Podcasts about dijaki

V oddaji še o naslednjih temah: - Občinski svet Slovenske Bistrice potrdil rebalans proračuna in omogočil nadaljnje izvajanje naložb. - Združenje za teritorialno sodelovanje poti prihodnosti želi obuditi železniško povezavo od Ljubljane prek Novega mesta do Karlovca. - V Ljutomeru se uspešno spoprijemajo z izzivi trajnostne mobilnost. Dijaki dobili kolesarnico. - V Podčetrtku jutri jubilejni Festival vina in čokolade. Pričakujejo 50 razstavljalcev in več tisoč obiskovalcev.

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.

"V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci." Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. "Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen," ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.Pri računalniški pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v šolo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja šol ter dijaških in študentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na Bledu razmišljajo, kako do državnega denarja za graditev nove šole. - Dijaki srednješolskega programa avtoservisni tehnik v Murski Soboti dobili nov učni avtomobil. - Svetniki zavoda Kosovelov dom Sežana zahtevajo razrešitev direktorice, razlogi pa niso povsem jasni. - Tema letošnjega Litijskega pustnega karnevala je "Z vlakom v prihodnost".

Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.

Učenci zadnjih razredov osnovnih in srednjih šol so danes obiskali srednje šole in fakultete, v okviru informativnih dni so vrata odprli tudi dijaški in štuentski domovi. O prihodnjem šolanju se bodo lahko poučili še jutri. Druge teme: - Na varnostni konferenci v Münchnu vse očitnejša razhajanja med EU in ZDa - Rast BDP 1,6 odstotna, kažejo prve ocene - Drugi tir dočakal trimesečni zamik konca del

Socialni partnerji so v okviru ekonomsko-socialnega sveta danes nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi. Potekala so za zaprtimi vrati, izjav po srečanju ni bilo, smo pa na Radiu Slovenija pred tem neformalno pridobili dokument ministrstva za delo, ki med drugim zajema starostne meje, odmerni odstotek in redno usklajevanje pokojnin. Drugi poudarki: - Dijaki pristojnega ministra opozarjajo na varnost v šolah in dijaških domovih. - Mednarodno kazensko sodišče v primeru ameriških sankcij podprli dve tretjini njegovih članic. - Zahteva po vključitvi nerešenih manjšinskih vprašanj v pogodbo prihodnje avstrijske koalicije.

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.

Kriminalisti ugotavljajo vzrok požara v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Dijaki se bodo lahko v nepoškodovani del stavbe vrnili v nedeljo zvečer. V Sloveniji sicer približno polovica dijaških domov nima nameščenih požarnih javljalnikov. Stroka svari, da sodobni požari zaradi povsod navzoče plastike napredujejo precej hitreje kot pred nekaj desetletji.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Ime tedna je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabo ravnanje z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.Kandidata sta bila še: Viljem Babič, producent in zborovodja English Student Theatra II. Gimnazije Maribor, kjer so z muzikalom Rent petkrat razprodali Linhartovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani. Dijaki so z gostovanjem v največji kulturni ustanovi pri nas kronali več kot 30-letno tradicijo razvoja muzikala na mariborski gimnaziji. Rebeka Kropivšek Leskovar, magistrica informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki v skupini Interblock razvija tehnologije na področju strojnega vida. Je prejemnica naziva Inženirka leta 2024, z etičnim odnosom do razvoja tehnologij pa hkrati tudi pozitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka. 

2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.

Drugi poudarki oddaje: V haloški občini Podlehnik v teku naložbe v podjetniški inkubator in dom starejših, vredne skupno 4 milijone evrov in pol Dijaki italijanske narodne skupnosti opozarjajo na slabe prevode maturitetnih izpitov Na upravnih enotah Izola, Koper, Piran in Sežana je vlogo za gradbeno dovoljenje odslej mogoče oddati v elektronski obliki Občinski proračun Slovenske Bistrice za prihodnje leto težak skoraj 30 milijonov evrov

Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).

Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu na izseljensko nedeljo, ki bo pojutrišnjem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja 30. Tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sveta maša za Slovence doma in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik. Osrednji del tabora bo okrogla miza: Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem? Izkušnje slovenskih izseljencev ob prihodu v Slovenijo. Voditelj bo Federico V. Potočnik, gostje pa: dr. Andrej Fink, predavatelj na Katoliškem inštitutu, Marija Voglar, ki je v Slovenijo repatriirala iz Venezuele, Tatjana Marušič, mlada zdravnica v Pediatrični kliniki, Natasha Urbančič, vzgojiteljica v vrtcu France Prešeren. V kulturnem programu bodo sodelovali: Dijaki iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi in ansambel Ostanki iz Argentine, pripravili bodo razstavo Tabori Slovencev po svetu.

6. 2. 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa je predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco). Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.

