Podcasts about ljutomeru

Mohamed Laissani je pred več kot 40 leti prišel študirat v Slovenijo iz Alžirije, zdaj pa tu torej že več kot štiri desetletja živi. V Ljutomeru, od koder je njegova žena, je kot inženir lesarstva dobil svojo prvo službo, si ustvaril družino in postal »pravi Prlek«. Čeprav ga je mraz ob njegovem prihodu tako presenetil, da se je po tednu dni kar vrnil v domače sredozemsko mesto Zeralda, se je po treh mesecih vendarle odločil spet priti v Slovenijo, tega pa danes niti najmanj ne obžaluje. Zdaj ga sredi Prlekije na njegovo rojstno deželo še najbolj spominja hrana, ki jo obožujejo tudi njegova otroka in žena. Mohameda Laissanija je v Ljutomeru obiskala Lidija Kosi.

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih. Tanja Bigec, profesorica slovenščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, navaja tudi najpogostejše napake, zaradi česar se izgubljajo točke: Uvod ne sme biti predolg. »Popuščanje«: preveč časa in prostora kandidati namenijo prvim postavkam v eseju in jim za končne zmanjka časa ali pozornosti (na primer za aktualizacijo). Točk dijaki ne dobijo, če je preveč obnove; zavede jih podajanje zgodbe ali naštevanje dejstev, pozabijo pa na razlago. Nasvet: uporabljajo se lahko vzročno-posledične povezave, torej vezniki ker, zato, kajti, saj, sicer, ki že sami od sebe pisca potegnejo v razlago. Pri primerjavi se lahko zgodi, da na začetku ni teze, da primerjava ni dovolj poglobljena ali da gre zgolj za naštevanje lastnosti enega in nato drugega lika, niso pa izpostavljene skupne značilnosti ali razlike. Mladi včasih spregledajo navodila, kot so: opredelite se, ovrednotite. Pri eseju ne izpostavimo le literarnega dejstva, temveč ga moramo tudi pretehtati. Površna ali presplošna aktualizacija: treba je biti konkreten, izpostaviti konkretne pojme, poimenovanja, razložiti na primerih (primer presplošne trditve: Vojna je huda stvar.) Pri jeziku je največji krivec za manj točk pravopis. Pri slogu mladi izgubljajo točke zaradi ponavljanja besed, imen, stavčnih struktur. Na ta del se lahko pripravijo tako, da si poiščejo sopomenke, nadpomenke in parafraze, ki jih lahko izmenično uporabljajo v eseju. V zaključku se ne odgovarja na zadnjo postavko, temveč povzema ugotovitve.

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih.

O prazničnem sporočilu dneva samostojnosti in enotnosti bodo na praznični dan razmišljali Victoria Dohmen, Miha Horvat in Luka Kozar – dijakinja in dijaka gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru; Janez Osojnik, asistent na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Mariboru in avtor monografije o tej temi, sicer rojen tri leta po plebiscitu; nekdanji državnozborski poslanec Rudi Moge in upokojeni zdravnik, zaslužni profesor doktor Elko Borko, ki je v devetdesetih letih svojega življenja v istem mestu stalnega prebivališča zamenjal štiri države.

Drugi poudarki oddaje: V Slovenski Bistrici se soočajo s pomanjkanjem neprofitnih stanovanj, občina novogradenj ne načrtuje Varuhov kotiček so danes dobile še tri občine - Logatec, Idrija in Cerkno V Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah načrtujejo graditev letnih kopališč Približuje se Dan Maribora, kjer bodo s štiridnevnimi prireditvami zaznamovali 860 let od prve zaznambe mesta

Ime meseca junija je Tomaž Horvat, programski vodja jubilejnega, že 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Kljub nenehni finančni podhranjenosti mu je z ekipo entuziastov in ljubiteljev žanrske kinematografije uspelo sestaviti pester mednarodni program z delavnicami, pogovori, koncerti in kulinarično ponudbo.

Iz župnijske cerkve Svetega Janeza Krstnika v Ljutomeru neposredno prenašamo sv. mašo. Mašuje župnik Goran Merica. Sodeluje mešani pevski zbor domače župnije; zborovodkinja je Valentina Babič.

