Podcasts about odziv

Včerajšnji drugi krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo v Carigradu o doseganju premirja in končanju vojne v Ukrajini je trajal zgolj dobro uro. Preboja glede premirja ni bilo, sta se pa strani dogovorili za izmenjavo vojnih ujetnikov, po tisoč 200 z vsake strani. Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass Rusija zahteva mednarodno pravno priznanje Krima in štirih delno zasedenih regij na vzhodu in jugu Ukrajine kot del ozemlja Rusije ter popoln umik ukrajinskih sil s teh ozemelj. Moskva terja tudi vojaško nevtralnost Ukrajine in prepoved delovanja tujih oboroženih sil na njenem ozemlju. Gostitelj, turški predsednik Redžep Tajip Erdogan, je krog pogajanj označil kot »veličasten«. Odziv iz Združenih držav Amerike, katerih predsednik Donald Trump z vse večjo skepso zre na svojo posredniško misijo, pa je bil neprimerljivo bolj zadržan. V oddaji tudi: - V Južni Koreji izbirajo nalednika predsednika Jun Suk Jola, odstavljenega zaradi sporne razglasitve vojnega stanja. - Prvi dan oddanih veliko vlog za oskrbo na domu, a odločb pred jesenjo ne bo, ker še ni informacijskega sistema in primanjkuje kadra. - Obetajo se trije novi razpisi za prehod na obnovljive vire energije v želji po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

Novi papež Leon XIV najprej o miru Vstalega Kristusa.Odziv škofa Sajeta ob novem papežu.Prevost kot škof in misijonar.Perujski škof Žerdin o novem papežu.Novemu papežu čestital slovenski politični vrh.Indijski in pakistanski kristjani združeni v molitvi za mir.

Finančni minister Klemen Boštjančič pričakuje odločen in enoten odziv Evropske unije na ameriške carine. Evropski voditelji bodo o odzivu odločali jutri. Druge teme: - V izolski bolnišnici potrdili, da so prejšnji mesec mladoletni športnici operirali napačno koleno - Država dala zadnje ponudbe za odkup stanovanj blizu mariborske onkologije, ob neuspehu napovedana razlastitev; odvetnik stanovalcev: pogojev za to ni - Parlamentarni odbor za kulturo danes o predlogu zakona o medijih, ki med drugim predvideva državno pomoč za medije

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi in uvedel carine na skoraj ves uvoz, za večino držav 10-odstotne, za tiste, ki so po njegovem najbolj nepoštene do Združenih držav, med njimi je tudi Unija, pa še višje. Danes je dan osvoboditve, dan, ko se je vnovič rodila ameriška industrija in ko bomo Ameriko znova naredili bogato, je dejal Trump. Ostali poudarki oddaje: - Rutte: Članice Nata za letos napovedale 20 milijard evrov pomoči Ukrajini. - V Šaleški dolini opozarjajo - pravičen izstop iz premoga čez osem let ni uresničljiv. - V polfinale slovenskega pokala še nogometaši Brava in Celja.

Odziv na sramotno pismo podpore ljubljanskega župana Zorana Jankovića njegovemu prijatelju, predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću, je razgalil tudi v nebo vpijočo dvoličnost ljubljanske leve ideološke scene.Veliko prijateljstvo med Jankovićem in Vučićem, za katerim so še večji denarji in posli, ima tudi neprecenljivo simbolično vrednost o zlaganosti vsega, kar Janković oznanja. Ljubljanski župan, na juriš promotor komunističnih rdečih zvezd v »mestu heroj«, se brati z Vučićem, ki je bil 14 let generalni sekretar Srbske radikalne stranke četniškega vojnega zločinca Vojislava Šešlja.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Kako bodo na evropsko gospodarstvo vplivale višje carine v Združenih državah? Ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes uradno potrdil 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija. Uradni Bruselj napoveduje ustrezen odziv, češ da sankcije Washingtona niso upravičene. Druge teme: - Izplačilo prvih plač v javnem sektorju po uveljavitvi plačne reforme - Bo sanacijo škofjeloške družbe CSS prevzela Mariana Rebernik? - Novi selektor naših odbojkarjev je Italijan Fabio Soli.

Bruselj se ob grožnji uvedbe ameriških carin na blago iz Evropske unije, potem ko so te že prizadele Kitajsko, usklajuje o odzivu. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, mora Evropa ohraniti trezno glavo in odločitve sprejemati premišljeno. V oddaji tudi: - V streljanju z avtomatskim orožjem pri šoli v švedskem mestu Örebro ustreljenih najmanj pet ljudi, policijska akcija še traja. - Opozicija meni, da novi zakon o medijih uvaja cenzuro in omejuje svobodo govora; koalicija napoveduje dopolnitve. - Generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije: Slovenija je primer dobre prakse glede sistemov zgodnjega obveščanja.

Evropska unija se bo na morebitno ameriško uvedbo carin odzvala odločno, je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je poudarila, da je povezava v trgovinskih odnosih z Združenimi državami odprta in pragmatična ter hkrati pripravljena na trda pogajanja, da zavaruje svoje interese, kadarkoli in kjerkoli. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V strelskem napadu na Švedskem več smrtnih žrtev - Novi sirski voditelj v Ankari o obnovi Sirije in varnostnih vprašanjih - Slovenski smučarji na uvodni tekmi svetovnega prvenstva izpadli v prvem krogu

Na pogajanjih na podnebnem vrhu v Bakuju so države še vedno na različnih bregovih glede novega cilja finančne pomoči za države v razvoju. Po navedbah pogajalcev so dokumenti s predlogi zmedeni. V oddaji tudi o tem: - Odziv obrambnega ministrstva na obtožbe koalicije: Slovenija v Izraelu od začetka vojne v Gazi ne kupuje orožja - Nemški industrijski velikan Bosch po Volkswagnu in številnih avtomobilskih dobaviteljih napovedal zaprtje več tisoč delovnih mest v avtomobilskih enotah. - Letno poročilo OECD o zdravju v Evropski uniji in pridruženih državah: 25 držav od 40-ih poroča o pomanjkanju zdravnikov

Tisoči dan vojne v Ukrajini je minil v znamenju prve uporabe ameriških raket dolgega dosega za napad na Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti državi brez jedrskega orožja, ki jo podpira jedrska sila. Washington je potezo označil za pričakovano, a neodgovorno. Druge teme: - Pogajalci na podnebni konferenci brez preboja - Poslanci so se seznanili s predlogi proračunov, največ pripomb v opoziciji - Volkswagen v poravnavo s slovenskimi kupci glede afere Dieselgate

