Prvi na maturi

Že vrsto let je geografija eden izmed najbolj priljubljenih izbirnih predmetov na splošni maturi – tudi lani je bilo tako. Največ maturantov se je odločilo za psihologijo, geografija pa je bila na drugem mestu. V spomladanskem roku je ta izpit pisalo 1.675 kandidatov, opravili pa so ga s povprečno oceno 3,35, kar je nekoliko slabše kot leta 2024 (3,47), prav tako so v povprečju dosegli manj točk kot generacija pred njimi: 68,71 točke od 100 možnih. Katerim napakam se lahko izognejo in na kaj naj bodo še posebej pozorni letošnji maturanti, pa izvemo od profesorja geografije na Gimnaziji Šiška Mihe Kolariča, ki je tudi član državne predmetne komisije SM za geografijo.

Letošnji spomladanski izpitni rok splošne mature se je začel 5. maja s pisanjem maturitetnega eseja – nadaljuje se 29. maja z drugo izpitno polo iz materinščine in 30. maja s pisno pole iz angleščine. Nato sledijo izbirni predmeti, med njimi tudi fizika. Maturitetni izpit iz fizike je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit zajema dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35, drugi 45 odstotkov končne ocene. Kakšno znanje zahtevata oz. preverjata dela, kje kandidati izgubljajo največ točk, zakaj je pomembno dobro poznati fizikalne enote in kaj morajo maturanti upoštevati pri zapisovanju decimalnih in veljavnih mest – o vsem tem se je med drugim s profesorico Kristino Leskovar, ki uči fiziko na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pogovarjala kolegica Tadeja Bizilj.

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o psihologiji na splošni maturi – gre za predmet, ki ga zdaj že vrsto let zapored kot izbirni predmet izbere največ kandidatov. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge in preverja razumevanje psiholoških vsebin, sposobnost analize podatkov in argumentiranja v eseju. Pisni del je razdeljen na tri izpitne pole, ki skupaj preverjajo teoretično znanje in analitične sposobnosti. Kako se naloge ocenjujejo, kje se izgublja največ točk, čemu je namenjen konceptni list, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju in kako lahko do 1. junija nadoknadijo morebitno neznanje – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju in je tudi licencirana športna psihologinja.

Če se sprašujete, ali morate pri ploščini trikotnika napisati vse korake računanja, ali je enačba zanjo napisana na izpitni poli ali ne, ter kako je z enotami pri rezultatu, potem vas vabimo, da prisluhnete podkastu Prvi na maturi. Pri odgovorih na ta in podobna vprašanja ter s konkretnimi napotki za reševanje matematičnih izpitnih pol nam je pomagala Barbara Kušar, profesorica matematike in pomočnica ravnatelja Gimnazije Kranj, sicer pa tudi članica državne predmetne komisije splošne mature za matematiko.

Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.

Kako se mladi pripravljate na pisanje maturitetnega eseja, katere napotke, nasvete in usmeritve vam daje profesorica slovenščine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kaj se maturantom zdi največji izziv pri prvem dejanju spomladanskega roka splošne mature in kako pomembno si je vzeti čas za osnutek? V oddaji, ki bi jo lahko naslovili tudi Po klancu do uspešnega eseja lahko slišite odgovore, pa tudi ključne ideje obeh romanov in primerjave med njimi. Poglavja: 00:02:09 Kako se maturanti pripravljate na esej? 00:09:54 Zakaj esej prinese polovico ocene? 00:12:10 Pomembno je slediti navodilom 00:13:27 Pisanje eseja: osnutek, uvod, jedro zaključek ... 00:17:24 Kje maturanti izgubljate točke? Napotki za pisanje! 00:25:13 Povzetki analize obeh romanov in primerjave med njima 00:33:01 Francka in Eva 00:39:36 Cankarjev roman 00:55:42 Roman Tine Vrščaj

Srečanje pisateljice Tine Vrščaj in letošnjih maturantov v radijskem studiu, kjer je beseda tekla o maturi, pisanju eseja, pisateljevanju, predvsem pa o romanu Na Klancu. Mladi so imeli za avtorico kar nekaj vprašanj, izvedeli pa smo tudi, kako oni sami razmišljajo o temah, ki jih odpira obvezno maturitetno čtivo: o okoljski problematiki, zasvojenosti s tehnologijo, vprašanju materinstva in starševstva ter o brezbrižnih medosebnih odnosih. Poglavja: 00:02:40 Mladi in Tina Vrščaj o maturi in eseju 00:07:49 So mladi zadovoljni z izbiro romanov in tematskega sklopa? 00:09:36 Mora literatura bralce tudi provocirati? 00:12:21 Vprašanja mladih: o pisanju in povezavah s Cankarjem 00:22:23 Imajo mladi kdaj blokado pri pisanju eseja? 00:24:31 Okoljevarstvena tematika v romanu 00:28:42 Lik Eve: kako ga doživljajo pisateljica, kako mladi? 00:39:15 Medosebni odnosi v dobi tehnologije in zasvojenosti z njo 00:47:34 Cankar poudarja pomen izobrazbe, kje pa je rešitev v romanu Tine Vrščaj? 00:49:51 Lik Anke in stranski liki 00:52:49 Je tudi roman Tine Vrščaj spomenik materi? 00:56:22 Ali problematika okolja na koncu romana izgine ali ne?