Ime tedna je Tomaž Horvat, programski vodja jubilejnega, že 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Kljub nenehni finančni podhranjenosti mu je z ekipo entuziastov in ljubiteljev žanrske kinematografije uspelo sestaviti pester mednarodni program z delavnicami, pogovori, koncerti in kulinarično ponudbo. Kandidata sta bila še: Branko Šturbej, dramski igralec, ki s svojo karizmatično pojavo, virtuozno gledališko igro in jezikovno briljanco že več kot trideset let oblikuje slovenske odrske, filmske in televizijske like. Je letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, osrednje slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost. Tanja Pak, umetnica, ki je na mednarodni tekmovalni razstavi sodobne umetnosti v steklu Toyama International Glass Exhibition na Japonskem za delo Rêverie prejela najvišjo nagrado grand prize. Njeno delo bodo razstavili v Muzeju umetnosti v steklu Tojama in bo postalo del stalne zbirke.

V Ljutomeru, kjer je Karl Grossmann leta 1905 posnel prvi slovenski film Odhod od maše v Ljutomeru, se je že 20. leto zapored sklenil Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Poleg pestrega nabora grozljivk so se obiskovalci lahko udeležili raznih delavnic in koncertov ter se razvajali ob pestri kulinarični ponudbi. Kaj je najbolj navdušilo letošnje obiskovalce, kdo so bili slavnostni gostje in kdo je dobil "hudega mačka"?Foto: Špela Jambriško

20. izdaja Grossmanovega festivala prinaša 31 dolgometražnih in 37 kratkih filmov iz 21 držav, častni gost bo srbski režiser Slobodan Šijan. V letošnjem programu sta tudi dva slovenska žanrska filma. V oddaji bomo govorili tudi o razstavi grafik priznanega japonskega umetnika Harumija Sonoyame, ki so jo sinoči odprli v galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.

V turistični oddaji smo pripravili nekaj namigov za praznične izlete po bližnjih krajih … Ustavili smo se pri Sveti Ani, pri Sveti Trojici, Ljutomeru in Vitanju in vam nanizali nekaj zanimivosti o omenjenih krajih. Seveda ni manjkal potopisni del oddaje; z našim gostom, študentom Tilnom Nipičem, smo raziskovali grški otok Leros.

Na nočni obisk prihajata šolnika Zvonko Kustec in Franc Čuš. Prvi se bo v soboto poslovil od dvajsetletnega ravnateljevanja Gimnaziji Frana Miklošiča v Ljutomeru, drugi bo stopil na njegovo mesto. Po eni bomo govorili o »Knjigi o uri«, ki predstavlja poldrugo stoletje stavbe sedanje prve gimnazije v Mariboru. Srečali se bomo še z jubilejem Krajinskega parka Goričko, dodali posnetek koncerta zasedbe Toti big band in proti jutru še četrtkovo rezino zgodovine. Voditelj bo Stane Kocutar.

Veliko poezije, glasbe, filmske umetnosti, pokušine domačih vin in druge prijetne, intimne dogodke pa bo naslednji teden mogoče obiskati na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani, Krškem, Murski Soboti, Ljutomeru, v avstrijski Potrni in hrvaškem Varaždinu. 27. mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo gostil 18 uveljavljenih pesnic in pesnikov iz tujine in Slovenije. Začel se bo v ponedeljek na Petanjcih, slovesno pa ga bodo odprli v četrtek na Ptuju z branjem Odprtega pisma Evropi, sicer pa bo festival z okoli 60 dogodki vabil različne generacije.

Festivalsko poletje se je začelo! Še zadnji utrinki s Kino otoka v Izoli in že smo na poti v Kranj, kjer se odvija Kranjski igralski filmski festival - Krafft. Častni gost letošnjega festivala je sloviti srbski igralec Predrag "Miki" Manojlović. Napovedujemo pa tudi dogajanje v prihodnjem tednu: v Ljubljani Festival migrantskega filma, v Ormožu in Ljutomeru pa se bo začel - letos zgodnji - ljubljenec domačega in tujega občinstva, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. V kinu so slišni še zadnji udarci Metronoma: film je umeščen v Bukarešto v začetku sedemdesetih, kjer sedemnajstletna Ana s prijatelji posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. 