Iranski predsdnik Masud Pežeskjan je v odzivu na včerajšnji izraelski povračilni napad sporočil, da ne iščejo vojne, a se bodo primerno odzvali. Iranske oblasti so zaradi izraelskega napad pozvale k sklicu nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ta bo zasedal jutri. Izrael je medtem danes silovito napadal predvsem sever Gaze, ubitih je bilo skoraj 50 ljudi. V oddaji pa tudi o tem: - Opozorila o pomanjkljivostih parlamentarnih volitev v Gruziji, na katerih je slavila vladajoča stranka - Volitve v Bolgariji zaznamovane z nizko volilno udeležbo in naveličanostjo volivcev nad politiko - Letošnji pridelek oljk sicer dober, a iz njih priteče manj olja kot običajno

Iran je pred nekaj urami sprožil raketni napad na Izrael. Po navedbah izraelske vojske je šlo za več kot 180 raket, številne naj bi prestregli. Izraelske oblasti so sporočile, da niso bile obveščene o morebitnih smrtnih žrtvah, po podatkih palestinske civilne zaščite pa je šrapnel ubil palestinskega civilista na zasedenem Zahodnem bregu. Izrael je napovedal, da dogodek ne bo minil brez posledic; iranska revolucionarna garda pa je sporočila, da se bodo na morebitni izraelski povračilni napad odzvali z uničujočim odgovorom.

Začenja se 27. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi, gledališki festival, ki ga vsako leto organizira Bunker, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev. Iz gozda Koseškega boršta se seli na Tabor in v Staro mestno elektrarno. V Ljubljani in v Kranju pa odpirajo 4. kranjski Foto Fest. S festivalom že tretje leto sodeluje ljubljanska Galerija Fotografija, ki je v svojih prostorih na Trubarjevi v Ljubljani odprla razstavo iransko-kanadske fotografinje Kiane Hayeri z naslovom Obljube, vpisane v led, puščen na soncu. Prikazuje vsakdanje življenje žensk v Afganistanu med letoma 2018 in 2021, ko so se umaknile Zahodne vojaške enote.

Slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem je lani začelo s prakso objave uporabnih priporočil in konzularnih informacij za številne slovenske turiste, ki se te dni odpravljajo na počitnice na Hrvaško. Od nujnih telefonskih številk in kontaktov, potrebnih osebnih dokumentov, zdravstvenega zavarovanja, prijave prebivanja, pa do pravil vedenja v cestnem in morskem prometu. Odziv je bil odličen, zato so se tudi letos odločili za enako potezo, uporabne informacije so objavljene na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva. S slovenskim veleposlanikom na Hrvaškem Gašperjem Dovžanom se je o tem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Izraelska vojska brutalno napadla katoliško šolo v Gazi.Maša in slovesnost ob 33. obletnici konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo.Odziv škofa Petra Štumpfa na blatenje sv. Ladislava v Beltincih.

Slovenija se je dobro odzvala na krize, med njimi pandemijo in vojno v Ukrajini, vseeno pa je treba okrepiti gospodarsko okrevanje, meni Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Vlada bo morala tako poprijeti za pripravo številnih strukturnih reform, med drugimi pokojninske. Druge teme: - Vladni stavkovni sporazum razdvaja upravne enote. - Izrael potrdil enega od največjih zasegov palestinskega ozemlja - Bo Združeno kraljestvo dobilo vlado laburistov?

Ime tedna sta Hana Esih in Klemen Mezgec, doktorska študenta in prva avtorja članka v reviji Journal of Controlled Release, kjer so raziskovalci Kemijskega inštituta s sodelavci ljubljanske fakultete za farmacijo, UKC Ljubljana in Klinike Golnik predstavili in dokazali, da ima vnašanje cepiv v telo skozi lično sluznico in s pomočjo t. i. mukoadhezivnih filmov velik potencial za cepljenje. Kandidati so še bili: - Vilijem Leban, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, naše osrednje, državne in največje ustanove, ki letos praznuje 250. obletnico. S predanim zbiranjem, strokovnim urejanjem in odgovornim ohranjanjem gradiva širijo dostop do znanja, več kot 250 tisoč obiskovalcem letno pa lahko ponudijo že več kot tri milijone fizičnih enot in milijon enot v digitalni obliki. - Anja Delbello in Aljaž Vesel, oblikovalca studia AA, ki že deset let oblikujeta za festivale, gledališča, galerije, muzeje, založnike in medije. Za knjigi Striburger 30: Dirty Thirty in Pastirji in klavnica sta na 70. podelitvi Type Directors Club v New Yorku osvojila dve prestižni tipografski nagradi, potujoča razstava nagrajenih del pa bo v prihodnjem letu obredla ves svet.

V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.

Na začetku aprila je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodila pesnica Ada Škerl. Prvo pesniško zbirko, Senca v srcu, je objavila leta 1949. S čustvenostjo in lirizmom, ki sta prežemala njeno poezijo, je prehitevala čas tedaj zapovedanega socialističnega realizma. Odziv kritike ji zato ni bil naklonjen in verjetno se je prav zato pesnica umaknila z literarne scene in objavljala le poredko v revijah. Druga zbirka, Obledeli pasteli, je izšla leta 1965, tretja, Temna tišina, pa leta 1992. Potrdila se je kot mojstrica verzne oblike, v katero je ujela odziv subjekta na dogajanje v sebi in okolici. Pred petimi leti so v zbirki Kondor Mladinske knjige izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji.

V odziv na zaostritev zdravniške stavke - z uveljavitvijo umika soglasij zdravnikov za nadurno delo - je vlada sprejela prve ukrepe. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, ti vodstvom javnih zdravstvenih zavodov omogočajo, da po preverbi upravičenosti posameznih oblik dela za zdravnike, kot so dežurstva in stalna pripravljenost, delo reorganizirajo. Druge teme: - Kandidatka za vodenje pravosodnega resorja je Andreja Katič iz SD - Izrael bo stopnjeval napade na Rafo ter na borce Hezbolaha v Libanonu - Sredi Bruslja protest kmetov, ki blokirajo promet in zažigajo pnevmatike - Po nedavni eksploziji na Fazaneriji globa in registriran poraz za NK Maribor

Politična usoda pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan še vedno ni znana. Potem ko so jo sinoči zaradi objektivne odgovornosti v povezavi z nakupom nove sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani v stranki SD pozvali k odstopu, bo predvidoma danes svojo odločitev o tem sporočil premier Robert Golob. Pričakovati je tudi odziv ministrice. Drugi poudarki oddaje: - Fides odloča o zaostritvi stavke; umik soglasij za nadurno delo bi zaostril razmere. - V izraelskih napadih na stanovanjske soseske v Gazi ubitih več kot sto ljudi. - Velenjska občina z dodatnim milijonom evrov pomoči za lajšanje visokih cen ogrevanja.