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom. Poglavja: 00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo 00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja? 00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov 00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov 00:13:56 Oznake romanov 00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica 00:16:43 Simbolni pomen klanca 00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta? 00:21:26 Francka in Eva 00:25:10 Vloga matere 00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine 00:33:53 (Ne)odnos z očetom 00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor 00:42:08 Tišina v odnosih 00:44:38 Slikar in Tomaž 00:49:27 Lahko determinizem presežemo? 00:55:02 Okolje in narava v romanih 00:56:38 Motiv teka za vozom 00:58:57 Motiv trpljenja 01:01:00 Konca romanov 01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo? 01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen? 01:08:18 Aktualnost romanov 01:09:23 Kaj romana predajata mladim? 01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja

Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave. Poglavja: 00:01:46 Oznake romana 00:04:47 Obnova 00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci 00:08:55 Liki: Eva 00:18:47 Gregor 00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe? 00:24:33 Stranski liki 00:31:35 Narava 00:32:32 Klanec 00:37:22 Kotel in Ljubljana 00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom) 00:42:17 Medgeneracijski odnosi 00:46:57 Konec romana 00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana? 00:56:24 Sporočila romana 01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj 01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.

Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

Kje maturanti na eseju največkrat izgubljate točke, kako se lahko izognete napakam in kaj za vas predstavlja največji izziv? O pisanju eseja, razlikah med razpravljalnim in razlagalnim esejem, o tem, kaj vse se ocenujuje in kako so točke zarporejene, smo izvedeli od profesoric slovenščine z gimnazij v Novem mestu, Kranju in Ljutomeru, ki so vam dale tudi konkretne napotke o tem, kako dobro pisati esej. Naši sogovorniki so bili tudi dijaki s teh šol, ki so z nami deleli svoje izkušnje pisanja eseja in ključn razmišljanja o obveznih čtivih. Tanja Bigec, profesorica slovenščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, navaja tudi najpogostejše napake, zaradi česar se izgubljajo točke: Uvod ne sme biti predolg. »Popuščanje«: preveč časa in prostora kandidati namenijo prvim postavkam v eseju in jim za končne zmanjka časa ali pozornosti (na primer za aktualizacijo). Točk dijaki ne dobijo, če je preveč obnove; zavede jih podajanje zgodbe ali naštevanje dejstev, pozabijo pa na razlago. Nasvet: uporabljajo se lahko vzročno-posledične povezave, torej vezniki ker, zato, kajti, saj, sicer, ki že sami od sebe pisca potegnejo v razlago. Pri primerjavi se lahko zgodi, da na začetku ni teze, da primerjava ni dovolj poglobljena ali da gre zgolj za naštevanje lastnosti enega in nato drugega lika, niso pa izpostavljene skupne značilnosti ali razlike. Mladi včasih spregledajo navodila, kot so: opredelite se, ovrednotite. Pri eseju ne izpostavimo le literarnega dejstva, temveč ga moramo tudi pretehtati. Površna ali presplošna aktualizacija: treba je biti konkreten, izpostaviti konkretne pojme, poimenovanja, razložiti na primerih (primer presplošne trditve: Vojna je huda stvar.) Pri jeziku je največji krivec za manj točk pravopis. Pri slogu mladi izgubljajo točke zaradi ponavljanja besed, imen, stavčnih struktur. Na ta del se lahko pripravijo tako, da si poiščejo sopomenke, nadpomenke in parafraze, ki jih lahko izmenično uporabljajo v eseju. V zaključku se ne odgovarja na zadnjo postavko, temveč povzema ugotovitve.

V zadnji oddaji Studio ob 17.00, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature, bomo skupaj z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer govorili o tematskem sklopu maturitetnega eseja Človek na razpotjih časa. Iskali bomo vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka ter romana Draga Jančarja In ljubezen tudi. Kaj deli, ki govorita o strahotah druge svetovne vojne, sporočata mladim? Naši gosti so: dijaki Veronika Kos, Ella Litrop, Iva Sečko, Nino Klemenčič in Adam Žižek ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.

V drugi oddaji, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, premišljujemo o zbirki novel Edvarda Kocbeka Strah in pogum. Kdo so glavni protagonisti novel? Kateri od njih so omahljivci, kateri izdajalci? Kdo od njih ravna v skladu z zahtevami svoje etike in kdo se podredi ukazom zgodovinske nujnosti? Kako naj udejanjijo zgodovinsko nujnost in jo osmislijo tako, da ob tem ne izgubijo svoje človečnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00 dijaki Gimnazije Kranj Jan Korošec, Neža Kumše, Ožbej Andrej Naglič, Zara Planinec Čadež, Lara Stoilov Spasova in njihova profesorica slovenščine Špela Camlek.