Med prva zimsko-pomladna opravila v vinogradu spada rez vinske trte. S tem zahtevnim opravilom vinogradnik uravnava obremenitev in rodnost vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, ki ga želimo pridelati. O tem se bomo v Svetovalnem servisu, ki bo tokrat potekal iz našega terenskega studia v Ljutomeru, pogovarjali s svetovalcem in specialistom za vinogradništvo Miranom Toričem s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.

Gymnasium tokrat gostuje v Ljutomeru. V središču Prlekije so se nam v mobilnem studiu pridružili dijaki ljutomerske gimnazije, ki letos praznuje 60 let. Šola je danes prepoznavna v slovenskem in mednarodnem merilu, a vse to ni samoumevno. Poleg oddelkov splošne gimnazije imajo še umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, pa predšolsko vzgojo, nov je program medijskega tehnika. Od tod prihajajo najboljši debaterji, prihodnji mesec bo prav tu v Ljutomeru gostili debaterje z vsega sveta. Več izvemo od dijakov in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Goran Šoster vodi Prleško razvojno agencijo, ki so jo v Ljutomeru ustanovili leta 1998, hkrati pa je član upravnega odbora Društva za razvoj slovenskega podeželja. Z različnimi projekti, ki segajo tudi čez državno mejo, s sodelavci skrbi za napredek in povezovanje zlasti na območju Prlekije in Pomurja, svojo zavezanost ekologiji pa udejanja tudi na svoji vinogradniški kmetiji v osrčju Krajinskega parka Jeruzalem. Kot ljutomerski alternativec se je že pred desetletji vključeval v gibanje za zaščito reke Mure, znan pa je tudi kot soustanovitelj slovenskega in evropskega podeželskega parlamenta. Goran Šoster že od vsega začetka poje v komornem pevskem zboru Orfej, ki v Ljutomeru deluje od leta 1989.

Še brez diplome je začel poučevati zgodovino na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, kamor je iz domačega Svetega Jurija ob Ščavnici še ne tako dolgo nazaj prihajal kot dijak. Že njegovi predniki so zbirali ostaline in pričevanja o preteklosti domačega okolja, sam pa je vse skupaj nadgradil in s svojim navdušenjem navdušuje tudi druge. Franc Čuš, profesor zgodovine in predsednik domačega Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine, ki mu ni težko usmerjati ekipe, ki pripravlja bogat zbornik domačega kraja ali pa na pomlad v družbi podobno mislečih in delujočih čez prometno cesto ob Blaguškem jezeru prenesti več tisoč žab. Ob vsem tem pa zahaja še v vinograd v bližnji Sovjak ali k čebelam. Pravijo, da je povsod navzoč s prepoznavno srčno predanostjo.

Nekaj o povezavi med prvim slovenskim taborom in Antonom Tomšičem, našim prvim poklicnim novinarjem in urednikom Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, je bilo zelo pomembno. V Ljutomeru se je avgusta 1868 več kot sedem tisoč udeležencev zavzelo za zedinjeno Slovenijo in zahtevalo vse pravice za utrjevanje svoje narodnosti, med njimi tudi uvedbo slovenščine v šole, urade in na sodišča. To je bil v monarhiji čas reform, ki sovpada tudi z začetkom izhajanja dveh časopisov, Slovenskega gospodarja (1867) in Slovenskega naroda (1868). V Sledeh časa, ki jih je pripravil Stane Kocutar, se bomo spomnili pomembne vloge časopisja in Antona Tomšiča (1842–1871) urednika Slovenskega naroda, ki ga štejemo tudi za našega prvega poklicnega časnikarja.

