Podcasts about antigona

Esse episódio contextualiza, no âmbito das tragédias e mitologias gregas, a peça Antigona, escrita pelo grande dramaturgo Sófocles (442 a.c.)

Trilogijo stripovskih upodobitev dramskih besedil je v slovenskem jeziku izdal Slovenski gledališki inštitut, v slovaškem in poljskem pa sorodni inštituciji iz Bratislave in Varšave. Poudarek projekta je na kulturno-umetnostni vzgoji v srednjih šolah, kaže pa se kot uspešna sinergija umetnostnih jezikov, na eni strani besednega, dramskega in na drugi likovnega, stripovskega. V studio smo povabili avtorja stripa Kralj Ubu ali Poljaki, Cirila Horjaka alias Dr. Horowitza in Sandro Jenko, vodjo pedagoških programov v Slovenskem gledališkem inštitutu. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: slogi.si

Hegelova Fenomenologie ducha bývá označována za antibibli. Autor v ní tradiční, často theologicky ukotvené pojmy, převádí na pojmy filosofické, sekulární. Ve velkém finále knihy, které nese název „absolutní vědění“, se říká, že člověk, nikoli Bůh, má klíč od skutečnosti. Autor tím podává svědectví o počínající moderně, anebo ji svým spisem dokonce ustavuje. Dosud si člověk prý myslel, že čelí neměnné, případně Bohem stvořené skutečnosti, zato nyní poznává, že on sám myšlením skutečnost vytváří. Antigona si myslela, že podléhá věčným božským zákonům, my víme, že věčné jsou ty zákony, kterým lidé propůjčili status věčnosti. Nepodléháme věčným zákonům, ale těm, které schvaluje parlament. Tereza Matějčková se v novém dílu podcastu věnuje nejslavnější pasáži z Fenomenologie ducha, tzv. boji sebevědomí na život a na smrt. Jedná se v pravém smyslu slova o klasickou pasáž, tedy o text, který nikdy nepřestává říkat, co má říct. Hegel zde osvětluje, že člověk potřebuje uznání druhého, má-li moci existovat jako osoba. Ale rovněž ukazuje, jak stěžejní je schopnost obětovat sebe sama a riskovat. Ilustruje tím princip, dle kterého ten, kdo se bojí o pověst, žádnou nemá. Schopnost vsadit vše na jednu kartu, zajišťuje jednomu sebevědomí panské postavení, druhé sebevědomí se stává rabem. Následuje však zvrat. Je to nakonec otrok, který z bojů vychází vítězně. Naučil se totiž pracovat, osvojit si „moc bezmocných“.             Hegel tím říká, že podrobení mají navrch nad pány. Nestačí jim totiž uvažovat za sebe sama, vždy musí reflektovat i pánovu pozici. Tím se „otroci“ rozhýbávají, stávají se myšlenkově bohatšími, a – v Hegelově idealistické koncepci – rovněž mocnějšími. Tento vhled vstoupil do úvah mnohých marxistů, ale rovněž třeba do díla Frantze Fanona a jeho tematizace vztahu kolonizovaného a kolonizátora nebo do úvah Simone de Beauvoir o vztahu muže a ženy. I dnes je tato myšlenka vlivná, třeba v díle současného myslitele Axela Honnetha.

Režiser predstave Janez Pipan meni, da je Dominik Smole napisal pesniško dramo v visokem pesniškem jeziku, jeziku filozofskih idej, metafor, simbolov ter bolj ali manj skritih sporočil. "Ena od ključnih stvari je branje Antigone kot pripovedi in ne situacijske drame, kot je bila napisana. Dominik Smole je to zgodbo umestil v značilen in zelo jasno prepoznaven slovenski duhovni in zgodovinski kontekst. Gre za to, kako je z Antigono pod Slovenci. Namreč, ozadje igre je zgodovinsko dogajanje v Sloveniji po koncu vojne, pravijo, da državljanske vojne, od leta 1945 naprej."

SNG Drama Ljubljana s predstavo Antigona odpira začetek nove sezone, ki bo hkrati tudi zadnja sezona pred prenovo stavbe. Na odru bomo lahko videli Antigono Dominika Smoleta, ki jo je za namene uprizoritve priredil Janez Pipan. V mariborskem gledališču pa otvarjajo novo dramsko sezono s premiero trpko komične drama srečanj, ujetih v eno neprespano noč, z naslovom Pijani. Ivan Viripajev, eden najprodornejših sodobnih ruskih dramatikov, je igro napisal po naročilu düsseldorfskega gledališča, kjer so jo leta 2014 tudi krstno uprizorili, na mariborski oder pa jo je tokrat postavil mlad madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml.

Leta 442 pr. Kr. je grški dramatik Sofokles napisal dramo Antigona, zgodbo o moški moči in oblasti vladarja Kreona, ki po koncu bratomornega spopada za mesto Tebe prepove pokop padlega Polinejka. Ta je dvignil vojsko nad svoj lastni rodni kraj, da bi preprečil vladavino bratu Eteoklu. Polinejkova sestra Antigona v trdem, bojevitem moškem svetu pooseblja načelo ženske, materinske ljubezni, ki poskuša premagati okrutno in maščevalno družinsko in hkrati tudi družbeno sovraštvo v tebanski mestni državici. Upre se namreč ukazu Kreona, da je treba Polinejkovo truplo pustiti nepokopano, na milost in nemilost izpostavljeno žrtju mrhovinarjev. Sredi noči najde bratovo mrtvo telo in ga simbolno pokoplje s prgiščem zemlje. Od takrat je Antigona v svetovni književnosti najvišji ideal človeškosti in človečanstva, ki svojo zavezo po dostojanstvu slehernega človeškega bitja po smrti povzdigne nad svoja prepričanja, družbene norme in politične ukaze. Hkrati s svojo zdravo in razumsko presojo, da pred vse družbeno na prvo mesto postavi človečnost v sebi, poskuša mestu prinesti mir in spravo. A vendar je zaradi svojega zgleda sestrske ljubezni nazadnje kaznovana in tudi sama umre. In tok maščevanja, ubijanja in skrunjenja mrtvih neusmiljeno melje ljudstva in narode skozi zgodovino vse do danes. V tem mlinu sovraštva in družbenih laži, ki pa jih vedno narekujejo zasebni interesi, bo ugonobljen tudi slovenski narod, ker vse do danes ne zmore dostojno pokopati svojih mrtvih na kateri koli strani bratomorne vojne. Še vedno dovolimo, da nam novodobni Kreoni narekujejo, koga in kje se bo lahko na nam vsem skupni slovenski zemlji, pokopalo. V resnici pa s tem v sebi pokopavamo svoje lastno dostojanstvo - tisto bistveno, kar nas loči od drugih živih bitij. To je govorica človeške ljubezni, sočutja do drugega in spoštovanja do mrtvih. Kakor so bile Tebe, bomo tudi mi v svoji sprtosti lahek plen kriminala in interesov drugih držav, če se ne najdejo Antigone 21. stoletja, ženske in matere, ki bodo končno dvignile svoj klic k ljubezni med nami.

Vratili smo se!

Charlamos con Ainhoa Amestoy directora de ‘Qué de noche lo mataron’ en el Teatro Fernán Gómez y con Rakel Camacho directora de ‘Humanidad’ en el Teatro Circo Price. La bisagra son los ‘Textos para deleitarse’ con Miriam Vázquez, esta vez ‘Antigona’ de Jean Anouilh

Kako dobrih 2400 let po nastanku Sofoklejeve znamenite tragedije razumeti zagonetno ravnanje glavne junakinje?Takoj po prvomajskih praznikih se bo najnovejša generacija maturantk in maturantov soočila s prvim izzivom, ki ga prinaša zrelostni izpit – z esejem iz književnosti. Med literarnimi deli, ki tam čakajo letošnje četrtošolce in četrtošolke, je tudi ena najbolj znamenitih, največkrat uprizorjenih dram vseh časov, Sofoklejeva tragedija o Antigoni. V njej beremo o hčeri nesrečnega kralja Ojdipa, ki navkljub izrecni prepovedi novega tebanskega vladarja, Kreona, sklene pokopati svojega brata Polinejka, ki je umrl – tako vsaj položaj interpretira nov oblastni režim v Tebah – kot izdajalec, ko se je z orožjem v rokah boril zoper rodno mesto. Kot vemo, to dejanje neposlušnosti Antigono navsezadnje stane lastnega življenja, maturanti in maturantke pa bodo v svojih esejih morali razmišljati, kaj nam ta, dobrih 2400 let stara smrt pravzaprav sporoča danes. V tem smislu so gimnazijci seveda v dobri družbi – Sofoklejeva Antigona namreč intelektualce vseh barv in specializacij zaposluje že stoletja, no če se omejimo le na sodobno Slovenijo, pa hitro ugotovimo, da so se drami v zadnjih nekaj letih posebej zavzeto posvečali filozofi: Slavoj Žižek, ki je igro leta 2015 celo napisal na novo, po svoje, pa Alenka Zupančič, ki se ji je posvetila v še sveži knjigi Pustila bi jih trohneti, potem Lenart Škof, ki se je na Sofoklejevo besedilo leta 2018 naslonil v Antigoninih sestrah, ter Gregor Moder, ki je pri Založbi FDV prav pred nedavnim izdal razpravo Antigona : esej o Heglovi politični filozofiji. Čeprav se v splošnem zdi, da živimo v dobi kronične luknjičavosti spomina, čeprav se zdi, da vse, kar se je zgodilo pred padcem berlinskega zidu, že pripada prazgodovini, o kateri nikomur ni treba ničesar več vedeti, Antigona torej vztraja kot problem, kot izziv, ki ga ni mogoče pustiti za seboj, se ga otresti ali pozabiti. Zakaj ne? – To je vprašanje, ki smo ga v tokratnem Kulturnem fokusu pretresali prav v pogovoru z dr. Gregorjem Modrom, sicer predavateljem na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete. foto: Nikiforos Lytras - Antigona ob mrtvem Polinejku, 1865, izrez (Wikipedia, javna last)

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.

"Diário" I e II, de Witold Gombrowicz, Edição Antigona. Tradução Teresa Fernandes Swiatkiewicz

Quels sont les trucs et astuces des artistes pour lutter contre le trac en tournée ? Comment dépeindre une tempête en musique et quels sont les instruments qui sont les ancêtres du bruitage ? Quels sont les liens entre l'opéra français et les tragédies de Racine ? Comment définir la voix de ténor ? Qui était Traetta ?  Fermez les yeux, ouvrez grand les oreilles et laissez-vous conduire sur les routes de Baroque en stock par Pauline Lambert et Christophe Rousset. Retrouvez tous les épisodes de ce podcast de Radio Classique et des Talens Lyriques sur radioclassique.fr ou sur vos plateformes habituelles.   Références musicales : Leclair, Scylla et Glaucus, Premier air des démons, “Brillante fille de Latone” (air de Circé), Véronique Gens, Les Talens Lyriques, Christophe Rousset (dir.)  Berlioz, Les Troyens, “Je vais mourir !” (monologue de Didon, acte V), Véronique Gens, Les Talens Lyriques, Christophe Rousset (dir.)  Marais, Alcione, Tempête (acte V), Le Concert des Nations, Jordi Savall (dir.)  Vivaldi, Concerto pour flûte à bec, cordes et basse continue “La Tempesta di mare”,  Il Giardino Armonico, Giovanni Antonini (flûte et direction)  Beethoven, Symphonie n°6 “pastorale”, 4e mouvement, Le Concert des Nations, Jordi Savall (dir.)  Mozart, Mitridate, re di Ponto, “Quel ribelle e quell' ingrato”, Giuseppe Sabbatini, Les Talens Lyriques, Christophe Rousset (dir.)  Mozart, La Flûte enchantée, “Dies Bildnis ist bezaubernd schön”, Fritz Wunderlich, Orchestre Philharmonique de Berlin, Karl Böhm (dir.)  Traetta, Antigona, Danse et chœur, “Giusti Numi, ah voi rendete” (acte I), Accentus, Les Talens Lyriques, Christophe Rousset (dir.)   Réalisation : Lucile Metz Hébergé par Ausha. Visitez ausha.co/politique-de-confidentialite pour plus d'informations.

N comme naturel, non pas la beauté au naturel, mais la trompette naturelle et le cor naturel : vous saurez pourquoi un couac est toujours possible et pourquoi les cornistes se promènent avec leur boîte de tons. N comme numérique : quels liens entre musique baroque et outils numériques ? Réponse dans cet épisode. N comme Naples, “la capitale du monde musicien” au XVIIIe siècle, et N comme nuances, si importantes en musique. Alors fermez les yeux, ouvrez grand les oreilles et laissez-vous conduire sur les routes de Baroque en stock par Pauline Lambert et Christophe Rousset.  Références musicales :  Di Capua, “O sole mio”, Enrico Caruso  Broschi, Artaserse, “Son qual nave ch'agitat”, Ann Hallenberg, Les Talens Lyriques, Christophe Rousset (dir.)  Leo, Concerto pour violoncelle en ré mineur, 3e mouvement, Werner Matzke, Concerto Köln  Porpora, Germanico, “Veder vicino il suo contento”, Julia Lezhneva, Capella Cracoviensis, Jan Tomasz Adamus (dir.) Traetta, Antigona, acte I, María Bayo, Anna Maria Panzarella, Carlo Vincenzo Allemano, Les Talens Lyriques, Christophe Rousset (dir.)  Bach, Oratorio de Noël, cantate n°6, English Baroque Soloists, Sir John Eliot Gardiner (dir.)  Bach, Oratorio de Noël, cantate n°6, Orchestre du Gewandhaus de Leipzig, Riccardo Chailly (dir.)  Mozart, Concerto pour cor n°3, finale, Ulrich Hübner, Anima Eterna, Jos van Immerseel  Bach, Messe en si mineur, “Quoniam tu solus sanctus”, Bach Collegium Japan, Masaaki Suzuki (dir.)  Bach, Suite pour flûte et orchestre, Rondeau, son tiré de la première application t@lenschool pour tablettes numériques, “Jouer ensemble”, une appli créée par Les Talens Lyriques  Les Folies d'Espagne, différentes variations, son tiré de la deuxième application t@lenschool pour tablettes numériques, “Composer”, une appli créée par Les Talens Lyriques Hébergé par Ausha. Visitez ausha.co/politique-de-confidentialite pour plus d'informations.

Ragazza per mesi in coma si sveglia, vicini prof e compagni

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Žižkova interpretacija Antigone je, kot bi pričakovali, nasprotna večinski intuicijiŽižkova interpretacija Antigone je, kot bi pričakovali, nasprotna večinski intuiciji. Glavna junakinja drame ni politična borka za univerzalno dobro, temveč za partikularno. V kontekstu sodobne Evrope jo mislec primerja s skrajno desnico, ki zahteva vračilo k domnevnim lokalnim tradicijam. Kreon, na drugi strani, je resnični tragični lik, ki z doslednim uveljavljanjem zakona skuša ohraniti družbeno vezivo, in za to plača visoko ceno. Filozofova drama je dialektična: v skladu s siceršnjimi izpeljavami sta tako lažni progresizem Antigone kot slepi legalizem Kreona slabi izbiri. Zadevo lahko reši samo revolucionarni subjekt, ki gre z njima onkraj njiju. Film sestavljajo tri jasno razmejene linije. Prva je Žižkovo izvajanje tez v črnem filmskem prostoru. Drugi je uprizarjanje prizorov njegove drame, ki ga slovenski gledalci izvajajo na različnih lokacijah v Ljubljani. Tretja pa kolaž arhivskih posnetkov, političnih govorov in protestov, ki segajo vse od druge svetovne vojne do sodobnosti, posnetkov, ki odsevajo razvoj protislovij Evrope ter nastanek in krizo Evropske unije. Gledalci, ki ne poznajo Žižkove misli in njenih osnovnih izhodišč, bodo vse tri najbrž težko prepletli. To je namreč, vse do konca, dokajšen izziv tudi za tiste, ki se s filozofijo bolj redno ukvarjajo. Ne gre za to, da bi bil osrednji protagonist filma hermetičen, prej za to, da nam režiser pomen skozi omenjeno razcepljenost zgolj nakazuje. Vsebinsko jedro filma je toliko bolj zaprto, ker se ukvarja z Evropo kot bolj ali manj izoliranim in enovitim območjem. Simptomatična je Žižkova izjava, da je do stanja celine kritičen, vendar vse kritike, na primer protirasistična in feministična, vendarle izhajajo iz evropske tradicije. Pri tem spregleda, da je tudi rasizem sam v današnji obliki produkt Evrope, da so ideje in prakse enakopravnosti spolov obstajale na drugih celinah, da je vpliv evropske filozofije razumljiv tudi zaradi idejnega kolonializma. Pa seveda to, da je evropska identiteta, kot tudi druge, fikcija, utemeljena na namernem potlačevanju drugih vplivov, in da ima morda Južna Evropa več skupnega s severno Afriko kot Skandinavijo. Stara Grčija, denimo, temelji tudi na idejah starega Egipta in Perzije. Levičarska rešitev, kakor jo ponudi režiser v igranem delu, je smiselna, vendar poigravanje s starim komunističnim imaginarijem ter črnim humorjem o streljanju nasprotnikov deluje organsko preživeto. Na filmu je preprosto nekaj boomerskega; nekaj takega, kar bi morda delovalo pred nekaj leti, medtem ko se je zdajšnji zgodovinski trenutek od tega pospešeno oddaljil. Kljub temu si ga je vredno ogledati; Žižkove izpeljave so vendarle intelektualno stimulativne, poetika igranih prizorov ter izvedbe domačih igralcev vzbudita radovednost, arhivski posnetki pa osvežujejo spomin in stvari postavljajo v kontekst.

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Jure Franko in Eva Longyka MarušičMaribor: Litera 2021Površinska napetost je že sedmi roman Toma Podstenška, mariborskega pisatelja, ki je svojo literarno pot začel pred enajstimi leti s prvencem Dvigalo. V tem času je dodobra izoblikoval slog in se po uvodnem spopadu z dramaturškimi finesami ustalil kot prepoznaven avtor, ki gradi zgodbo na podlagi psihološke raznovrstnosti likov, prek katerih spretno zrcali vsakdanjo družbeno realnost. Čeprav je zgodba v romanu Površinska napetost povsem drugačna od dogajanja v Dvigalu, pa v osnovi razvijata isto misel, kot jo je izpostavil Sartre v drami Zaprta vrata: pekel so ljudje, ki se nahajajo okoli tebe. Protagonistka Površinske napetosti ni fizično ujeta v zaprtem prostoru, je pa na simbolni ravni in tudi de facto stisnjena ob zid, saj je odvisna od odločitev ljudi, ki jim poslovni etični kodeks odreka možnost osebne izbire. Od trenutka, ko odpošlje pismo ženi svojega ljubimca, je namreč ujeta v kolesje, ki ne pozna naključja in izjeme niti usmiljenja. Za nameček malo zatem izve, da je ljubimčeva žena hudo zbolela in da ji bo mož pri tem stal ob strani, kar jo še bolj spodbudi k temu, da z vsemi sredstvi pride do pisma, s katerim bi sicer “podpisala” smrtno obsodbo lastne in tuje ljubezenske zveze. Vprašanje, ki ga pisatelj posebej ne izpostavi, a se bralcu takoj izkristalizira, je, ali je od trenutka, ko pismo odda, vse v “božjih rokah” ali pa ima morda v tej igri posameznik še kakšno možnost, da poseže v usodo, ki deluje kot že vnaprej strogo determinirana. Protagonistka, o kateri vemo le to, da je po poklicu nepremičninska agentka, ki zaradi težje obsesivno-kompulzivne motnje vsak dan fotografira svoje stanovanje v upanju, da bo na ta način preprečila nesrečo, se poda na “križev pot” iskanja svojega pisma. Glavni izziv ji je nejeverni poštar, ki ga mora v šestih urah – toliko namreč traja, da s kolesom razvozi pošiljke po svojem rajonu – prepričati, da ji izroči pismo. Tako ji ne preostane drugega, kot da mu pomaga deliti reklamne letake, ob tem pa mu poskuša približati svojo življenjsko zgodbo in pojasniti čustvene dejavnike, ki so pripeljali k temu, da je pismo v trenutku zmanjšane prištevnosti tudi odposlala: “V vsakem primeru sem bila čustveno vznemirjena. V stanju zmanjšane prištevnosti, bi rekli temu na sodišču. Se vam ne zdi, da bi lahko to upoštevali kot olajševalno okoliščino, zaradi katere imam pravico preklicati svojo odločitev in zahtevati, da mi vrnete pismo nazaj?” Čeprav ji poštar že na začetku pove, da ji pisma kljub njenim prigovorom ne bo izročil, ji to pomeni le še večji izziv. Vmes mu pojasni detajle iz svojega razmerja, povzame razprave z najboljšo prijateljico, izpove travmatično izkušnjo zlorabe ter mu iz obupa celo ponudi večjo vsoto denarja, vendar doseže kvečjemu nasproten učinek. Bolj ko se trudi v njem prebuditi človečnost, bolj se poštar sklicuje na poslovno etiko, pravico zaščite svojih strank in na stališče, da “tako se ne dela”. Po drugi strani pa se protagonistka kot nekakšna sodobna Antigona zanaša na naravno pravo, pri tem pa poštarju očita ozkoglednost, neodločnost in strahopetnost: “Morala bi mu povedati, da je tista njegova pravičniška poza v resnici navadna strahopetnost – noče se vmešavati, ker ne želi prevzeti nobene odgovornosti. Raje se sklicuje na zakone in pravila kot kakšen jebeni stražar v Auschwitzu.” Podstenšek v romanu Površinska napetost ne podaja sodbe niti mu ni v interesu, da bi pričakovanje razpleta zgodbe razelektril do te mere, da bi imela katarzičen učinek na vse vpletene. Dialog med ključnima protagonistoma je vrednostno uravnotežen, bralec se zaloti, da pritrjuje tako enemu kot drugemu in da celo išče primerjave z dogajanjem v bližnji preteklosti, ko so epidemiološke razmere razdelile ljudi na dva tabora, ki sta drug drugemu očitala nečlovečnost, neodgovornost in pomanjkanje altruizma. Čeprav imamo od samega začetka občutek, da nauk celotne zgodbe temelji na zadnji poštarjevi odločitvi, na samem fizičnem dejstvu o tem ali bo pismo prišlo v roke prevarane žene ali ne, se na koncu zgodita še dva večja dramaturška preobrata, ki zvabita solze v oči še tako zahtevnemu bralcu. Medtem ko sta bila protagonista zaverovana v razrešitev etične dileme, ki jo oba zaznavata črno-belo, se je okrog njiju zgrnila barvna paleta zgodb osamljenih ljudi, ki jim je obisk poštarja glavni dogodek dneva. Čeprav ima Tomo Podstenšek velik potencial za pisanje kriminalk, pa mu je vsekakor bliže žanr psihološke drame, saj na ta način lahko večplastno oriše družbeno realnost in predstavi probleme, etične dileme, predsodke in izzive, ki nam dajejo misliti, da ni nič tako, kakor se kaže na prvi pogled. Da je treba včasih poleg zdravega razuma angažirati tudi intuicijo in spremeniti zorni kot opazovanja, ki za sabo potegne nov “domino efekt” izvirnih rešitev …