Danes in jutri v izobraževalnih središčih pripravljajo informativne dneve, na katerih bodo mladi lahko dobili informacije o šolskih in študijskih programih. Te jim bodo pomagale pri odločitvi, kje nadaljevati svojo izobraževalno pot. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje 21 tisoč 300 učenk in učencev, kandidirali bodo lahko za več kot 26 tisoč vpisnih mest na srednjih šolah. Srednjo šolo s poklicno in splošno maturo končuje nekaj več kot 15 tisoč dijakov in dijakinj, zanje je na voljo več kot 20 tisoč 200 mest. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo obravnaval novelo zakona, ki je podlaga za razdelitev 13 tisoč računalnikov najranljivejšim. - Na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu zlasti o vojnah v Ukrajini in Gazi. - V finalu 33-tega pokalnega tekmovanja v košarki zvečer Olimpija in Krka.

Drugi poudarki iz oddaje: - V občinah Pomurja in Podravja ugotavljajo, da jih strokovne službe pri urejanju vodotokov bolj ovirajo, kot jim pomagajo - Dijaki gimnazije Ilirska Bistrica so zagnali izmenjevalnico rabljene elektronske opreme -Katere novosti novega zakona o dolgotrajni oskrbi na domu lahko uveljavljate že letos

Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V osveženi strategiji za mlade v občini Ajdovščina osrednji poudarek na reševanju stanovanjskega vprašanja. - Občine na Gorenjskem opozarjajo državo na nered pri oddajanju nepremičnin za turistične namene. - Projekt E-gradovi Posavja požel val navdušenja na konferenci v Indoneziji. - Dijaki ptujske strojne šole so na uglednem tekovanju v Singapurju z modelom dirkalnika osvojili tretje mesto na svetu.

Bi znali pomagati človeku s srčnim zastojem? Kako bi odreagirali, če bi bili priča prometni nesreči s poškodovanimi ljudmi? Vsi ljudje z vozniškim izpitom opravijo tečaj prvem pomoči, a zdi se, da je to premalo. In kako izurjeni so v prvi pomoči mladi, ki na urniku v šoli nimajo obveznega predmeta, ki bi jim ponujal to znanje? Z nami so bili tisti, ki znajo pomagati - državni prvaki v prvi pomoči, dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Urša Kočevar, Luka Vidmar in Žiga Končar pa z nami niso delili le znanja prve pomoči in izkušenj s tekmovanj, razmišljali so tudi o svojem bodočem poklicu.

Primer nasilja nad starejšimi v Domu Trebnje je razkril več pomanjkljivosti. Med njimi so delovne razmere, razširjenost nasilja nad starejšimi, sporne objave na družbenih omrežjih pa tudi nadzor nad začasno zaposlenimi dijaki in študenti v domovih za starejše. Da je ta pomanjkljiv, opozarja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob tem opozarja na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Drugi poudarki oddaje: - Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo bodo obravnavali predlog novele zakona o zaščiti živali, ki je zaradi možnosti sodelovanja predstavnikov društev za zaščito živali v postopkih veterinarske inšpekcije dvignil kar nekaj prahu. Na mizi bo tudi predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. - Največji naložbeni železniški program od časa parne lokomotive, tako je načrtovano posodobitev opisal kancler Scholz. A nemške železnice so od vlade do leta 2027 pričakovale dobrih 20 milijard evrov več od zdaj obljubljenih 24 milijard. - Slovenske košarkarje, ki so izgubili na četrtfinalu svetovnega prvenstva proti Kanadi, danes v Manili čaka tekma proti Litvi. Nogometaši pa se bodo nocoj v Stožicah v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pomerili s Severno Irsko.

Prebivalce na območjih, ki so jih prizadele poplave, vse bolj skrbijo tudi okoljska bremena. Današnja objava rezutatov analize Inštituta Jožef Stefan je namreč pokazala, da je mulj na območju od Dravograda do Črne onesnažen s težkimi kovinami. Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob tem opozarja na higieno rok ter izogibanje prahu, saj se je izkazalo, da so tisti delci, ki jih ljudje vdihavajo tisti, ki imajo verjetno večji pomen pri povečevanju vsebnosti svinca v krvi, kot pa tisto, kar se zaužije. Medtem parlamentarni odbor za infrastrukturo danes razpravlja o interventnem zakonu za pomoč ljudem, podjetjem in občinam, prizadetim v poplavah. Druge teme: - Dijaki in študentje opozarjajo, da jim država ni priskočila na pomoč. Predlagajo enkratno denarno pomoč. - V Grčiji gasilci nemočni proti enemu najobsežnejših gozdnih požarov po letu 2000 - Slovenski košarkarji v drugi del svetovnega prvenstva neporaženi

Dijaki so danes prejeli težko pričakovane rezultate mature. Približno 90 odstotkov jo je v spomladanskem roku opravilo uspešno. Diamantnih maturantov in maturantk, torej tistih, ki so dosegli vseh 34 točk, je 18. Da je zrelostni izpit ta generacija opravila več kot odlično, ocenjujejo v komisiji za splošno maturo, tudi dijaki so večinoma zadovoljni. Ostali poudarki oddaje: Minister Boštjančič: v ospredju proračunskih izdatkov zdravstvo, znanje in mladi V bližini Kanarskih otokov iskalna akcija približno 300-tih migrantov. Začenja se najstarejša slikarska kolonija pri nas, letos jubilejna.