Stosedemindvajseta epizoda podkasta O.B.O.D. je VII. epizoda v živo, posneta lani 21. julija na 17. Grossmannovem festivalu v Ljutomeru. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili filmsko kritičarko Sanjo Struna oziroma, obratno, Sanja jih je povabila na festival, da “temeljito in nadvse zabavno”, a brez (pretiranih) kvarnikov poklepetajo o kultni južnokorejski neonoir akcijski skrivnostnici […]

Letos mineva 150 let od ustanovitve prve hranilno kreditne zadruge v Ljutomeru. Prizadevanja bratov Vošnjak je v izjemno težkih časih na prelomu stoletja odločno podprl dr. Janez Evangelist Krek in zadružno povezovanje dvignil na višjo raven. Kakšni pa so današnji izzivi in zakaj je zadružno povezovanje prava pot, pa nam je v tokratni oddaji Naš gost pojasnil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Stanko Kristl se je rodil leta 1922 v Ljutomeru, diplomiral je leta 1954 in bil nato med drugim asistent pri profesorju Edvardu Ravnikarju, v poznejših letih pa profesor na Fakulteti za arhitekturo. S svojimi deli je trajno oblikoval vsakdanji prostor Ljubljane in drugih slovenskih mest; odlikujejo jih skrbno premišljeni tlorisi, ovoji stavb s pretehtanimi likovnimi elementi in funkcionalnost. Ta je posebej izrazita pri javnih stavbah, zlasti bolnišnicah. Med njegova vrhunska dela sodi Klinični center v Ljubljani. Stanko Kristl je Prešernov, Župančičev in Plečnikov nagrajenec, leta 2018 je prejel tudi Srebrni red za zasluge Republike Slovenije.

Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.

Drugi poudarki oddaje: - V Križevcih imajo prenovljeno zobno ambulanto, v Ljutomeru se končuje obnova urgentnega centra - Kranj bi - kljub morebitni novi občini Golnik, ostal mestna občina - Rakek bo dobil Dom zaščite in reševanja - Na Koroškem s festivalom Urška spodbujajo literarno ustvarjanje mladih.

V drugi letošnji oddaji govorimo o natečaju evroposlanca dr. Milana Brgleza, o obisku Fakultete za tehnologijo polimerov in Tehno parka Celje, ter o projektnih dnevih v Ljutomeru. Z Vami bomo podelili tudi nagrajence Krkine nagrade in se pogovarjali z Lino Horvat iz 4.u, ki je prejela Klapo za najboljši slovenski mladinski film. Za Vas smo pripravili tudi reportažo o Evropskem dnevu jezikov, Jakob pa se nam je javil iz Bruslja.

Tokrat predstavljamo šesterico grozljivih in fantastičnih celovečercev, ki se v Ljutomeru na 17. Grossmannovem festivalu potegujejo za hudega mačka. Recenziramo z oskarjem nagrajeno celovečerno animacijo Duša ter Hollywoodsko prevaro, v kateri igrajo kar trije oskarjevci. Pogovarjamo se s slovenskim koproducentoma filma Morena, ki je na nedavno končanem canskem festivalu požel velik uspeh. Morena je v Cannesu prejela nagrado za najboljši prvenec, minuli teden pa je odprla še festival v Pulju.

Gary Sherman, častni gost 17. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina bo drevi v Ormožu odprl letošnjo izvedbo. Odvijala se bo v Ormožu in na svoji stalni lokaciji v Ljutomeru. Predstavili bodo 37 celovečernih, 34 kratkih in 9 dokumentarnih filmov iz kar 30 držav. Cankarjeva založba se predstavlja s petimi knjižnimi novostmi. Izdali so namreč novi deli Milana Dekleve in Janeza Ramoveša, knjigo misli Josipa Jurčiča ter dva prevoda iz nemščine in italijanščine. Na ljubljanski Filozofski fakulteti pa se danes zaključuje 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga je priredil Center za slovenščino kot drugi tuji jezik. Letos so bile v ospredju ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. foto: Grossmann press

Prihodnji teden se odpira letni kino Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, v Ljutomeru in Ormožu pa se že pripravljajo na 17. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Poročamo o dogajanju na 74. filmskem festivalu v Cannesu, o Tednu italijanskega filma, ki bo prihodnji teden potekal v Slovenski kinoteki, poleg tega ocenjujemo film Šarlatan režiserke Agnieszke Holland o nekoč slavnem češkem zdravilcu in zeliščarju Janu Mikolášku.