"A Invenção de Morel", escrito em 1940 pelo argentino de Adolfo Bioy Casares, Ed. Antigona, Tradução Miguel Serras Pereira

NO PODCAST #99 VAMOS RECEBER A PRF PAMELA. ANTIGONA, PAMELA É PRF HÁ 16 ANOS E TEM MUITA EXPERIÊNCIA "DE PISTA" PRA PASSAR NO NOSSO PODCAST. https://www.instagram.com/pamelaguia/

Sófocles fue un autor trágico griego del siglo V antes de Cristo. Según la Suda, una enciclopedia del siglo X d.C., Sófocles escribió ciento veintitrés obras durante su vida, pero sólo han llegado hasta nuestros días siete. Durante casi cincuenta años Sófocles fue el más premiado autor de las competiciones teatrales de la ciudad-estado de Atenas que tenían lugar durante los festivales en honor a Dioniso (Dionisias y Leneas). Las tragedias más significativas de Sófocles que se conocen hacen referencia a Edipo y Antígona, conocidas también como las obras “tebanas”. Pertenecían a tetralogías de obras, aunque desgraciadamente se perdieron en casi su totalidad. Sófocles influyó grandemente el teatro de su tiempo, reduciendo la importancia del coro en las representaciones o añadiendo un tercer actor a las obras. Tabla de contenidos: Electra Edipo Rey Antígona Sófocles (495 a.C. - 406 a.C.) fue un poeta trágico de la Antigua Grecia. Autor de obras como Antígona o Edipo Rey, se sitúa, junto con Esquilo y Eurípides, entre las figuras más destacadas de la tragedia griega. About the Author Sófocles (495 a.C.- 406 a.C.) Poeta trágico griego. Se dio a conocer como autor trágico al vencer a Esquilo en el concurso teatral que se celebraba anualmente en Atenas durante las fiestas dionisíacas. Comenzó así una carrera literaria sin parangón. Se sitúa, junto con Esquilo y Eurípides, entre las figuras más destacadas de la tragedia griega. De toda su producción literaria sólo se conservan siete tragedias completas que son de importancia capital para el género. https://www.amazon.com/s?me=A1P0HKGH39IBZ3&marketplaceID=ATVPDKIKX0DER --- This episode is sponsored by · Anchor: The easiest way to make a podcast. https://anchor.fm/app Support this podcast: https://anchor.fm/dany-mac-pherson/support

Dnes pôjdeme v čase poriadne ďaleko, pretože si povieme niečo o literárnom diele z čias antického Grécka – a to o dráme Antigona od Sofokla. Tragédia je ideálnym príkladom antickej tvorby. Dodnes sa objavuje v programoch divadiel, býva dokonca predlohou aj pre dnešné filmy a to aj vtedy, ak sa odohrávajú v súčasnosti. Konflikty, ktoré sa v tragédii objavujú sú tak aktuálne aj dnes. Tento podcast ti prináša Univerzita Komenského. Vyber si ešte dnes svoj budúci študijný program UK! Spolu s deadlinom prihlášok a ďalšími informáciami ho nájdeš na stránke zaziden.uniba.sk. Tento podcast ti prináša online magazín Hashtag.sk Viac info: https://www.schooltag.sk/ https://www.instagram.com/schooltag.sk/

Luanna Bernardes entrevista Ana Lima, da editora Rocco, sobre mulheres da mitologia e contemporâneas.

Divadelná režisérka Iveta Ditte Jurčová napísala o inscenácii Divadla Pôtoň Antigona v jej vlastnej réžii. Zdroje: Rukopis Ivety Ditte Jurčovej Zvukové úryvky: Monika Gatt, Harp improvisation, https://freesound.org/people/RepDac3/sounds/348655/

Traducidas al castellano por José Alemany Bolufer, en esta edición de 1923, se ofrecen "juntas en un tomo y vertidas del original griego" las siete tragedias de Sófocles:ÁyaxElectraEdipo ReyEdipo en ColonoAntigonaLas TraquiniasFiloctetesSon las únicas que se conservan de las 123 que se le atribuyen.Sófocles se sitúa junto con Esquilo y Euripides entre las figuras más destacadas de la tragedia griega. (by Phileasfogg)Leido por Victor VillarrazaLa Audioteca, libros para escucharAudiolibros, relatos, cuentos y todo lo relacionado con la literatura, cualquier duda o sugerencia:https://redcircle.com/shows/audiotecaSupport this podcast at — https://redcircle.com/audioteca/donationsAdvertising Inquiries: https://redcircle.com/brandsPrivacy & Opt-Out: https://redcircle.com/privacy

Presentación en español de la tragedia griega Antigona, del poeta Sofocles. En la voz de Luciene de Brito.

