medicinska aborter, det vill säga tabletter som ofta kan tas i hemmiljö, har haft stor betydelse för både legala aborter och för de aktivister som hjälper kvinnor i länder där abort är förbjudet.Hör hur det kommer sig att abort fortfarande är en sådan laddad fråga runt omkring i världen.I Vetenskapspodden hörs: Lena Nordlund och Cecilia Ohlén från SR:s vetenskapsredaktion och Sara Heyman, SR:s globala hälsokorrespondent.Poddledare: Camilla WidebeckProducent: Marie Liljedahl

Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL

Odgovor na vprašanje »Ali so mRNK cepiva učinkovita in varna?« nam razkrije tudi pogled skozi elektronski mikroskop Po svetu smo porabili že več kot 13 milijard odmerkov cepiv proti covidu; tako klasičnih, kot novih mRNK cepiv. Zdaj je objavljenih že veliko študij in podatkov, zato strokovnjaki že lahko odgovorijo, ali so mRNK cepiva učinkovita in varna? Zakaj niso resnične trditve, da je več ljudi umrlo zaradi cepljenja kot zaradi covida? Nobelov odbor je s podelitvijo letošnje Nobelove nagrade za medicino pozornost javnosti usmeril na mRNK cepiva. Prestižno priznanje si bosta razdelila madžarska biokemičarka dr. Katalin Kariko in ameriški imunolog dr. Drew Weissman. Izvrstna raziskovalca sta odkrila, kako in kdaj molekule mRNK ravno prav spodbudijo človekov imunski sistem. S tem sta prispevala k razvoju cepiv proti covidu in raku. »Nisva presenečena!« Tako sta se na novico o letošnjih Nobelovih nagrajencih za medicino odzvala biologinja prof. dr. Mateja Erdani Kreft (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in biokemik prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut). Za Ultrazvok je z njima govoril Iztok Konc. Foto: Avtorja: Resman Rus K in Kolenc M, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Opis: Virus SARS-CoV-2, posneta z transmisijskim elektronskim mikroskopom JEOL TEM-1400 Plus; negativno kontrastiranje 2% FWK; povečava 100 000x in 80 000x.

En mesec nazaj se je v Veliki Britaniji končalo sojenje najbolj zloglasni serijski morilki otrok v moderni Britaniji. Lucy Letby je obraz zla, katerega ji na podlagi videza in njene življenjske zgodbe nikoli ne bi mogli pripisati. In edini primer, o katerem se mi je sanjalo.

Pregled tekočine, ki obliva možgane in hrbtenjačo – na kratko ji rečemo kar likvor, nam lahko razkrije marsikatero bolezen. Znanki iz družbenih omrežij so tako nedavno s pregledom likvorja diagnosticirali vnetje hrbtenjače. Gospodu Pavlu Kranjcu, gostu oddaje Ultrazvok, pa so pred dobrimi štiridesetimi leti odkrili multiplo sklerozo. Medicinska preiskava, pri kateri zdravnik z iglo odvzame vzorec likvorja, se imenuje lumbalna punkcija. Postopek ne boli, včasih pa je lahko neprijeten. Več pa v pogovoru z gospodom Kranjcem. Z njim se je v prostorih Združenja multiple skleroze Slovenije v Ljubljani srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc, https://apuntes-de-medicina.blogspot.com/