Izpit iz sociologije na maturi je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge. Notranji del, seminarska naloga, prinaša 20 % celotne ocene, po besedah Jerneja Jaklja, profesorja sociologije na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, bodo kandidati pri tem delu letos zelo uspešni, saj so skozi delo na daljavo v navezah s svojimi profesorji nemoteno lahko opravljali individualne razgovore, zbirali teoretično gradivo in prek intervjujev ter anket dobili tudi vse gradivo, ki so ga za izdelavo potrebovali. Kakšni so nasveti profesorja pri pisnem delu izpita, zakaj se morajo kandidati držati izbrane teme, zakaj konceptni list ne sme ostati prazen in kako naj kandidati ponovijo snov teden dni pred izpitom – o vsem tem pa več v naslednjih minutah. S profesorjem Jakljem, ki je tudi zunanji ocenjevalce na maturi, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay

O lovcu, Urugvaju, Ljutomeru in tibetantskih zvončkih, o ROI (Return On Investment), prvi slovenski hip-hop/rap združbi, ter karmi iz Vinkovcev. Nekaj malega tudi o glasbi. Andrej Karoli in Big Foot Mama.

Na obisk smo šli v Prlekijo. Z dijaki umetniške gimnazije smeri gledališče in film z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo se pogovarjali o pouku, lanskem šolskem letu, igralstvu, filmu in umetnosti.

Z Goričkega v Piran. Ne, to ni samo v pesmi. Tega se je lotil tudi mlad, še ne polnoleten fant, dijak gimnazije v Ljutomeru, in prehodil razdaljo nekaj sto kilometrov, peš, sam, s težkim nahrbtnikom na ramenih. Ob poti je srečeval neznane ljudi, ki so mu velikokrat ponudili prenočišče in zavetje v noči, tudi kos kruha. Dobrota ljudi ga je navdušila, kaj je doživel na tej pustolovščini, do kakšnih spoznanj je prišel, je povedal v pogovoru.

V začetku tedna se je poslovil maestro Ennio Morricone. Zapustil je neizbrisljiv pečat v žanru filmske glasbe. Poklonili se mu bomo z esejem in izbranimi odlomki njegove filmske glasbe, zaradi katere smo, kot je zapisala Tina Ogrin, filme začeli tudi poslušati. Napovedali bomo 16. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo letos potekal v Ormožu in Ljutomeru ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov, ter se podali v kino. Ogledali smo si Emo čilskega režiserja Pabla Larraína ter iHuman norveške dokumentaristke Tonje Hessen Schei. Avtorici ocen sta Tesa Drev in Tina Poglajen. Foto: AP Photo/Michael Sohn

Tudi najnovejši podatki o številu na novo okuženih ljudi s koronavirusom v Sloveniji navdajajo z optimizmom, saj so včeraj odkrili le 9 primerov. Je pa danes precej prahu dvignila odločitev ministrstva za zdravje, da bodo okužene oskrbovance iz doma starejših v Ljutomeru premestili v ptujsko bolnišnico. Vodstvo pravi, da gre za neodgovorno odločitev, saj v bolnišnici, kjer doslej niso imeli okuženih, spravljajo v nevarnost bolnike in zaposlene. Druge teme: - Starost, visok krvni tlak in sladkorna bolezen povečujejo zaplete pri covidu-19 - Študentje se že lahko prijavijo za dodelitev solidarnostnega dodatka - Analitiki: cene pogonskih goriv pri nas ne bodo občutno padle - Kmetje čakajo na dež, Primorska med najbolj prizadetimi zaradi suše

Mineva sto let od rojstva skladatelja, dirigenta, glasbenega publicista in pedagoga Cirila Cvetka. Rodil se je v Vučji vasi pri Ljutomeru. Leta 1948 je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz dirigiranja in kompozicije, nato se je izpopolnjeval v Pragi in Parizu. V letih 1945-1947 je bil vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, zatem vodja umetniškega oddelka in umetniški direktor Triglav filma. Med letoma 1951 in 1955 je bil dirigent in direktor mariborske Opere, od leta 1956 je deloval v ljubljanski Operi. Bil je tudi direktor Slovenske filharmonije ter direktor in umetniški direktor ljubljanske Opere. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je odlikoval po tehnični preciznosti in zvesti interpretaciji. Obsežna je tudi njegova publicistična dejavnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali, kako je leta 1993 Ciril Cvetko pripovedoval o svojem življenju in delu.