Odziv poslušalca Miha na vprašanje poslušalke v prejšnji oddaji, kaj pripraviti s kuhanimi piščančjimi prsmi: Tudi meni je belo piščančje meso prepusto. Spomnil sem se recepta, ki ga je v 80. letih iz srednje zdravstvene šole prinesla moja pokojna žena. Recept je iz dietne kuhinje omenjene šole pod imenom piščančja pašteta. Sestavine: 1 kuhana piščančja prsa, 1 rdeč koren (poslušalka je omenila, da ima meso iz juhe in zato lahko uporabi kar koren iz juhe. Tudi pri nas smo ga.), 1 vložena kisla kumarica, 1 vložena rdeča paprika, 1 trdo kuhano jajce, majoneza po okusu, prav tako tudi sol in za primerno kislost sok limone ali kis od kumaric ali paprike. Poslušalka je omenila, da majoneze ne sme. V tem primeru bi jaz za boljšo mazavost uporabil kar oljčno olje. Vse te sestavine smo pri nas res drobno sesekljali (dobimo boljši okus kot iz mešalnika, kar pa je tudi mogoče) in z majonezo (oljem) in limoninim sokom ali kisom razredčili do primerne mazavosti.

Dr. Sabina Šegula je pred adventom povabila cvetličarje k izdelavi enega ali dveh adventnih vencev v dobrodelni namen, podarili so jih družinam poplavljenih domov, da bi jim vsaj nekoliko pričarali praznično razpoloženje. Odziv je bil dober, celo iz tujine. V pogovoru smo jo povprašali tudi o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu, ki jo že po tradiciji ob največjih praznikih krasita skupaj s Petrom Ribičem.

Izrael je po sobotnem napadu skrajnega palestinskega gibanja Hamas na izraelske cilje napovedal popolno blokado Gaze ter odziv, ki bo spremenil Bližnji vzhod. Kot je ob popoldanskem obisku mest na jugu države poudaril izraelski premier Benjamin Netanjahu, so šele na začetku, to kar bo izkusil Hamas, pa bo po njegovih besedah težko in strašno. Evropska unija je medtem sporočila, da bo Gazi začasno zamrznila razvojno pomoč v višini skoraj 700 milijonov evrov. Preostale novice: V Afganistanu iščejo morebitne preživele po rušilnem potresu. Trenutno število smrtnih žrtev 2 tisoč 400. Delodajalci: v Ekonomsko-socialni svet se bomo vrnili ob vladnih zagotovilih o enakopravnem dialogu. Sindikati javnega sektorja pričakujejo vladno opredelitev glede zamrznitve usklajevanja plač z inflacijo.

Morda ali ste že slišali zgodbo o akrobatu, ki je med hojo po viseči vrvi izvajal različne osupljive podvige. Ko je v nekem trenutku svojega nastopa naslovil množico z vprašanjem, kdo je prepričan, da lahko na drugo stran prepada na svojih ramenih varno prenese kogarkoli, so vsi dvignili roko. Ko pa je navzoče vprašal, kdo je pripravljen biti prostovoljec, so vse roke ostale spuščene. Pogosto besedo vera enačimo z besedo prepričanje kot da bi šlo za sopomenki. Toda besedi sta različni in ta razlika je pomembna. Vera ni prepričanje brez dokazov, ampak zaupanje brez zadržkov. Razlika med prepričanjem in vero je razlika med ostati na svojem sedežu in splezati na ramena akrobata na žici. Pri veri ne gre za prepričanje o določenih stvareh; ampak za zaupanje v nekoga. Vera ni lastnina; je zmožnost zaupanja, ki pa ni stalna. Zato je naša vera v določenih dneh močnejša kot v drugih dneh. Svojo vero v določeniih okoliščinah živimo popolneje kot v nekaterih drugih. Vera, če jo razumemo pravilno, je glagol. Je nekaj kar delamo. Ni nekaj kar z gotovostjo imamo, enkrat za vselej in v vseh okoliščinah. Je nekaj kar počnemo včasih lažje kot drugič, včasih bolj uspešno kot v nekih drugih okoliščiah. Človeška krhkost nam redko dovoljuje kaj več od tega. Vsi smo zmožni zaupati; toda nihče od nas ne zaupa zmeraj. Ko je apostol Peter poskušal hoditi po vodi proti Jezusu (Mt 14,22-33), je njegova vera bila precej močna - vsaj za časa. Potem pa jo je načel dvom in strah je prevzel nadzor. Ko je Petrova vera vse bolj in bolj slabela, se je vse bolj in bolj potapljal. In celo takrat, kljub vsem svojim dvomom in strahovom, je Peter še vedno vsaj malo zaupal. Ni mogel zaupati popolnoma. Zaupal pa dovolj dolgo in dovolj dobro, da je lahko zaklical: “Gospod, reši me!” Bil je rešen kljub svoji spremenljivi veri. Nekdo je bil povabljen, da v sedmih besedah ali manj, povzame bistvo evangelija. Odziv se je glasil tako: “Bog ima zadnjo besedo.” In potem je svojo izbiro pojasnil tako: “V Jezusovi smrti in vstajenju je očitno, da je Bog takšen Bog, ki vztraja pri tem, da ima zadnjo besedo. Nedvomno lahko predzadnja beseda pripada marsičemu drugemu - obupu, odtujitvi, prizadetosti, zlu, celo smrti. Toda naš Bog vztraja, da je njegova beseda zadnja in to je zmeraj beseda upanja, sprave, zdravljenja, dobrote in življenja.” Sta dva načina, ki nam prinašata uteho v navzočnosti strahu. Ena oblika tolažbe je reči, da bo vse dobro - operacija bo uspešna, odnos bo obnovljen, najhujši strahovi se ne bodo uresničili. Toda le redko kdaj lahko damo takšno uteho. Druga oblika tolažbe pa je pokazati zaupanje, kot ga je apostol Pavel, ki je v pismu Rimljanom napisal: “Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.” (Rim 8,38.39)