Nekateri preostali poudarki oddaje: - Težave invalidnega starostnika, ki živi sam, z odvažanjem smeti. - V Novi Gorici znova Dan obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. - Dijaki celjske gimnazije Lava se pripravljajo na evropsko prvenstvo iz robotike. - Prižig oglarske kope v počastitev 60-letnice srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna.

Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.

Dijake zaključnih letnikov gimnazije danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita, maturitetni esej. Tematski sklop pri slovenščini letos nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna čtiva pa so bila štiri dramska besedila. Učenci šestega in devetega razreda osnovne šole pa s preizkusom iz slovenščine začenjajo nacionalno preverjanje znanja. V oddaji tudi: - V Srbiji se po strelskem napadu vrstijo pozivi k spremembam kazenske in orožarske zakonodaje - Evropska centralna banka v boju z inflacijo do novega zvišanja ključnih obrestnih mer - Delavci v medijih si želijo manj prekarnosti in boljšo zakonsko ureditev področja

Dijaki zadnjih letnikov so dopoldne z esejem iz materinščine s tematskim sklopom Ženska na odru sveta začeli splošno maturo. Letos jo bo opravljalo približno 6 tisoč 550 dijakov. Druge teme: - Srbske oblasti po strelskem napadu napovedujejo zaostritev kazenske in orožarske zakonodaje. - Ukrajinski predsednik Zelenski v Haagu pozval k ustanovitvi posebnega sodišča za rusko agresijo. - Po hudi bolezni umrl priljubljeni hrvaški pevec Jasmin Stavros.

Več kot 6500 dijakinj in dijakov zadnjih letnikov srednjih šol je z esejem iz materinščine začelo splošno maturo. Tematski sklop je imel naslov Ženska na odru sveta, mladi pa so morali obdelati štiri dramska besedila, v katerih osrednjo vlogo igrajo ženske. Učenci 6i-ih in 9-ih razredov osnovnih šol pa so s preizkusom iz materinščine začeli nacionalno preverjanje znanja. Drugi poudarki oddaje: - Vlada potrdila predlog o vrnitvi plačanih glob iz časa veljavnosti protikoronskih ukrepov. - Svet Evropske centralne banke sedmič zapored zvišal osrednje obrestne mere. - Ukrajinski predsednik Zelenski pozval k ustanovitvi sodišča za sojenje odgovornim za vojno v Ukrajini.

Dijaki zadnjih letnikov in devetošolci imajo še danes možnost, da si odločitev o nadaljevanju šolanja olajšajo z obiskom fakultet in srednjih šol. Letos informativni dnevi znova potekajo v živo. Za študente je odprtih več kot 31 tisoč vpisnih mest, za srednješolce pa dobrih 25 tisoč, kar je več od števila kandidatov V oddaji tudi: - Požar v vrhniškem Hamexu naj ne bi imel večjega vpliva na okolje - Na varnostni konferenci v Münchnu ob vojni v Ukrajini tudi o ameriško-kitajskih odnosih - Litijski pustni karneval se po dveh letih vrača na ulice s tradicionalno družbeno satiro.

Ob čolnarni pomorske šole v Portorožu je že skoraj nared prvi poligon za usposabljanje in reševanje na morju. Že dolgoletna so prizadevanja za njegovo postavitev, saj se bodo lahko na njem usposabljali tako dijaki kot študentje in pomorščaki, ki morajo ta znanja redno obnavljati. Doslej so se namreč lahko usposabljali le v tujini. Gre za pomembno pridobitev poudarjajo tako na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer čakajo še na uporabno dovoljenje. V tokratni oddaji pa tudi o načrtih in novostih, ki zadevajo izobraževalne programe ter izkušnjah dijakov zaključnih letnikov pomorske smeri.

Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.

Praznični jedilniki so za nami, pred nami pa izpolnitev novoletnih zaobljub. Shujšati, prenehati kaditi, več se gibati pri odraslih, pri mladih pa izboljšati ocene, se sproti učiti in mogoče tudi izboljšati svoje kuharske spretnosti. Pri tem jim lahko pomagajo babice in starši, različni tečaji, delavnice in spletno gradivo, gotovo pa imajo najboljše urjenje na kuharskih srednjih šolah. V začetku leta smo zato obiskali Srednjo šolo za gastronomijo in turizem Ljubljana in se dijakom pridružili pri kuhanju kosila. nn

Na prvo adventno nedeljo kristjani vstopijo v adventni čas, ki ga zaokrožijo na sveti večer, 24. decembra. To je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Božjega sina Jezusa. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Ljudje pri nas v cerkvah in po domovih tradicionalno pripravijo adventni venec s štirimi svečami. Prvo na njem prižgejo na prvo adventno nedeljo. Potem pa vsako nedeljo naslednjo svečo, naraščajoča svetloba simbolno sporoča rast dobrega v življenju. Dijaki katoliške Gimnazije Želimlje, ki med tednom prebivajo v Domu Janeza Boska: Zala Peternelj, Marija Kričelj, Izak Debeljak in Matic Žibrik, premišljujejo o dejavnostih v adventnem času v dijaškem domu, ki jim bogatijo proste ure. V središče postavljajo duhovno dimenzijo adventnega časa kot priložnost za krepitev osebne vere in izboljšanja odnosov z vrstniki ter drugimi ljudmi, ne pa zunanjega blišča.