Iz župnijske cerkve svetega Janeza Krstnika v Ljutomeru bomo na nedeljo Kristusa Kralja neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri bodo sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal bo župnik Goran Merica, pel pa Mešani pevski zbor pod vodstvom Felicite Heric Taškov. Na orgle bo igrala Valentina Babič.

Aprila letos je minilo 145 let od ustanovitve Dunajskega kasaškega kluba, ki velja za najstarejši tovrstni klub v Evropi. Pet mesecev in dva dni pozneje so v Ljutomeru – med križema na Lokavskem polju in Globetkinem mostu – priredili prve konjske dirke. Bile so uspešno izvedene in dobro obiskane, zato so Prleki konec avgusta 1874 poslali dopis Štajerski kmetijski družbi v Gradcu. V njem je Avgust pl. Schenkel, predsednik ljutomerske podružnice te družbe, pojasnil, da je bil na zborovanju tamkajšnjih rejcev konj sprejet sklep, da bodo za izboljšanje kakovosti konjereje in prepoznavnosti ljutomerskega konjskega trga vsako leto pripravili tekmo z enovpregami. Društvo za dirkanje s kobilami v kasu, predhodnik današnjega Kasaškega kluba Ljutomer, je bilo registrirano maja 1875 – dobro leto za Dunajskim. Letos bo tako minilo 145 let od prvih konjeniških prireditev v Ljutomeru, zato bomo v Sledeh časa obiskali muzej Ljutomerski kasač in se ustavili ob najpomembnejših postajah tega športa v obdobju zadnjega nekaj manj kot poldrugega stoletja.

Letos obhajamo 150 obletnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru in 170 obletnico programa Zedinjena Slovenija v za svetovno ureditev revolucionarnem letu 1848. Obdobje slovenskega narodnega prebujanja je pomenilo tudi razmah zborovskega petja pri nas. To pa je neposredno povezano, saj je zaradi svojega skupinskega “značaja” in utemeljenosti v “ljudskem” prepevanje dalo ključen prispevek k vzpostavitvi takrat novih konceptov naroda in Slovenstva. Tokratna oddaja Sledi časa bo vlogo petja v procesih narodnega prebujanja osvetlila skozi pisanje slovenskega časopisja 19. stoletja, ki je te procese spremljalo iz neposredne bližine in jih komentiralo v skladu s sočasnimi idejnimi tokovi. Hkrati pa bo raziskala kako, če sploh, to obdobje odmeva v sodobni slovenski pevski dejavnosti. Na to vprašanje bosta pomagala odgovoriti sogovornika, katerih življenje je s petjem prežeto: Mihela Jagodic, strokovna svetovalka za vokalno glasbo na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in pevec Janez Triler, član Slovenskega okteta.

Letošnja prva julijska sobota bo ostala zapisana v zgodovini slovenskega filma kot dan, ko sta na odru karlovarskega festivala stala Olmo Omerzu, kot najboljši režiser festivala, in Sonja Prosenc, ki ji je žirija namenila posebno omembo. Ljubitelji žanra grozljivk in fantastike so zbrani v Ljutomeru, kjer je Karol Grossmann posnel prva slovenska filma, že jutri se bo v Pulju začel 65. filmski festival s še posebej močno slovensko udeležbo. Na rednem sporedu pa nas med novostmi ta hip najbolj zanima film Terminal, v njem je namreč v eni glavnih vlog zaigrala Katarina Čas. Ogledali pa smo si še kriminalko z naslovom Nebotičnik.