Kako se na Slovenskem odzivamo na naravne katastrofe in kako jih razlagamo? Kako je bilo s tem nekoč in kako je danes? Nekatere katastrofe v preteklosti so spremenile slovensko pokrajino in njena naselja, razredčile prebivalstvo, preživele pa pahnile v revščino in trpko spraševanje, kaj je sporočilo preizkušenj za skupnost in posameznika. Opat Ivan iz Vetrinja na Koroškem je zapisal, da so leta 1338 z vzhoda prileteli roji kobilic, ki so v juliju in avgustu na Poljskem, Češkem, Ogrskem in Avstrijskem pa vse do Lombardije in Rena požrle vse, kar je vzklilo iz zemlje. Samo deset let pozneje, leta 1348, je močan sunek stresel dežele od Jadrana in Furlanije do Donave. Na Kranjskem in Koroškem je potres razdejal 26 mest, veliko cerkva in gradov, zlasti ob Dravi in Zilji. Porušeno zidovje je pokopalo ljudi in živino. Treslo se je 40 dni. Najhuje je bilo v Ziljski dolini, ko je eden izmed sunkov razklal goro Dobrač, pokopal sedemnajst vasi, zajezil reko Ziljo, potem pa so narasle vode potopile še deset naselij. Največ mrtvih je obležalo pod ruševinami Beljaka. Že leto zatem je udarila kuga in pomorila dve tretjini evropskega prebivalstva. Tistega leta je Boccaccio ustvaril Dekamerona, zbirko, v kateri je sto novel. Leta 1471 so Turki prvič pridrli v Ljubljano, porušili cerkev sv. Petra, nato pa pustošili in zasužnjevali še sto trideset let. Sredi beneških vojn, leta 1511, je silovit potres v Ljubljani zrušil osem mestnih stolpov in obzidje, podrl cerkve, samostane in druge zidane zgradbe in spremenil v ruševine večino tedanjih gradov; to je podobo slovenske krajine popolnoma spremenilo. V Idrijco je zgrmel del Kobalove planine, da je zajezila reko ter poplavila rudnik in mesto. Zadnja velika kuga, ki je izbruhnila leta 1644, je samo na širšem območju Celja pomorila več kot 10.000 ljudi. Prvi odziv nekoč in v začetku tega meseca, ko so deroče reke pustošile po Sloveniji, je bil enak: nesebična solidarnost. Ljudje so pomagali drug drugemu, oblasti so opravile svojo državniško dolžnost. Ozadje kataklizme so letos pojasnjevali vremenoslovci, hidrologi, urbanisti, gradbeniki in seveda politiki. Javnost pa se je v nasprotju s stališčem v preteklosti popolnoma odrekla duhovni razsežnosti kataklizme. V medijih so dobili mesto psihologi, sociologi in terapevti, vendar vsi ti ne morejo odstreti duhovnega sporočila. Vse razlage so ostale na površini, kajti psiha ni naše najgloblje bistvo. Z Jungom bi lahko rekli, da nas je kolektivno nezavedno opozorilo na naš napuh in odsotnost elementarne ponižnosti, zato smo v strahu, da bi se morali spremeniti, ignorirali Boga, ga zamolčali v sebi in javno, s tem pa se odmaknili od pravega zaporedja vprašanj.

Dan solidarnosti za pomoč po poplavah je zaznamoval izjemen odziv prostovoljcev. Teh je bilo prek aplikacije Poplave 2023 približno 12 tisoč, delo pa se nadaljuje tudi na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Nekatere ekipe, ki so na terenu od samega začetka poplav, ga bodo izkoristile za kratek počitek. V teku je torej interventna sanacija, trajna pa bo potekala več let. Ob tem bo potrebno odgovorno prostorsko načrtovanje z upoštevanjem kart poplavne nevarnosti. Drugi poudarki oddaje: - Minevata dve leti od vnovičnega prihoda talibanov na oblast v Afganistanu. - Nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa doletela četrta kazenska ovadba - Slovenski košarkarji danes v Tokio, Sekulič iz seznama črtal Kunca in Morgana.

Rastline so v času podnebnih sprememb bolj izpostavljene vremenskim ekstremom in najrazličnejšim stresnim dejavnikom, posledično pa so tudi bolj dovzetne za bolezni. Odkrivanje mehanizmov, ki sodelujejo pri imunskem odzivu rastlin, zato postaja vse pomembnejše. A raziskovanje dogajanja in procesov v živih rastlinah nikakor ni preprosto. Med sodobnimi metodami, ki veliko obetajo so t. i. genetski biosenzorji, ki v rastlinskem tkivu lahko zaznajo določene spremembe in o teh spremembah tudi poročajo.Dr. Tjaša Lukan z Nacionalnega inštituta za biologijo je razvila genetski biosenzor, ki v prisotnosti kisikovih radikalov v kloroplastih zasveti. Pokazalo se je, da reaktivne kisikove spojine delujejo kot signalizacijske molekule in da v odpornejših rastlinah ob napadu bolezni poteka mnogo intenzivnejša signalizacija. To pa zdaj odpira nove možnosti tako za boljše razumevanje zapletenega dogajanja v rastlinah kot za vzgojo odpornejših sort.

Ob zadnje čase medijsko najodmevnejših primerih nasilja med in nad mladimi, v Celju in Beogradu, sej je razprlo tudi prostrano polje mnenj, interpretacij, trditev, predvsem pa iskanja in kazanja s prstom na glavnega krivca za takšna ravnanja. Številni odzivi, predvsem na družabnih omrežjih, tudi srbskih, hrvaških, so bili precej ekstremni, predvsem pa povedni. Ampak v kakšnem smislu povedni? Kaj so zgodbe za zgodbami odraslih, ko rečejo »kakšna je ta mladina, mi nismo bili taki« in hkrati »starši so krivi«. Ker še vedno velja tista pregovorna modrost, da se najbolj vzgaja z zgledom, v kakšnem mikro- in makrosvetu vrednot in dejanj torej živimo odrasli danes? Pogovorimo se tokrat o vzgoji odraslih. Avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič je v Intelekti gostila: Ivano Gradišnik – ustanoviteljico in vodjo Familylaba Slovenija, organizacije za svetovanje in podporo staršem in strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in družinami, Ajdo Erjavec – šolsko psihologinjo in pedagoginjo, predsednico nove Sekcije za vzgojo v skupnosti v okviru Socialne zbornice, Klemna Laha – učitelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na waldorfski gimnaziji ter člana Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Koalicijske stranke predlagajo razrešitev 9-ih članov programskega sveta RTV. Povod za to pa je sodba višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil sklep programskega sveta o imenovanju generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha nezakonit, prav tako je bil nezakonit njegov sklep o razrešitvi direktorice televizije Natalije Gorščak. Odziv predsednika programskega sveta RTV Petra Gregorčiča je, da za to ni pravne podlage. Predsednik SDS Janez Janša pa je zapisal, da če bo mandatno-volilna komisija potrdila predloge sklepov za razrešitev članov programskega sveta, je to razlog za ustavno obtožbo. Ostale teme: - Minister za visoko šolstvo Papič nadaljevanje stavke visokošolskega sindikata označil za neupravičeno, saj so po njegovem večino sindikalnih zahtev rešili. - Akademik Slavko Splichal prejel mednarodno nagrado Karola Jakubowicza za prispevek k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. - Nova smrtna žrtev strelskega napada v Beogradu: zaradi poškodb glave umrla 13-letnica, ki se je dva tedna bojevala za življenje.