Dijaki, ki bi želeli prejemati štipendijo za deficitarne poklice, morajo vlogo oddati do 23. septembra; študenti, ki bi radi prvič dobili Zoisovo štipendijo, do 30. ta mesec, tisti, ki jo podaljšujejo, do 10. oktobra. To so aktualni roki, na katere morajo biti pozorni potencialni prejemniki deficitarnih in Zoisovih štipendij. O obeh tudi v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami vodja Oddelka za štipendije in programe Ad futura Maja Gašparovič z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.

Učenci so danes prejeli spričevala in s tem končali šolsko leto. Med poletnimi počitnicami bodo za najmlajše v društvih, organizacijah in ponekod tudi na šolah poskrbeli za varstvo, ob katerem pripravljajo različne dejavnosti. Drugi poudarki oddaje: - Na vrhu Unije v Bruslju Bosna in Hercegovina brez statusa kandidatke, premier Golob kljub temu zadovoljen. - Avtoprevozniki zaradi nižje cene dizla zadovoljni, kmetje, ki jih pesti še suša, ne. - Začenja se Gora Rocka, največji dobrodelni rock festival v Sloveniji.

Na letošnjem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Temsig v kategoriji komornih jazz skupin je zlato priznanje in posebno nagrado prejel TG kvartet iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (mentor prof. Peter Smrdel). Kvartet sestavljajo bobnar Tijan Grašič, basist Vasja Caharija, kitarist Luka Debelić in pianist Aljoša Kavčič. Dijaki so del repertoarja predstavili del repertoarja.

Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.

V Mladoskop so prišli dijaki iz Gimnazije Želimlje. S seboj so prinesli kitaro, zato smo ob pogovoru z njimi slišali tudi pesmi, zapete v živo v studio. Zanimalo jih je, kakšen je radio in kako se ustvarja radijski spored? Pa so med obiskom spoznali radijsko delo v ozadju in pridobili še izkušnjo gostov pred mikrofonom. Kako so se izkazali? Prisluhnite in ugotovite …

V Mladoskop so prišli dijaki iz Gimnazije Želimlje. S seboj so prinesli kitaro, zato smo ob pogovoru z njimi slišali tudi pesmi, zapete v živo v studio. Zanimalo jih je, kakšen je radio in kako se ustvarja radijski spored? Pa so med obiskom spoznali radijsko delo v ozadju in pridobili še izkušnjo gostov pred mikrofonom. Kako so se izkazali? Prisluhnite in ugotovite …

Zaradi težkih razmer v covid bolnišnicah je minister za zdravje pred časom pozval k pomoči tudi dijake in študente zdravstvenih smeri. Pozivu so se odzvali na Srednji šoli Zagorje z dijaki tretjega letnika programa zdravstvena nega. Dijaki, ki bi sicer morali na delovno prakso spomladi, so se skupaj z učitelji odločili priskočiti na pomoč, tako kot je sicer v njihovem poklicu pravilo, ko jih potrebujejo. Nekaj dijakov je odšlo v zdravstveni dom in dom starejših, večina pa v regijsko bolnišnico v Trbovlje, kjer jih je obiskala tudi Karmen Štrancar Rajevec.

V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"

Drugi poudarki: Strah pred podražitvami oskrbnin v domovih za starejše; nov dom bodo gradili tudi v Podčetrtku Na Golniku po včerajšnjem glasovanju v Državnem zboru niso obupali, vztrajali bodo pri prizadevanjih za svojo občino Številni kraji bodo prvi adventni konec tedna zažareli v praznični podobi; skupni imenovalec decembrskih prireditev so protikoronski ukrepi

Še drugi poudarki iz oddaje: - Bodo v Velenju ostali brez javne zobozdravstvene službe? - V Osilnici bodo po desetletju vendarle dokončali dom za starejše - V Kopru in Laškem olajšanje ob sanaciji plazov - Pomurski sejmarji se bojijo negotove prihodnosti

Šolarji in dijaki, ki se ne bodo želeli samotestirati na koronavirus v šolskem okolju ali nositi mask, se bodo morali izobraževati na daljavo. Tako je včeraj sklenila vlada. Zaradi neugodnih epidemičnih razmer namreč ni prisluhnila pobudam ravnateljev in zahtevam staršev, da bi učenci od prvega do petega razreda samotestiranje opravili doma. Izjema bodo le otroci s posebnimi potrebami. V oddaji tudi: - Zvišanje plač v domovih za starejše bi moral po prepričanju teh in sindikatov poskrbeti proračun, ne pa zvišanje oskrbnin - Evropska komisija našo državo opozarja na njene visoke tekoče izdatke, ki bodo ovira za močnejše izboljšanje javnih financ - Zadnji dan usklajevanj na podnebni konferenci v Glasgowu še vedno velika razhajanja glede ukrepov za blaženje podnebnih sprememb

Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.