DIVADELNÉ ŠTÚDIO LUČENEC-VIDINÁ, ANTIGONA Spoločensky i politicky angažovaná inscenácia v réžii Vlada Sadílka, spracovaná na motívy Hubalkovej hry Antigona, pozdvihla svoj hlas proti ožívajúcim formám neľudskosti a fašistického násilia. Spracovanie hry uvedenej v plenéri nebolo v 70. rokoch prijaté... Zdroje: Ján Jaborník, Javisko 8/1979

Charlamos con Matxalen de Pedro y Jon Ander Urresti actores en "Antigone edo ezetzaren beharra", nueva propuesta del grupo de teatro Horman Poster que se estrena en el Arriaga bilbaíno....

Začenja se 23. Festival slovenskega filma. Je poseben, kot je posebno obdobje, ki ga živimo, pravijo. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, razmišljamo v reprizi pogovora voditeljice Tese Drev Juh z sogovorniki. Ti so direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.

Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, bomo razmišljali v oddaji Ars humana, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Gostje bodo direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.

Hablamos sobre lo que es la memoria precaria y el luto precario como forma de reconocimiento y respeto por la vida.

AIRE TEC 43 -2018- ENTREVISTA A ANTIGONA LUENZO EN PBA BY ARIEL PALACIO - FIO MATANO - DAMIAN NUÑEZ ON TEC.FM

AIRE TEC 43 -2018- ENTREVISTA A ANTIGONA LUENZO EN PBA BY ARIEL PALACIO - FIO MATANO - DAMIAN NUÑEZ ON TEC.FM

La hija de Edipo intenta traer paz a Tebas y sale mal xd

Dnes nám príde normálne, že je v literárnom diele, ale napríklad aj vo filme hlavnou hrdinkou žena. No nebolo to vždy tak. Tak, ako je absolútna väčšina autorov, ktorých si musíme pamätať na maturity mužská, aj postavy v dielach zvykli hrať len menej dôležité úlohy. Aj keď sme si aj v tomto podcaste hovorili o silných ženských postavách už z Antiky – ako napríklad Antigona od Sofokla, pozícia ženských postáv v slovenskej literatúre sa začala meniť hlavne na prelome 19. a 20. storočia. Kľúčové slová: realizmus, Jozef Gregor Tajovský, Božena Slánčiková Timrava, Milo Urban, Živý bič, Ťapákovci Podcast Maturita s Hashtagom ti prináša kníhkupectvo Martinus. Viac k podcastom nájdeš na Hashtag.sk. Naše podcasty nájdeš tiež na Youtube, Spotify, Apple Podcasts alebo v každej podcastovej aplikácii.

Agradece a este podcast tantas horas de entretenimiento y disfruta de episodios exclusivos como éste. ¡Apóyale en iVoox! Es fácil decir que “Hereditary” es un artefacto vacío cargado de efectismos, explicarlo es otra cosa. Como perfecto ejemplo de eso que se ha dado en llamar “post-terror”, las películas de Ari Aster se centran en la vivencia emocional a la que los personajes de sus películas se ven sometidos. Como sucedía con el cine Giallo, la historia pasa a un segundo plano, ya no preocupa tanto que pasa en profundidad, ni tan siquiera porqué pasa lo que pasa; se trata de compartir la emoción, centrada en la angustia psicológica, en la desesperación, en la depresión en el peso de un destino del que sus personajes luchan inútilmente por salir. Se trata, tan solo, de la experiencia a la que se nos invita a sucumbir a través de un ejercicio cinematográfico, una experiencia que, más que terror o miedo, nos abre las puertas de la angustia y la ansiedad. No es un cine de la trascendencia, ni busca tampoco el camino de la filosofía. Ari Aster tantea, sin embargo con vanos intentos de pretender esa trascendencia pero lo hace de forma muy poco acertada, y ese es su gran error. Entorno paranormal, coqueteo emocional frente a la locura, el dolor de una mujer que tiene que jugar un rol de esposa y madre que nunca quiso todo ello con el secreto deseo de acceder al olimpo de la tragedia griega. Son muchas las virtudes de este joven director, pero el tiempo dirá si será capaz de dotar a sus historias de un alma de la que hoy, claramente, carecen. Antigona, Heracles, Ifigenia, Agamenón… ese ha sido un detalle que lejos de darle fuerza a su historia ha delatado todas sus debilidades. Os invito a este podcast para descubrirlo juntos.