Na protestnem shodu, minuli petek, so slovenski kmetje zahtevali, da novi okoljski predpisi ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Na vlado so naslovili več zahtev: med drugim opozarjajo, da jim pretijo novi davki, pereča so tudi cenovna neskladja. Z vladno stranjo, ki se težav zaveda, naj bi se kmetje srečali prihodnji teden. Problematiko smo predstavili v tokratni Radijski tribuni.

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici se je za slovensko skakalno reprezentanco končalo sanjsko. Če v prvem delu marsikaj ni šlo po željah in napovedih pa sta zadnja tekmovalna dneva na Bloudkovi velikanki prinesla dve zlati medalji. Včeraj je bil najboljši tudi kvartet naših skakalcev na moštveni tekmi. Druge teme: - Odziv na brezplačno številko za pomoč pacientov nad pričakovanji. - V Pekingu začetek letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa. - Zaradi spremenjenih pogojev za vpis dijakom s poklicno maturo zaprta pot na nekatere študijske programe.

Odziv sindikatov javnega sektorja na izhodišča za reformo plač napoveduje zelo ostra pogajanja. Najbolj sporen je predlog sprememb napredovanj. Nova plačna reforma bi morala biti v skladu z načrti uveljavljena že s prihodnjim letom. V oddaji tudi: - Evropski voditelji za ukrepanje na področju migracij in konkurenčnosti - Komunalne storitve v spodnjem Podravju se dražijo - Rokometaši Celja do tretje zmage v Ligi prvakov

V evangeliju po Mateju drugem poglavju je zapisan del poročila o Kristusovem rojstvu. Posebej zanimivo v njem pa je to, da podaja različne odzive na Jezusa. Gre za pomembno tematiko, saj se vsak človek, ki sliši zgodbo o Kristusu ali se sreča z njegovimi trditvami, mora odzvati na ta ali oni način. Prvi odziv je odziv kralja Heroda. Ko so modri z Vzhoda povpraševali po tem, ki se je “rodil kot judovski kralj”, se je Herod vznemiril. Njegov politični položaj je bil negotov. In če k temu dodamo še njegovo nenasitno željo po moči in oblasti, ni čudno, da je bil nezaupljiv. Ko je začutil grožnjo svojemu položaju, je pokazal izjemno krutost in ukazal, naj v Betlehemu, kraju Jezusovega rojstva, pomorijo vse dečke, mlajše od dveh let. Prvi odziv je torej sovražno zavračanje.Povsem drugače so se odzvali modri z Vzhoda. Ti učenjaki so na podlagi svojega proučevanja filozofije, naravnih znanosti in religije v nadnaravni zvezdi, ki so jo videli, prepoznali znamenje nečesa posebnega. Če k temu dodamo še v prvem stoletju zelo razširjeno prepričanje, da se bo v Judeji pojavil vladar, ki bo vladal vsemu svetu, ni nič čudnega, da so se odpravili na dolgo pot. Ko so na njenem koncu prišli do Betlehema in “zagledali dete”, so “padli predenj in ga počastili” (Matej 2,11) .Druga mogoča odziva na Kristusa in njegov nauk sta sprejemanje in čaščenje.V judovskih voditeljih tistega časa pa vidimo še en odziv. Čeprav so ob novici o prihodu modrih, ki so iskali kralja, tudi oni bili vznemirjeni - verjetno zaradi tega, ker so se bali, kako se bo odzval kralj Herod - in čeprav so modrim pomagali najti Jezusa, pa so ostali povsem ravnodušni. Preprosto jim je bilo vseeno. V teh treh odzivih - sovraštvu in zavračanju, sprejemanju in čaščenju ter hladni ravnodušnosti, so predstavljeni trije mogoči odzivi vsakega človeka na Kristusa. Morda pa je ob tem treba dodati še to: ravnodušnost ni trajen odziv. Kot vidimo iz poznejših evangeljskih zapisov, so se tisti, ki so se sprva odzvali tako, pozneje pridružili tem, ki so Kristusa sovražili, ali pa tem, ki so ga sprejemali in častili. Ko gre za Jezusa, je nemogoče ostati ravnodušen.Nobenega dvoma ni, da je učlovečenje Boga v detetu, rojenem v Betlehemu, najpomembnejši dogodek. Kakšen je vaš odziv nanj?

EPIZODA 53Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Nikom Anikisom. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev00:44 - Kako zberemo goste01:40 - Umet(Nik)03:19 - Juretov teden04:05 - Šport(Nik)05:45 - Slika09:09 - Darilo puncam09:37 - Matejev teden10:08 - FSF10:47 - Nikovi začetki v slikarstvu13:45 - Moderna umetnost vs. starinsko slikanje15:48 - Odziv drugih ljudi na Nikova dela17:32 - Tradicionalno slikanje še vedno obstaja19:54 - Študij v Firencah22:19 - Prodaja slik 23:47 - Slikarstvo kot job27:16 - Nagrada29:22 - Cilj takšnega umetnika31:18 - Kje želi slike razstavljati32:23 - Koliko slik lahko naslika na mesec34:32 - Kako deluje naročanje36:57 - Slika gani ljudi do solz38:58 - Prekletstvo Tritona43:35 - Vključitev simbolik v sliko45:04 - 10 steps kako poteka Nikovo ustvarjanje47:11 - Povezava zgodb/mitologije s slikami48:48 - Kaotičen proces50:19 - Zakaj rabimo kaos v življenju51:14 - Nasvet za mlade slikarje54:30 - Nikovo vprašanje za Chlane 57:45 - Nikovo vabilo na razstavo1:00:31 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme DIALOGA #34: Prvo pismo: Nakup avtomobila Drugo pismo: Offline pecanje 101 za dekleta Dating analitika in pristopi (dinamika moški vs ženska) Tretje pismo: 10 let razlike v zvezi Preference in lastnosti partnerk: Klemen Preference in lastnosti partnerk: Andrej Preference in lastnosti partnerk: Jani Videz pri potencialnih partnerkah Karierni uspeh, strast, social network Četrto pismo: platonsko prijateljstvo med moškim in žensko Vprašanje za Škrabo Damir je samski Kaj je varanje Odziv Škrabe v zvezi in konflikti Odziv Klemna v zvezi ob konfliktih Moška prijateljstva (poiskati svoje pleme) Bro Code (spoštovanje in varanje) Fun fact: mehanizem zapiranja hladilnikov, varnost v avtomobilih Koliko se naj država vmešava v market ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas trenutno registriranih 63 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavljata 7. člen ustave Republike Slovenije in zakon o verski svobodi. Dokumenta zagotavljata svobodo veroizpovedi in določata, da uživajo vse verske skupnosti enake pravice. Gre za svoboščini, ki ju ščitijo vse demokratične države, pa tudi mednarodne deklaracije. Stanje na področju verske svobode – religiologi govorijo o religijski svobodi – je v Sloveniji zadovoljivo, v vsakdanjem življenju pa verniki različnih veroizpovedi ne morejo v polnosti uresničevati pravice do veroizpovedi. Katera so ta področja, izpostavljajo jih religiologa, profesorja z Univerze v Ljubljani dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene verski ter katoliški duhovnik, pater dr. Mari Jože Osredkar, tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti; njihovi oceni se pridružuje še nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, zdajšnjega sarajevskega muftija ter profesor na sarajevski fakulteti islamskih znanosti dr. Nedžad Grabus. Mufti Grabus razpravo o verski svobodi postavlja tudi v širši evropski politični kontekst; poudarja, da Evropa ni povsem nevtralna na verskem področju; izpostavlja politične stranke, ki svojo agendo utemeljujejo na krščanskih vrednotah, ravnajo pa nasprotno kot njihov verski poglavar papež Frančišek.