Slovenija bo, po evropskih merilih, rdečo fazo dosegla predvidoma v petek, temnordečo pa v sredini septembra, kaže najnovejša napoved Inštituta Jožef Štefan. Po napovedih bodo v drugi polovici septembra bolnišnice dnevno sprejele po 60 covidnih bolnikov. V Zrcalu dneva tudi: - Okrožnica šolam in vrtcem: Odklonitev testiranja je kršitev obveznosti delovnega razmerja - Dijaki in študenti bodo lahko s subvencioniranimi vozovnicami potovali po celotni državi - Rok za umik tujih sil iz Afganistana kljub sestanku G7 ostaja 31-i avgust.

Drugi vsebinski poudarki oddaje: Ob možnosti odkupa zemljišč na Sviščakih veliko vprašanj in negotovosti za lastnike nepremičnin Koprsko Društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam se je preselilo na novo lokacijo Več kot polovica pritokov reke Vipave v poletni suši presahne. Kaj se zgodi z ribami? Na gradu Podsreda znova odmevajo zvoki priznanih glasbenih mojstrov in njihovih učencev V deželi Petra Klepca turistična sezona na vrhuncu

Zaradi širjenja virusa je za dijake in študente ob vračanju v učilnice in predavalnice predvideno izpolnjevanje pogoja PCT. Ravnatelji srednjih šol in predstavniki visokošolskih zavodov moti predvsem to, da od pristojnih še nimajo nobenih informacij, kako bodo to izvedli. V Radijskem dnevniku tudi: - Italijanski policisti so razkrinkali skupino ponarejevalcev covidnih potrdil. - Na slovenskih cestah so številni tovornjaki prepolni, vozniki pa preutrujeni. - Luka Dončič je postal najbolje plačani slovenski športnik doslej.

Zdravstvene razmere vse bolj zaznamuje širjenje koronavirusne različice delta. Ali je z njo okuženih tudi več kot 50 dolenjskih maturantov, ki so bili na izletu v Španiji, še ni znano. Pred hujšim potekom bolezni tudi po okužbi s to različico sicer varuje cepljenje, cepiva mRNA celo dlje, kot so domnevali doslej, pravi imunolog Alojz Ihan. Ostale teme: - Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vodah se danes izteka tridnevno predčasno glasovanje, ki je v znamenju visoke udeležbe. - Na Madžarskem je začel veljati sporni zakon, ki prepoveduje širjenje homoseksualnih vsebin mladoletnim; mnenja se krešejo tudi v Italiji, ki sprejema zakon proti homo-trans-fobiji in diskriminaciji. - Angleški navijači so se razveselili zgodovinske prve uvrstitve svoje nogometne reprezentance v veliki finale evropskega prvenstva.

Nadškof Cvikl na Brezjah: Kdor sprejme krščansko izročilo, to zanj postane kot humus iz katerega črpa za življenje.Marko Balažic: V ozadju potez opozicije gre za otročje iskanje medijske pozornosti in vojno za preživetje.Število bolnikov na navadnih in intezivnih oddelkih se še naprej znižuje. Dijaki začeli prostovoljno samotestiranje.Iz Evrope in ZDA se vrstijo pozivi k izpustitvi aretiranega beloruskega blogerja.Prekmurje živi z nogometom, Murina lovorika razveselila tisoče navijačev.Vreme: Popoldne bo večinoma oblačno in deževno. Tudi jutri bo še nestanovitno.Obsodbe ravnanja beloruskih oblasti v zvezi z Ryanairovim letalom tudi iz Slovenije.Ob odprtju letne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije o vojni s covidom-19.ŠPORT: Hokejsko drsalno društvo SIJ Acroni Jesenice iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejelo red za zasluge.

Primež epidemije pri nas zlagoma popušča. Število novih okužb s koronavirusom je včeraj prvič po sedmih mesecih padlo pod 100, bližamo se zeleni fazi. Ostale teme: - Dijaki začeli samotestiranje na koronavirus - Zahod ostro proti beloruskemu zadržanju letala - Znani nominiranci za nagrade kresnik

Slovenska vojska je tudi uradno končala sodelovanje v afganistanskih misijah zveze Nato. Pridobljene izkušnje so neprecenljive, pravi poveljnik 15-ega kontingenta in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič. Preostali poudarki oddaje: - Dijaki bodo samotestiranje v domačem okolju predvidoma začeli v ponedeljek, starejši učenci pa v začetku junija. Jutri bodo tistim, ki so se za to odločili, v šolah razdelili teste. - Socialna kapica deli sindikate in gospodarstvo: prvi v njej vidijo trojanskega konja, drugi se bojijo, da se vlada za uvedbo ne bo odločila. - Danes zaznamujemo svetovni dan čebel. A to leto zaradi slabega vremena ni prineslo razlogov za praznovanje

Dijaki, ki bodo v času pisanja mature zaradi tveganega stika v karanteni, bodo lahko vseeno opravljali maturo pod določenimi pogoji. Okuženi maturanti pa bodo imeli možnost opravljanja mature v jesenskem roku, zanje bodo fakultete prihranile mesta. Ostale teme: - Kdo bo cepljen s cepivom družbe Johnson&Johnson, bo posvetovalna skupina za cepljenje odločala jutri. - Ameriški predsednik Joe Biden po obsodbi Dereka Chauvina za umor Georga Floyda opozarja na sistemski rasizem. - Nogometna superliga je vse bliže neslavnemu koncu. - Popoldne in jutri bo spremenljivo s plohami.

Šolsko ministrstvo sporoča, da časovnica mature ostaja nespremenjena, cepljenje dijakov četrtih letnikov pa naj bi potekalo konec prihodnjega tedna. V Dijaški organizaciji pozdravljajo možnost cepljenja maturantov. Predlagajo, da bi bilo tistim, ki bodo v času izvedbe mature v karanteni, ker so bili v stiku z okuženim, omogočeno opravljanje mature, če bi imeli negativen izvid PCR-testa. Druge teme: Pred sodišče v Mariboru prva mladoletna dijakinja, udeleženka februarskega protesta Koalicija ugotavlja, da ima parlamentarno stabilnost Civilni nadzorniki za projekt Drugi tir predlagajo prevetritev naložbenega programa Jutri po večini jasno, zjutraj ponekod nevarnost pozebe

Jutri bo v šolske klopi znova sedla polovica dijakov prvih treh letnikov, ki so se doslej šolali doma. Zaradi trenutnih razmer so se pristojni namreč odločili, da se v učilnici v celoti šolajo le maturanti, ostali pa po tako imenovanem modelu C. Cepljenje proti covidu se jutri začne tudi za zaposlene v šolstvu, ki so zdaj na prednostnem seznamu. V oddaji tudi o tem: - Gostinci v Posavju, Beli Krajni in na Dolenjskem bodo jutri lahko odprli terase - Obisk papeža Frančiška v Iraku prinesel upanje na mir in sobivanje - Evropsko sodišče zaradi onesnaževanja zraka obsodilo Veliko Britanijo

Šolska ministrica Simona Kustec je pojasnjevala podrobnosti o vračanju dijakov v šole prihodnji teden in potrdila, da se bo takrat začelo tudi množično cepljenje zaposlenih v šolah. Opredelila se je tudi do prekrškovnih postopkov zoper dijake, ki so na protestih zahtevali vrnitev v šole. Kustečeva meni, da so to mladi odrasli, ki razumejo in sprejemajo odgovornost za svoja dejanja. Ostale novice: - V ponedeljek v posavski in jugovzhodni regiji delno odprtje gostinskih obratov - Kolektor CPG najcenejši ponudnik za graditev prvega odseka drugega tira - Mednarodno kazensko sodišče preiskuje domnevne vojne zločine na palestinskem ozemlju - Sončno in vetrovno bo s koprenasto oblačnostjo

Natančno eno leto po potrditvi prvega primera koronavirusa je naše življenje še v primežu epidemije. A za dijake od prvega do tretjega letnika se prihodnji teden vsaj nekoliko vrača v ustaljene tirnice. Novica je razveselila tudi šolnike. Kot je odločila vlada, bo pouk potekal po modelu C - torej en teden v šoli, en teden doma. V oddaji tudi: - Vlada bo danes nadaljevala obravnavo morebitnih zaostritev ukrepov na meji, bo na mizi tudi predlog o postopnem odpiranju gostinskih lokalov in nastanitev? - Nemčija bo ukrepe sproščala postopno, strategija v petih korakih bo vezana na število okužb lokalno, ne več na zvezni ravni. - Naše skakalke v Oberstdorfu znova poskrbele za veselje. Nika Križnar je v zgodovinski prvi tekmi smučarskih skakalk na veliki skakalnici osvojila bron.

Prihodnji teden se po petih mesecih pouka na daljavo v šole vračajo dijaki preostalih letnikov. Tako je na nocojšnji seji odločila vlada. Pouk bo potekal po modelu C, kar pomeni, da bo en teden polovica srednješolcev v šoli, druga polovica se bo šolala od doma, po tednu dni pa se bodo zamenjali. Preostale teme oddaje: - V središču današnjih hišnih preiskav naj bi bil davčni svetovalec Rok Snežič - V Mjanmaru varnostne sile ubile najmanj 38 protestnikov - Nika Križnar na veliki skakalnici v Oberstdorfu osvojila bron

Znana je vsebina prenovljene strategije cepljenja proti covidu pri nas. Cilj je čim prej cepiti 60 odstotkov ljudi, kdaj bodo na vrsti mlajši od 65 let in zaposleni v šolstvu, bo odvisno od dobave cepiv. Pri tem Slovenija ostaja odvisna od dobav, dogovorjenih na ravni Unije. V oddaji tudi: - Dijaki prvih treh letnikov naj se v šole vrnejo po modelu C - Prepoved zbiranja med epidemijo na mizi ustavnih sodnikov - Angleška različica koronavirusa v več kot polovici novih okužb v Italiji