Agradece a este podcast tantas horas de entretenimiento y disfruta de episodios exclusivos como éste. ¡Apóyale en iVoox! Es fácil decir que “Hereditary” es un artefacto vacío cargado de efectismos, explicarlo es otra cosa. Como perfecto ejemplo de eso que se ha dado en llamar “post-terror”, las películas de Ari Aster se centran en la vivencia emocional a la que los personajes de sus películas se ven sometidos. Como sucedía con el cine Giallo, la historia pasa a un segundo plano, ya no preocupa tanto que pasa en profundidad, ni tan siquiera porqué pasa lo que pasa; se trata de compartir la emoción, centrada en la angustia psicológica, en la desesperación, en la depresión en el peso de un destino del que sus personajes luchan inútilmente por salir. Se trata, tan solo, de la experiencia a la que se nos invita a sucumbir a través de un ejercicio cinematográfico, una experiencia que, más que terror o miedo, nos abre las puertas de la angustia y la ansiedad. No es un cine de la trascendencia, ni busca tampoco el camino de la filosofía. Ari Aster tantea, sin embargo con vanos intentos de pretender esa trascendencia pero lo hace de forma muy poco acertada, y ese es su gran error. Entorno paranormal, coqueteo emocional frente a la locura, el dolor de una mujer que tiene que jugar un rol de esposa y madre que nunca quiso todo ello con el secreto deseo de acceder al olimpo de la tragedia griega. Son muchas las virtudes de este joven director, pero el tiempo dirá si será capaz de dotar a sus historias de un alma de la que hoy, claramente, carecen. Antigona, Heracles, Ifigenia, Agamenón… ese ha sido un detalle que lejos de darle fuerza a su historia ha delatado todas sus debilidades. Os invito a este podcast para descubrirlo juntos. Escucha este episodio completo y accede a todo el contenido exclusivo de Las Musas no Avisan Podcast. Descubre antes que nadie los nuevos episodios, y participa en la comunidad exclusiva de oyentes en https://go.ivoox.com/sq/623091

V nizu pogovorov z letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada se predstavlja dramska igralka Nina Ivanišin, članica ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Nagrado Prešernovega sklada je prejela za vloge, ustvarjene v zadnjih treh letih na matičnem odru. Bila je Antigona, Lojzka v Hlapcih, Nežka v Linhartovem Matičku, Agata Schwarzkobler v Visoški kroniki. To sezono jo gledamo, med drugim, v drami Pljuča Duncana Macmillana na odru Male drame. O tem je Primož Jesenko zapisal: »V sodobni drami Pljuča z dovršenim občutkom za tempo osmišlja replike eruptivno in s prezentnostjo, ki drzno prepleta ravni resničnosti. Ekspresivnost igre Nine Ivanišin podpira neizrečeni podtekst, ki sega onkraj videnega in povedanega.« Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Krečič.

Antigona Mehani came to the USA at age 11. Her home country is Kosovo, a war-torn state in southeastern Europe which as subject to a territorial dispute with Serbia. Her childhood was one of survival and didn't have a concept of a future that I grew up planning for. She credits this with a rushed path to adulthood and the self-awareness and compassion that has led her to be a mentor, advisor, and advocate for countless refugees, immigrants, and anyone else who feels underserved by a system that maintains that it was created for people just like her. War-torn is a relative term, and we have many war-torn families and communities right here in the US. Right here in Louisville, KY. Check out this conversation that was supposed to run about 30 minutes but ended up being almost 90. It's just that good. If you want to connect with Antigona or learn more about her work, please look her up on Facebook at @antigonemehani. You can find out more about the American Community Center, where she serves as Director of Development, at http://americanacc.org/about-us/staff. Thanks for listening! Please share this on your social channels- you never know who may need to hear it. If you would like to connect with Jason Mudd, he can be found on Instagram at @MahatMudd.

Svoje skupno delo v uprizoritvi Antigona, po motivih istoimenske drame Dušana Jovanoviča, predstavljajo tri slovenske mlade igralke. Gostje živijo in ustvarjajo v treh različnih mestih: Sanja Gregorčič v Londonu, Gaja Višnar v New Yorku in Nika Kaplja v Tolminu. Kako so se srečale in zakaj prav Antigona? Predstava Antigona bo svetvno premiero doživela 6.februarja na odru Mestnega gledališča ljubljanskega.

Med Londonom, Tolminom in Ljubljano nastaja predstava Antigona. V mednarodni igralski ekipi, ki jo vodi režiserka Sanja Gregorčič, sodeluje tudi Gaja Višnar. Antigona je prevod in priredba Jovanovićeve Antigone (Balkanska trilogija) v angleški jezik, z mednarodno zasedbo igralcev iz Italije, Amerike, Britanije in Slovenije. Zgodba sledi klasičnemu antičnemu mitu o bratomoru in prepovedanem pokopu brata izdajalca, le da je postavljena v zasedeno Sarajevo v čas krvave balkanske vojne. Kraljeva družina se skriva v zaklonišču, kjer si Kreon, Jokasta, Antigona in Ismena prepevajo stari jugo rok in kjer prerok Tejrezias napoveduje prihodnost iz straniščne kolibe. Predstava nastaja v spomin na vojne dogodke na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v trajen opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove. Mlado ustvarjalko Gajo Višnar je pred mikrofon povabil Alen Jelen. Beseda bo tekla tudi o življenju in delu slovenske igralke v New Yorku. Na fotografiji: Gaja Višnar, igralka Fotograf: Jordan Matter Photography

Dnes pôjdeme v čase poriadne ďaleko, pretože si povieme niečo o literárnom diele z čias antického Grécka – a to o dráme Antigona od Sofokla. Tragédia je ideálnym príkladom antickej tvorby. Dodnes sa objavuje v programoch divadiel, býva dokonca predlohou aj pre dnešné filmy a to aj vtedy, ak sa odohrávajú v súčasnosti. Konflikty, ktoré sa v tragédii objavujú sú tak aktuálne aj dnes. Viac k podcastom nájdeš na Hashtag.sk. Naše podcasty nájdeš tiež na Youtube, Spotify, Apple Podcasts alebo v každej podcastovej aplikácii.

Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Na fotografiji: Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) – foto Tone Stojko/Arhiv SNG Drama Ljubljana; Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej

S Katarziou hlavně o jejím posledním albu Antigona a o propojení s elektronikou. Ale nevynechali jsme ani začátky kariéry a téma strachu.