Avtor v komentarju razmišlja o tem, da je svet že daljše obdobje ujet v različne krize, ki so močno vplivale na ljudi in družbo. Odziv držav je v več primerih bil zelo pozen, del politike in nekatere interesne skupine pa posamezne krize izkoriščajo za lastne interese.

Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča uravnavanje delovanja terapevtskih celic preko telesu lastnih ali vnesenih majhnih molekul. Tak sistem omogoča nadzor s strani zdravnika in prekinitev morebitnega pretiranega odziva ali avtonomno odzivanje terapevtskih celic na stanje v telesu. Za uravnavanje delovanja celičnih zdravil so raziskovalci doslej uporabljali predvsem bakterijske ali rastlinske proteine, ki pa lahko sprožijo neželen imunski odziv. SKupina raziskovalcev Kemijskega inštituta pod vodstvom prof.dr. Romana Jerale je ponudila inovativno rešitev tega izziva z uporabo sintezne biologije. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, ki so sposobni vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko. Izsledke so objavili v članku z naslovom Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells v vplivni reviji Nature Chemical Biology (objava 26.IX). Jeralov doktorski študent mag. Erik Rihtar je v pogovoru skupaj z mentorjem povzel njihov osrednji inovativni prispevek, rabo izključno človeških beljakovin pri vplivanju na terapevtsko celico. Poglavitni del raziskave je z njim opravila dr. Tina Lebar, ki je na post-docu v ZDA, nezanemarljivi del pa so prispevali še, inštitutski kolega dr. Duško Lainšček, in mag. Katarina Kores, dr. Samo Lešnik ter dr. Urban Bren z Univerze v Mariboru. FOTO: Z leve, Erik Rihtar in Roman Jerala v avli radijske hiše VIR: Program Ars

Z energetsko draginjo se sooča celotna Evropa, naša država pa se zaradi uvozne odvisnosti spoprijema celo z drugo najvišjo ceno elektrike v Evropski uniji. Premier Golob ob tem poudarja, da je ključno sodelovanje. Danes je o usklajevanju sporazuma za solidarnostno oskrbo govoril tudi s hrvaškim kolegom Plenkovićem. Strukturno reformo trga elektrike je na blejskem strateškem forumu napovedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Preostale novice: Pristojni parlamentarni odbor podprl vladni predlog zakona o energetskem dodatku za najranljivejše. Strokovnjaki Mednarodne jedrske agencije na poti v nuklearko Zaporožje, ki ja bila danes znova tarča napadov. V slovenski Istri odpravili omejitve pri porabi pitne vode.

Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.

Dogajanje na tujem je danes zaznamoval obisk predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu. Kitajska v odgovoru organizira vojaške vaje, tajvanske oblasti pa so obisk pričakovano pozdravile. Tajvanska predsednica Tsai Ing-Wen se je Pelosijevi zahvalila za obisk in podporo. Poudarila je pomen obrambe demokracije in krepitve samooskrbnih sposobnosti Tajvana. Drugi poudarki oddaje: - Ladja z ukrajinsko koruzo po pregledu inšpektorjev nadaljuje pot proti Libanonu. - Primanjkljaj v državnem proračunu še vedno nizek. - Večji pretok Soče omogočil vnovičen zagon Hidroelektrarne Solkan.

Med poudarki velikonočnega praznovanja, ki se končuje danes, je tudi to, kako vreden in pomemben je mir. Vojna v Ukrajini traja že skoraj dva meseca, ruske sile krepijo kopensko ofenzivo v regiji Donbas in so vse bližje zavzetju Mariupolja. Ruski ultimat, da se morajo preostali ukrajinski vojaki v tem mestu predati, so ukrajinske oblasti zavrnile. Ukrajinski premier Denis Šmigalj, ki je sinoči zatrdil, da se bodo ukrajinski vojaki borili do zadnjega, opominja na veliko humanitarno krizo v Mariupolju, kjer naj bi bilo še približno sto tisoč ljudi. Odziv ruske strani še ni znan. V Moskvi sicer poudarjajo, da se predaja vse več ukrajinski vojakov. V oddaji tudi: - Kako poteka vključevanje ukrajinskih otrok v pouk na slovenskih šolah? - Pred nami so zadnji dnevi predvolilne kampanje, ki je razkrila tudi razširjenost seksizma. - Velikonočni ponedeljek priložnost za obiske in druženje, tudi motoristov v Mirni Peči.

41. dan vojne v Ukrajini še vedno močno odmevajo posnetki in fotografije posledic nasilja iz Buče v bližini Kijeva. Rusija zanika vsakršno vpletenost in obtožuje ukrajinsko stran, da gre za uprizoritve. Odziv mednarodne javnosti pa je zelo oster, pritisk na Rusijo naj bi danes še stopnjevala. Druge teme oddaje: - Finančni ministri evrskega območja za nov sveženj ukrepov proti Rusiji - Turistično gospodarstvo v pričakovanju razpisa za pridobitev enkratnega dodatka za pokrivanje koronskih izgub - Rokometaši Velenja si bodo danes skušali zagotoviti uvrstitev v četrtfinale evropske lige

Potem ko se je pokazalo, da se vojna v Ukrajini ne bo končala v nekaj dneh, je vedno več beguncev iz Ukrajine, ki si želijo naučiti se slovenskega jezika. Pri učenju jim v obliki skupinskih tečajev ali individualnih srečanj pomagajo tudi prostovoljci Slovenske filantropije. Odziv prvih prostovoljcev je presenetljiv, kot tudi napredek ukrajinskih beguncev pri učenju slovenščine. Gosta: Ukrajinec Aleks in učitelj slovenščine pri filantropiji Viktor Kollar.

Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.

- Odziv na strategijo opuščanja premoga: le električna energija po vzdržnih cenah lahko zagotavlja konkurenčnost gospodarstva - Na Gorenjskem ugotavljajo, da je lahk otudizma tudi preveč - Diplomatni Višje strokovne šole za gostinstvodobro zaposljivi - Živ spomin na »Partizanske smučine Cerkno ´45«

V Sloveniji se končuje teden cepljenja. Kakšen je bil odziv, smo preverili pri pristojnih v mariborskem Zdravstvenem domu in Univerzitetnem kliničnem centru. V slednjem se število hospitaliziranih bolnikov zmanjšuje, zato že ukinjajo posamezne covidne oddelke. Kljub temu pa svarijo, da je zaradi širjenja omikrona treba upoštevati vse zaščitne ukrepe. Pripravil Dejan Rat.

Odziv na 70. epizodo podcasta je bil odličen: očitno vas tekaške sredine okrog vas pa tudi širše zelo zanimajo, zato tudi tale epizoda nadaljuje z isto temo. Tudi tokrat sem se sprehodil po Sloveniji, od Obale do Maribora, od Žirov do Šentjerneja in za vas in tudi za potešitev moje radovednosti pred kamero in mikrofon povabil novih sedem gostov. Z mano so Dejan Babič (ATD Savinjčan), Iztok Hribar (Izišport), Aleš Tomič (Modri tekači), Metka Pikl (Tekači z Obale), Katja Rakušček (Sportka), Anže Kristan (Amfibija trail adventures) in Borut Podgornik (Tekaška vadba Maribor). Nadaljevanje sledi!

Tokratno Svetovalnico smo oblikovali z vašim sodelovanjem. Odziv je bil velik, odgovore smo poiskali pri treh strokovnjakih. Sodelovali so vodja svetovalne skupine za Covid dr. Mateja Logar, specialistka medicinske mikrobiologije dr. Tatjana Avšič Županc in biokemik dr. Roman Jerala.

Predsedujoča država Svetu Evropske unije se je tudi ob vrhu EU – Zahodni Balkan znašla v primežu protestov. In to kljub ali morda zaradi tega, ker je prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktivirala 9. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Zakaj so naenkrat na trgih in ulicah množice ljudi? Zaradi pogoja PCT in zanikanja covid epidemije, ali zaradi vsesplošnega nezadovoljstva z ukrepi, oblastjo, politiko v najširšem pomenu besede in nizkotnim diskurzom v državi. V četrtkovi Radijski tribuni smo gostili predstojnika Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Bojana Musila.Oddajo je pripravil in vodil Dejan Rat.

Literarne, gledališke, filmske ocene.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. ========================================­===== Teme DIALOGA #20: Razumevanje odvisnosti Ekstremne človeške izkušnje Premagovati samega sebe Družbena omrežja Statistika porno vsebin Izbira med izkušnjami in denarjem Kaj bi sporočili vsem ljudem na svetu Poklici prihodnosti Izkušnja, ki bi jo privoščili vsakemu Socialni stiki O laganju in lažeh Odziv na cilj in zakaj se radi umikamo od njega nazaj Kaj želimo, da se nas vpraša? Kako zaslužiti veliko denarja?

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o incidentu na alternativni državni proslavi in ministrovem odzivu nanj. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta današnji pogovor pričela s svetopisemsko priliko o biserih in svinjah. Priliko je uporabil minister za notranje zadeve, ko je hotel poudariti, da so pripadniki skrajne desnice največji zaklad našega naroda, je pojasnil Žerdin. »Policija je presodila drugače in te biserčke pridržala, saj je ocenila, da nameravajo na alternativni proslavi naredit kraval,« je povzel.

66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?

V Sloveniji je bila doslej z enim odmerkom cepiva proti covidu cepljena približno petina prebivalstva, z dvema pa desetina. Cepljenje naj bi se sicer v prihodnjih dneh in tednih še pospešilo, pričakovati je večje dobave cepiv. Začetni dvomi glede varnosti cepiv pa se zmanjšujejo, je danes dejal zdravstveni minister Janez Poklukar in ob tem zavrnil navedbe, da cepljeni s cepivom AstraZenece status cepljenega pridobijo šele po 12-ih tednih, temveč ta status dobijo po treh tednih. Drugi poudarki oddaje: - Svetovni dan svobode medijev v znamenju napetosti med vlado in STA - Rim od Pariza pričakuje izročitev levičarskih teroristov, postopki se zamikajo - Pandemija stopnjuje stihijo na trgu s prašiči

Pod prvim vlogom o delnem postenju, ki ga lahko najdeš na spodnji povezavi, sem dobil super komentar ene od poslušalk, v katerem je omenila, da bi bilo dobro še kaj povedati bolj specifično o delnem postenju pri ženski populaciji.Povezava do prejšnega vloga: https://www.youtube.com/watch?v=Tp50Az9FBpIIdeja se mi je zdela zelo dobra, zato sem se odločil, da se bom malo bolj podrobno posvetil še ženski popualciji.Vlog sem razdelil na dva dela, ker je preveč za razdelati, pa še bolj zanimivo je tako

Problematika zavajanja in slabega oz.napačnega navajanja in branja določenih študij me resno moti. Predvsem, ker lahko ljudem dejansko škoduje. Video je moj odziv na dokumentarec, ki bi ga sam označil, kot zelo nekvalitetnega (iz vidika podatkov, ki jih nudi). Uživaj ob gledanju. :D

Ob vrnitvi še preostalih dijakov v srednje šole po državi pospešeno poteka cepljenje šolnikov.Odziv učiteljev je dober, cepiva pa je dovolj. V oddaji tudi: - Gospodarstvo pričakuje nadaljnjo podporo za okrevanje po epidemiji - Nevladniki ostro proti zaostrovanju azilne zakonodaje - Rusija začenja novo diplomatsko ofenzivo v zalivskih državah

V epizodi #41 je bil moj gost Sašo Dolenc, znanstveni pisatelj, filozof in komunikator znanosti. Dotakneva se tematik, kot so: Odziv znanosti na trenutno koronakrizo; porast skepticizma nad znanstveno stroko in teorij zarot; problematika polarizacije mnenj s pomočjo družbenih omrežij; pomembnost filozofije in kulture izmenjave idej, debatiranja; porast populizma v zahodnem svetu in fenomen Trumpa; zaupanje cepivom proti COVID-19; itd. ========================================­===== Sašo Dolenc se ukvarja s preučevanjem znanosti, o čemer je napisal več knjig in razprav. Redno objavlja tudi sestavke, v katerih opisuje in komentira dogajanje v svetu znanosti. Več: https://saso-dolenc.com/

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/znanostdobregapocutja   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

V oddaji smo govorili o odzivu humanitarnih organizacij in civilne družbe na stiske ljudi zaradi pandemije. Predstavili smo tudi zgodbo o Mariji Goretti in njenem morilcu Aleksandru Serenelliju. O slednjem je pred kratkim izšla knjiga, o prvi pa je že posnet film, ki ga bomo lahko videli spomladi, vse pa sodi v priprave na 50-letnico župnije Tržič – Bistrica.