Širjenje novih različic koronavirusa pri nas bo močno oblikovalo nadaljnje odločitve politike in stroke, je bilo slišati na današnji seji državnega zbora. Možnosti sta dve, dilema pa velika, je pojasnil premier Janez Janša. Vlada naj bi še danes sprejela novo strategijo cepljenja, ta teden naj bi predstavili tudi načrte za vračanje preostalih dijakov v šole. To željo so nekateri pred slabim mesecem izrazili tudi s protestom, zdaj pa so jih doletele kazni. Drugi poudarki oddaje: - Dijaki v pobudi Zahtevamo šolo ogorčeni nad globami in sodnimi pozivi - Bo morala Slovenska tiskovna agencija po pravico na sodišče? - Po Hrvaški odprtje gostinstva napovedala tudi Avstrija

Šolske počitnice so se iztekle tudi za otroke z zahoda, tako da se jutri v šole vračajo vsi osnovnošolci in dijaki četrtih letnikov po državi, tudi v rdeče obarvani obalno-kraški regiji. Ali se jim bodo kmalu pridružili preostali dijaki, bodo pristojni po pričakovanjih odločali v prihajajočem tednu. Odločanje o nadaljnjih ukrepih v splošnem je otežila potrditev prvega primera južnoafriške različice virusa pri nas:tttttt - Vladna strokovna skupina se nagiba k zaostrovanju vstopa v Slovenijo - V Združenem kraljestvu s prvim odmerkom cepili skoraj tretjino prebivalstva - Najbolj krvavo zatiranje protestov v Mjanmaru po državnem udaru - Skakalna reprezentanca na prvenstvu v Oberstdorfu prvič brez kolajne

V šolske klopi se vračajo učenci prvih treh razredov osnovnih šol po vsej državi, vrata bodo za vse odprli tudi vrtci. Testiranja učiteljev in vzgojiteljev bodo ponekod potekala še danes, po obsežnem testiranju zaposlenih v minulih dneh pa bodo stranke znova sprejele dodatne trgovine in izvajalci storitev. Ostale novice: Dijaki z današnjim bojkotom pouka zahtevajo vsaj delno vrnitev v šolske klopi. Slovenija danes pričakuje 17 tisoč 500 odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech. Začenja se sodni proces v drugi ustavni obtožbi Donalda Trumpa.

Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Zakaj imajo mladi vsega dovolj, na kaj želijo opozoriti v javnih pismih, s peticijo in protestom in zakaj jih nihče ne sliši? Z mladimi v tokratnem Gymnasiumu.

V zadnjem obdobju se vrstijo pozivi, podpisovanje peticij ter odprta pisma staršev, šolnikov, zdravnikov, psihiatrov in mladih, ki kličejo k vnovičnemu pouku v šolah in na fakultetah tudi za preostale šolajoče se mlade. V tokratni oddaji se posvečamo srednješolskemu izobraževanju. Dijaki so namreč, razen nekaj tednov septembra in v začetku oktobra, doma od marca lani. Vprašanj, ki se nanašajo na to populacijo, je zato veliko: Kaj bo s praktičnim poukom v šoli in praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcih? Kakšna je kakovost usvojenega znanja pri izobraževanju na daljavo? Kako bo s poklicno in splošno maturo? Kako preprečiti osip dijakov? In kaj bi morali narediti, da bi se v šole vrnili vsaj dijaki zadnjih letnikov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - dr. Slavica Černoša, vodja Sektorja za srednje šole na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Fani AL-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, - Tina Lušina Basaj, profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj, - dr. Darko Zupanc, direktor Republiškega izpitnega centra.

Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih, slišali pa bomo še druge mlade, ki skrbijo za svojo telesno aktivnost.

Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.

Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.

Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo.

Tokratno oddajo so zaznamove zanimive novice,ki so se zgodile v preteklih tednih. Dijaki prvih letnikov so spoznavali Ljutomer, izvedli smo jezikovne delavnice in sodelovali na podnebnem strajku. Pogovarjali smo se z Blažko Harkai mladinsko državno prvakinjo v namiznem tenisu. V tokratni minuti za prleško narečje pa lahko prisluhnete zanimivi izvedbi prleške pesmi.

Dijaki ob začetku novega in neobičajnega šolskega leta o pouku, šolskem sistemu in znanju kot vrednosti.

Še vedno velja, da bodo prvega septembra v šolo odšli vsi učenci in dijaki. Tako kot tudi v večini evropskih držav. Seveda pa bo končna odločitev odvisna predvsem od epidemiološke situacije. Različni možni scenariji so pripravljeni, šole pa se že pospešeno pripravljajo na priporočene omejitve. Kako bo potekal pouk, kakšna bo kakovost, kaj bo okrnjeno in kaj spremenjeno? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Natašo Lang.

Dijaki naše šole že dva meseca sodelujejo pri pouku na daljavo. Svoje umetniške kreacije in družbeno kritična razmišljanja objavljajo na spletni strani www.gfml.si pod rubriko GFMLjevci smo doma. Lahko prebrate pesmi, zgodbe, razmišljanja in si ogledate fotografije, slike, stripe.

Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna. V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Z dijaki in s profesorji slovenščine bomo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.