Dnešná pravidelná dávka bude reakčná. Inšpiráciou na jej obsah bolo sledovanie diskusie ohľadne blahorečenia Anny Kolesárovej, v ktorej na seba reagovali protichodné kultúrne tábory. Nechcem túto diskusiu hodnotiť a ani sa postaviť na jednu či druhú stranu, chcem sa ale od tejto témy odraziť k postave Sofoklovej Antigony a cez ňu otvoriť niekoľko vážnych otázok filozofie práva, ktorá skúma vzťah morálky a zákona.----more----***Dobré veci potrebujú svoj čas. Pomohla ti táto dávka zamyslieť sa nad niečím zmysluplným? Podpor tvoj obľúbený podcast sumou 1€, 5€ alebo 10€ mesačne na SK1283605207004206791985. Ďakujeme!

Dnešná pravidelná dávka bude reakčná. Inšpiráciou na jej obsah bolo sledovanie diskusie ohľadne blahorečenia Anny Kolesárovej, v ktorej na seba reagovali protichodné kultúrne tábory. Nechcem túto diskusia hodnotiť, a ani sa postaviť na jednu či druhú stranu, chcem sa ale od tento témy odraziť k postave Sofoklovej Antigony a cez ňu otvoriť niekoľko vážnych otázok filozofie práva, ktorá skúma vzťah morálky a zákona. *** Ak sa vám páči obsah, ktorý tvoríme, a chcete našu snahu oceniť a pomôcť tomuto projektu napredovať, vášmu daru budeme vďační na: SK0283605207004206569938 Zdroj obrázka: https://en.wikipedia.org/wiki/Antigone

Hometown is a podcast from Episcopal Migration Ministries and is part of the Good Book Club. This week’s Good Book Club scripture readings: Acts 10:17-Acts 13:12. Reflection author This week’s reflection author is Julia Ayala Harris. Julia serves on the Executive Council of The Episcopal Church, served on the Task Force for Reimagining the Episcopal Church (TREC), and is on the Diocese of Oklahoma Episcopal Church Women (ECW) Board. Learn more about Julia on our blog this week - www.episcopalmigrationministries.org/blog. You can find Julia on Twitter @ayala_harris. On today’s episode, we continue our conversation with Antigona Mehani. We encourage you to go back in your podcast feed and listen to “Once Upon a Time” for background on Antigona’s native Kosovo, and “A Home for All of Us” for the first part of our conversation. Get ready for World Refugee Day! Every year, World Refugee Day is observed on June 20. This is an important day to celebrate the strength, resilience, and contributions of refugees to communities all over the world - and for us to deepen our commitment to the work of welcome and refugee resettlement. This year EMM will release a number of resources: www.episcopalmigrationministries.org/worldrefugeeday. We hope you’ll participate in or organize something to celebrate the day! It could be a small gathering, including Prayers of the People for Refugees and Displaced Persons in your Sunday worship, taking up a special Refugee Sunday collection to support EMM, host a film viewing, and so much more! One thing you could do for World Refugee Day is invite others to join in the work of welcome by making a donation to Episcopal Migration Ministries. No gift is too small, and all are put to use to welcome our newest neighbors. Visit www.episcopalmigrationministries.org/give or text HOMETOWN to 91999. And support refugee artists, musicians, and entrepreneurs! Like our theme song composer, Abraham Mwinda Ikando. Find his music at www.abrahammwindamusic.com. -------------------------------- Hometown is a podcast from Episcopal Migration Ministries and is part of the Good Book Club. Episcopal Migration Ministries: www.episcopalmigrationministries.org, www.facebook.com/emmrefugees, Twitter & Instagram, @emmrefugees Good Book Club: www.goodbookclub.org, www.facebook.com/thegoodbookclub

Tomaž Svete, vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, Antigona, njegova osma opera po vrsti, je svoj krst doživela 18.aprila 2018

Charla con personalidades de la ciencia y la tecnología en México. Peculiares entrevistas a diferentes científicos, tecnólogos, administradores de centros de investigación, directivos, académicos y becarios de México, que tienen en común su estrecha relación con la ciencia y tecnología de nuestro país. Escucha En Entrevista por Radio con Ciencia, en donde alguno de nuestros conductores entrevistará a un personaje relevante dentro del ámbito científico nacional. ¡No te lo pierdas!

Nos hemos tomado un mes de vacaciones pero pensamos que este episodio de casi dos horas y media va a compensaros sobremanera. Empezaremos con Paco hablándonos de una tragedia griega; a continuación Emilcar dice que somos Minions, y nos explica por qué. José Miguel habla de la invisibilidad y Diego del mal de ojo. Y eso no es todo, porque además ¡tenemos un concurso! Escuchad el programa y no dejéis de participar porque el premio es singular y merece mucho la pena.Busca los muy interesantes enlaces de este episodio en https://emilcar.fm/romanoslocos donde también esperamos tus comentarios.

Nos hemos tomado un mes de vacaciones pero pensamos que este episodio de casi dos horas y media va a compensaros sobremanera. Empezaremos con Paco hablándonos de una tragedia griega; a continuación Emilcar dice que somos Minions, y nos explica por qué. José Miguel habla de la invisibilidad y Diego del mal de ojo. Y eso no es todo, porque además ¡tenemos un concurso! Escuchad el programa y no dejéis de participar porque el premio es singular y merece mucho la pena.Busca los muy interesantes enlaces de este episodio en https://emilcar.fm/romanoslocos donde también esperamos tus comentarios.

En este episodio entrevistamos a la actriz, directora y titiritera Haydeé Boetto.

En este episodio nos acompaña David Gaitán para la entrevista. Hablamos acerca de Antígona y sus proyectos.