Deček Leo je bolan in v bolnišnici. V sobi je z zgovorno deklico Lučko. In ima rojstni dan. Medicinska sestra stori vse, da bi ga razveselila; še njegovo bolniško posteljo za nekaj hipov spremeni v drveče sanke na olimpijadi. A Leo je žalosten in zamišljen. Zdravnik se trudi, da bi ga opogumil in da bi tudi stetoskop, metuljček in nazogastrična sonda postali manj strašni, celo malo smešni. Leo pa misli na dom, svojo sobico, prijatelja Brina, najbolj pa pogreša babi. Želi si, da bi prišla k njemu, a je v domu starejših in ne more priti. Res ni nobene možnosti? Na oddelku je psihologinja, so drugi otroci in presenečenja, je upanje. Na rojstni dan je tudi v bolnišnici lahko »vse – najlepše«. Režiser: Alen JelenDramaturginja: Saška RakefStrokovna sodelavka: dr. Ivana Kreft HausmeisterTonski mojster: Nejc ZupančičAvtor izvirne glasbe: Nino de GleriaGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igrajo: Pripovedovalec: Nik ŠkrlecLeo: Tosja TomšičLučka: Marli PiletičMedicinska sestra: Tjaša ŽeleznikZdravnik: Tomo TomšičPsihologinja: Nina ValičSocialna delavka: Saša PavčekPevka songov: Urša KavčičBabica: Jerica MrzelDečki in deklice v bolnišnici: Lara Jurko, Mark Jurko, Luka Kolenc, Ana Tereza Perko, Tibor Jan Vidmar, Tisa Jan Vidmar,  Produkcija B-AIR LAB in Radio Slovenija.Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2022.Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Vi öppnar veckans avsnitt med att diskutera en ny studie där man jämfört ChatGPTs svar mot läkares på olika forum på nätet. Deltagarna i studien fick ranka svaren efter hur bra de var rent kvalitetsmässigt och hur empatiska de upplevde svaren och ChatGPT vann överlägset. Efter det så intervjuar Erik ultralöparen Torbjörn Gyllebring som sprant 272 km på 24 timmar. Vi får höra lite kring hans förberedelser och hur han skötte intaget av energi under själva loppet. På Hälsoveckan by Tyngres instagram kan du hitta bilder relaterat till detta och tidigare avsnitt. Hålltider (00:00:00) Introsnack om familjeliv och när Jacob ska vara med på nyhetsmorgon imorgon (00:02:39) ChatGPT är bättre än läkare på att svara på medicinska frågor på nätet (00:26:55) Erik intervjuar Torbjörn som sprang 272 km på 24 timmar

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Gošća u 104. epizodi podkasta Ubod kulture je studentkinja medicine, sekretar sekcije za neuronauku i jedna od autorki knjige Osnove astronomije, Mina Koturović. Razgovarali smo o neuronauci, najvećim medicinskim otkrićima, o tome kako izgleda kada spaseš nekome život, o najvećim ljudskim strahovima, ali o Nikšiću, gradu u kome je Mina odrasla. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža - Tamara Stojanović

Pogovor, ki sem se ga zelo veselil. Imam namreč zelo dolgotrajno in kompleksno razmerje s spanjem in nespečnostjo, še nikoli pa nisem imel priložnosti, da bi se o tem pogovoril s tako vrhunsko strokovnjakinjo, kot je Vita Štukovnik. Vita je psihologinja, doktorica znanosti na področju medicinskih ved (Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani) in specialistka klinične psihologije. Predhodno je delovala na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je kot prva v Sloveniji uvedla zdravljenje nespečnosti s kognitivno-vedenjskim pristopom, trenutno pa kot docentka poučuje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V pogovoru sva odgovorila na nekaj zelo aktualnih in relevantnih vprašanj na področju spanja: kaj pravzaprav zajema termin 'motnje spanje', na kak način si lahko pomagamo pri vsilijivih nočnih mislih in kako dolgo lahko človek sploh živi povsem brez spanja. Pogovarjala pa sva se tudi o meditaciji, o smiselnosti uspavanja s štetjem ovac in o pravilni izvedni dnevnih počitkov ("power nap"). Brez skrbi - cilj pogovora ni bil, da vam eno uro predavava o tem, kako zelo je spanje pomembno za življenje. Tovrstni poudarki namreč nemalokrat celo stopnjujejo težave z nespečnostjo, ker se človek prične dodatno sekirat, kakšno škodo si dela z bedenjem. Dobra novica je, da smo ljudje tudi neprespani v večini primerov zelo funkcionalni. Za podrobnosti pa vas vabim, da nama prisluhnete. Dr. Vito Štukovnik lahko kontaktirate preko maila (info@vitastukovnik.si) ali preko Instagram profila @drstukovnik_spanje V pogovoru omenjava knjige Zakaj Spimo (Matthew Walker), Life Time: The New Science of the Body Clock, and How It Can Revolutionize Your Sleep and Health (Russel Foster), Man's Search for Meaning (Viktor Frankl). V pogovoru omenjam svojo podkast epizodo Mala šola čuječnosti, ki je dostopna na: https://anchor.fm/david-zupani/episodes/2-Mala-ola-ujenosti---1--del-e1ljc73

Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej. Gostje: Dr. Lenart Škof, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan Dr. Matej Praprotnik, Kemijski inštitut Dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko Dr. Tea Lanišnik Rižner, Medicinska nagrada Dr. Ester Heath, Inštitut Jožef Stefan Dr. Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut za biologijo

Medicinska sestra iz ljubljanske Pro bono Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Na fotografiji sedi na motorju. Posluša Queene, Lady Gaga in Iztoka Mlakarja. Po dolgih letih dela v javnem zdravstvu in pri zasebnikih je nekega dne sprejela odločitev, za katero pravi, da je ljubezen na prvi pogled. Njeno delovne mesto je v ljubljanski Pro Bono ambulanti. In koga je Iztok Konc gostil v Nočnem obisku? Medicinsko sestro Martino Petric. 

Šta je medicinska antropologija? Koje su to savremene, neoliberalne politike mentalnog zdravlja i zašto žene-majke-kraljice piju "dodatke ishrani" za smirenje? Kako izgleda sprovoditi etnografsko istraživanje u porodilištu i koje su to pacijentkinje "nečije", a koje "opštenarodne"? Kada su se u domaćem zdravstvu pojavili lekari-preduzetnici i pacijenti-potrošači? Koje su posledice neoliberalnih reformi sistema i predatorskih privatnih praksi po sistem zdravstvene zaštite? Gošće: Jelena Kupsjak (Odjel za etnologiju i antropologiju, Sveučilište u Zadru), Ljiljana Pantović (Institut za filozofiju i društvenu teoriju, Univerzitet u Beogradu) Voditeljka: Sara Nikolić

Sarcoma is one of the most aggressive and deadly types of cancer and it's found mostly in children. Survival rates are low and treatments for the disease haven't improved in almost 40 years. However, new research could lead to earlier detection and better chances of survival. - Sarkom je jedan od najagresivnijih i najsmrtonosnijih vrsta raka. Stope preživljavanja su niske, a tretmani za ovu bolest nisu se poboljšali skoro 40 godina. Međutim, novija istraživanja mogla bi dovesti do ranijeg otkrivanja i boljih šansi za preživljavanje.

Sarcoma is one of the most aggressive and deadly types of cancer and it's found mostly in children. Survival rates are low and treatments for the disease haven't improved in almost 40 years. However, new research could lead to earlier detection and better chances of survival. - Sarkom je jedan od najagresivnijih i najsmrtonosnijih vrsta raka. Stope preživljavanja su niske, a tretmani za ovu bolest nisu se poboljšali skoro 40 godina. Međutim, novija istraživanja mogla bi dovesti do ranijeg otkrivanja i boljih šansi za preživljavanje.

Če pozornost usmerimo le na zadnji dve leti: pandemija novega koronavirusa, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. »Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom.« Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odročnih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ). Foto: Prvi Covid, opičje koze, hepatitis, zika, hiv, ptičja gripa, denga ...Če pozornost usmerimo le v zadnji dve leti: pandemija covida-19, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. "Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom." Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odmaknjenih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ).

Idag går jag igenom 5 extremt ovanliga medicinska tillstånd. Tänk dig att lukta rutten fisk hela tiden eller att inte kunna sova! Tack för att du har tittat! Glöm inte att prenumerera på min Youtube-kanal Snabb Fakta! Följ mig på instagram @snabb.fakta

Sjukvården i Ukraina kommer plötsligt att få ta hand om många krigsskadade. När utlandet vill bistå dem, gäller det att hjälpen är just den de behöver annars kan den göra mer skada än nytta. Vi talar med Johan von Schreeb MD, professor i global katastrofmedicin vid Karolinska institutet och Åsa Molde, krigskirurg som jobbar för Röda korset i 30 år och som hållit utbildningar i bland annat Ukraina. Vi hör också generalsekreteraren för Röda korset i Sverige, Martin Ärnlöv, om möjligheterna att få in hjälp till ukrainarna nu.Programledare: Camilla Widebeck camilla.widebeck@sverigesradio.seProducent: Peter Normark peter.normark@sverigesradio.se