Ta teden smo maturitetne vsebine na Prvem namenili slovenščini na splošni maturi. V ponedeljek smo govorili o tem, kako zahtevna naloga čaka maturante, ker bodo oba pisna dela sedaj pisali na isti dan, kje izgubljajo največ točk in kako naj se dobro pripravijo zadnje dni pred pisanjem. V naslednjih minutah pa več o šolskem eseju. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Več o eseju v tokratni rubriki Prvi na maturi s Tadejo Bizilj in njeno sogovornico, profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Janjo Perko.

Grema na skajp z dijakinjo Glorio Džankić: Ne matura, pandemija je zrelostni izpit Matura bo ali je ne bo? Kako bo izvedena in kdaj? Dijaki zaključnih letnikov se ob učenju na daljavo in pripravah na maturo ukvarjajo tudi s temi vprašanji. Da so zadnji tedni za maturante stresni, nam je potrdila dijakinja II. gimnazije Maribor Gloria Džankić. Minuli konec tedna je nastopila na virtualnem 20. Kulturnem maratonu II. gimnazije. Ukvarja se s poezijo, poje, bere, raziskuje, o vprašanju letošnje mature govori odkrito tudi zato, ker je diabetik in s tem del rizične skupine v času epidemije novega koronavirusa. Ne izogiba se maturi, pripravlja se na pregovorno zrelostni izpit, ki to po njenem mnenju ni, saj da je v tem trenutku zrelostni izpit spopadanje s pandemijo. Želi si študirati psihologijo, za vpis na program potrebuje veliko točk, tudi zato jo skrbi, kako bo matura izvedena in ali sploh bo, saj si želi dobrega rezultata. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-skajp-z-dijakinjo-glorio-dzankic-ne-matura-pandemija-je-zrelostni-izpit-10160196 Vabljeni na vecer.com

Že druga oddaja posneta na daljavo. O poteku pouka tokrat dijaki, profesorji in starši. Dijaki 2. u so oddajo popestrili z interpretacijami pesmi Svetlane Makarovič, v rubriki Gučimo prleško pa se lahko nasmejimo zapisom v dnevniku dijaka med karanteno.

Oddaja je zaradi zaprtja šole in Koronavirusa posneta in zmontirana od doma. Dijaki govorijo o tem kako poteka pouk na daljavo, kako preživljajo prosti čas in vzdržujejo stike s svojimi prijatelji.

Osrednja tema tokratne oddaje je odločitev za vpis v srednjo šolo in predstavitev izobraževalnih programov, ki jih izvaja naša šola. Dijaki umetniške gimnazije so spregovorili o prvi letošnji produkciji z naslovom Pod reflektrjem 1.

Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi pismenosti PISA 2018 izkazali višje znanje bralne, matematične in naravoslovne pismenosti od povprečja dosežkov drugih držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. A primerjava rezultatov v daljšem časovnem obdobju in bolj temeljita analiza podatkov kažeta na kar nekaj izzivov slovenskega šolskega sistema: povprečni dosežki slovenske mladine rahlo, a konstantno padajo, bolj kot v drugih državah OECD-ja se opažajo razlike med spoloma, slabši dosežki mladih z migrantskim ozadjem in tistih, ki izhajajo iz šibkega socialno-ekonomskega okolja. Prav tako so slovenski dijaki nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni ter ne občutijo podpore učiteljev.

Revščina je v najstniškem obdobju ena največjih možnih stigem, zato dijaki praviloma ne prosijo za pomoč

Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.

Dijaki 3. letnika predšolske vzgoje v sklopu modula Ustvarjamo za otroka vsako leto pripiravijo prireditev z naslovom Pisani tobogan. Letos so pripravili lutkovno uprizoritev Franček in prijatleji. Z nastopm so se predstavili otrokom iz okoliških vrtcev.

Dijaki 4. letnikov bodo konec pouka tradicionalno obeležili z ulično četvorko. Člani radijske ekipe Glas GFML, ki zaključujejo srednješolsko izobraževanje, pa se bodo spominjali preživetih 4 let na GFML.

Spomladanski rok splošne mature je pred vrati, zato smo v oddaji maturantom ponudili pregled in primerjavo romanov Angel pozabe in Francoski testament ter jim dali praktična navodila za pisanje eseja. Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah. Kako o tem govorita romana, kaj ju povezuje, kaj razlikuje? Kako sploh pisati esej in na kaj paziti, da ne bi po nepotrebnem izgubljali točk? Odgovori so zbrani na enem mestu: v Gymnasiumu!

Dijaki naše šole so se zelo izkazali s svojimi raziskovalnimi nalogami na regijskem srečanju mladih raziskovalcev, ki je potekalo pod okriljem ZOTKS. Profesorica Mateja Godec predstavlja rezultate in dejavnike uspošenosti dijakov, medtem ko so dijaki spregovorili, kaj za njih pomeni raziskovanje.

V prvi radijski oddaji Glas GFML v novem šolskem letu smo gostili šolsko pedagoginjo Lilijano Fajdiga. Dijaki 4. letnikov so predstavili svoje vtise z maturantske ekskurzije, predstavljene pa so bile tudi aktualne novce o dogajanju na GFML v prvem tednu pouka (sprejem dijakov 1. letnikov v dijaško skupnost, socializacijski dan …).

Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.