V oddaji gostimo državno sekretarko na ministrstvu za kulturo Ignacijo Fridl Jarc, nadaljujemo pa s Poletno muzejsko nočjo, Vilenico in Lirikonfestom. Drugi del oddaje bomo posvetili tudi Jakopičevemu nagrajencu, Jakopičevi razstavi, Plečnikovim tržnicam in razstavi Uršule Berlot v Novi Gorici.

Oskrba v domovih za starejše je bila v času epidemije velikokrat kritizirana; kritike so prihajale tudi iz samih domov. A pristojni, na čelu z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, so danes vse očitke znova zavrnili. Kot je poudaril Gantar, smo imeli okuženih 1,7 odstotka stanovalcev DSO, kar je po njegovem odličen rezultat. Med vsemi umrlimi za covidom-19 v Sloveniji je sicer nekaj več kot polovica umrla v domovih za starejše.tKako pa smo pripravljeni na morebitni drugi val? V oddaji še: - Sloveniji iz Evrope za okrevanje po pandemiji nekaj več kot 5 milijard evrov - Znane podrobnosti glede turističnih bonov - Poslanci po večini naklonjeni nedeljskemu zaprtju trgovin - Odziv kulturnega ministrstva na očitke kulturnikov o ignoranci

Ko je Aljaž Vilčnik na svojem Facebook profilu objavil, da imajo v družini potrjeno okužbo z novim koronavirusom, se je spraševal, ali je njegova odločitev pravilna ali ne. Odziv je pokazal, da je storil prav. Njegovo objavo je všečkalo več kot štiri tisoč ljudi, delilo pa več kot tri tisoč. Pa ne samo to: število komentarjev je preseglo številko tisoč štiristo. »Vsi izrazi podpore in sočutja, dobre želje in pozitivna energija, so nekaj nepredstavljivo lepega,« pravi Vilčnik. Kako zdaj v izolaciji teče življenje Aleša Vilčnika, njegove partnerke in treh hčera ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje v teh dneh, poslušajte v Ultrazvoku. Aljaža Vilčnika je v Sevnico poklical Iztok Konc. Foto: Aljaž Vilčnik, 43 let, doktor znanosti, podjetnik iz Sevnice

Muzealka, trenerka več metod za boljše sobivanje in vodenje, profesorica zgodovine in sociologije Janja Rebolj pravi, da jo njeno delo vodi k ljudem, kako smo živeli, kako živimo in kako bi lahko še bolje. Pogovarjali smo se o učinkovitejših odnosih in komunikaciji.

Če imate težave z odzivom na vaše vloge za delo, OBVEZNO pospremite to epizodo. V njej sem namreč naredil praktičen prikaz uporabe posebne tehnike šoka na obstoječem življenjepisu. Da mu drastično izboljšate odziv torej ne potrebujete preurejanje vašega obstoječega CV-ja, pač pa samo to kar sem demonstriral v tej epizodi. Za boljše razumevanje si lahko pogledate tudi njen VIDEO posnetek tukaj https://www.youtube.com/watch?v=KAJrv15HF5o Za vam prilagojene nasvete, pa obiščite https://prosnja.si --- Send in a voice message: https://anchor.fm/zaposlitev123/message

Alma M. Karlin je tako močno verjela vase in v svoje znanje jezikov, da se je odpravila na pot okoli sveta. Jeziki ji niso pomagali le pri sporazumevanju, ampak tudi pri financiranju poti. Ko je prispela v Peru, je bilo prvo, kar je storila, to, da je v časopisu objavila oglas o poučevanju jezikov. Odziv je bil dober in Alma je bila prepričana, da bo tako zlahka prepotovala svet. Na Japonskem je učila italijanščino, v Peruju angleščino, na Havajih pa je prevajala strokovno literaturo v nemščino. Alma Karlin je govorila najmanj 10 jezikov. Že leta 1908 je v Celju odprla jezikovno šolo. O tem, kako je znanje jezikov pomagalo Almi M. Karlin na poti okoli sveta, smo se pogovarjali z Barbaro Vrtovec, kustosinjo, etnologinjo in kulturno antropologinjo. Ob tem pa nismo mogli spregledati nekaterih vznemirljivih in pretresljivih dogodkov iz Alminega življenja.

Poznavanje delovanja našega imunskega sistema je izrednega pomena za lažje zdravljenje, razvoj bolj učinkovitih cepiv, kot tudi za odkrivanje vzrokov avtoimunskih bolezni. Pomemben vpogled v mehanizme, ki so na delu pri našem imunskem odzivu, ponuja delo dr. Mojce Benčina, višje znanstvene sodelavke na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo. V zadnjih nekaj letih je nanizala vrsto odmevnih rezultatov, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, v letu 2018 pa je za svoje delo prejela najprej Preglovo nagrado, ki jo podeljuje Kemijski inštitut, ter nato še državno Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!

Pri založbi Učila je v prevodu Maje Kogej izšla knjiga Zgodbe za lahko noč za uporniške punce. Avtorici Elena Favilli in Francesca Cavallo sta denar za nastanek knjige zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter. Odziv je bil izjemen, denar sta zbrali v 30-ih urah, knjiga pa je po izidu postala prodajna uspešnica prevedena v številne jezike. V knjigi avtorici v obliki zgodbe za lahko noč predstavita biografije 100-ih žensk, ki so opremljene z ilustracijami 60-ih umetnic. Kot sta pojasnili avtorici, je knjiga nastala zato, ker je na knjižnih policah premalo knjig za otroke, v katerih bi nastopale ženske, ki niso le pasivne princeske. Še več, književnost za otroke se vse bolj polarizira na tisto za deklice in tisto za dečke, na prodajnih policah je tako vse več knjig, slikanic, pobarvank … roza barve z bleščicami, ki so očitno namenjene samo puncam. Kaj tovrstna književnost sporoča deklicam in kaj dečkom, kaj sporočajo klasične pravljice, zakaj je vse več ločevanja kulturnih vsebin po spolu? O tem v tokratni oddaji Glasovi svetov. Gostji: dr. Renata Šribar in dr. Valerija Vendramin. Pripravlja Urška Henigman.