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.

Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.

Kar nekaj oddaj smo na Prvem namenili pisanju eseja in vsem obveznim maturitetnim čtivom: Sofoklejevi Antigoni, Antigoni Dominika Smoleta, Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. V tej spletni ediciji Gymnasiuma smo povzeli nekaj ključnih misli o vseh štirih dramah in navodil za pisanje eseja, predvsem pa slišali mlade, kako razmišljajo o letošnjem tematskem sklopu Ženska na odru sveta.

O tem, kako napisati esej, kaj morajo vsebovati uvod, jedro in zaključek ter kako se maturitetni esej sploh ocenjuje, smo govorili v tretji oddaji Studio ob 17.00, ki jo namenjamo letošnjim dijakom zaključnih letnikov gimnazij. Poleg splošnih napotkov za pisanje, ki naj jih bodo dale profesorica slovenščina in članica maturitetne predmetne komisije Irena Velikonja Kolar ter dijakinje z Gimnazije Šentvid, smo povezali tudi vse štiri obvezne drame in dali mladim priložnost, da sami povedo več o ženskah na odru sveta.

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.

Pestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, bomo danes pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Ves svet je oder - sodobna dramatika 20. stoletja med tradicionalnim in modernimPestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, smo v tokratni pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Naš sogovornik je bil Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.

Od eksistencialističnih dram do dram absurda ...Od vprašanja svobode do vprašanja smislaDruga polovica 20. stoletja je ponavadi obdobje, za katerega pri književnosti velikokrat pri pouku zmanjka časa, zato smo se tokrat posvetili ključnim značilnostim evropske dramatike med in po 2. svetovni vojni. 20. stoletje je stoletje burnega razvoja, velikih odkritij, največjih grozodejstev, revolucij, miselnih premikov in filozofskih smeri. Med vojno in takoj po njej je bil v evropskem prostoru močno prisoten eksistencializem, ki je zaznamoval tudi dramatiko. Nastajale so eksistencialistične drame, kjer je dramska tehnika še tradicionalna, igra realistična in konverzacijska, poudarjena pa je ideja eksistencialistične filozofije. Tak primer so Zaprta vrata francoskega eksistencialista Jean-Paul Sartre. Glavna ideja te enodejanke, postavljene v en sam dogajalni prostor, je, da pekel ni kraj, temveč so to ljudje okoli nas. Dijakom so sicer bolj všeč drame absurda ali antidrame, ki se odmaknejo od tradicionalne zgradbe, klasičnih tipov junakov in klasičnega poteka zgodbe. Zanje so značilni antijunaki, cikličnost, ni dramskega trikotnika, zgodba je izločena, bolj pomembna je idejnost. Tak primer sta Ionescova Plešasta pevka in Čakajoč Godoja Samuela Becketta. Tudi o teh dveh delih izveste več v tokratni oddaji Prvi na maturi.

Matura se bliža, zato se bomo v današnji rubriki Prvi na maturi zopet posvetili literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Tokrat gremo v obdobje književnosti med obema svetovnima vojnama, v katerem je prva pomembna smer ekspresionizem, druga pa socialni realizem, o katerem bomo več povedali v naslednjih minutah. S profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Tudi danes ob 12.20 je čas za maturitetne vsebine na Prvem. Kar nekaj predmetov, tako na splošni, kot na poklicni maturi smo v oddajah Prvi na maturi že obdelali, v tem tednu pa se bomo posvetili nekaterim literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Reformacija in protireformacija v Sloveniji se pokriva s svetovnim obdobjem, ki ga imenujemo renesansa in humanizem. Gre za zelo pomembno obdobje, saj takrat dobimo utemeljitev glavnih literarnih vrst, od soneta, romana, do novele in drugih. Več o reformaciji in protireformaciji ter o delih, ki v okviru teh smeri čakajo na maturante pri ustnem izpitu iz slovenščine pa v naslednjih minutah – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Zanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.

V minutah, namenjeni maturantom, bomo danes govorili o biologiji – to je še zadnji naravoslovni predmet, pri katerem moramo povedati, kje dijaki na maturi po nepotrebnem izgubljajo točke, in na kaj naj bodo še posebej pozorni. Oddajo je pripravila Špela Šebenik.

Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 % prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.

Za vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov, je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo.

Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjim minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne mature za Farmacijo.

Se lahko doma pripravijo na slušni del izpita pri angleščini? Kje po nepotrebnem izgubljajo točke pri zgodovini in na kaj morajo biti pozorni pri reševanju pol pri psihologiji? Odgovore izveste v oddaji Prvi na maturi.

O matematiki, fiziki in kemiji smo veliko govorili v preteklih dveh letih, zato vam tokrat ponujamo le ključne napotke za reševanje teh izpitnih pol na splošni maturi: za vajo rešujte stare izpitne pole, pozorno preberite navodila in bodite natančni!

Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium!