Podcasts about dijaki

4 zlate, 3 srebrne in 6 bronastih medalj je izkupiček članic in članov slovenskih ekip dijakov, ki so se letos poleti udeležili mednarodnih olimpijad znanja s področij matematike, fizike, astronomije in ekonomije. Več o tekmovanjih, nalogah in doživetjih v Avstraliji, Indiji, Azerbajdžanu in Evropi, kamor so potovali pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, smo izvedeli od gostov oddaje Gymnasium. To so bili Patricia Király, Nika Videnšek Podgorelec, Žan Arsov, Aleksander Jotanović, Matija Lakner in spremljevalec na astronomski olimpijadi Vid Kavčič.

V Svetovalnici smo se a prvi šolski dan tokrat posvetili dijakom. Ne le vstop v osnovno šolo, tudi začetek srednješolske poti prinaša s seboj nekaj izzivov. Kako jim prisluhnejo v Dijaški organizaciji Slovenije, smo vprašali Marka Dragaša, ki je eden od svetnikov v tej organizaciji.

V Svetovalnici smo se a prvi šolski dan tokrat posvetili dijakom. Ne le vstop v osnovno šolo, tudi začetek srednješolske poti prinaša s seboj nekaj izzivov. Kako jim prisluhnejo v Dijaški organizaciji Slovenije, smo vprašali Marka Dragaša, ki je eden od svetnikov v tej organizaciji.

Vodstvo Darsa zaradi težav na primorski avtocesti na srečanju z lokalno skupnostjo.Dijaki pred začetkom šolskega leta za dostojno pretočnost prometa.V pogovoru s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Blažem Cvarom o težavah zaradi bolniških odsotnosti in regresnih zahtevkov.Nemška vlada potrdila predlog zakona za prostovoljno služenje vojaškega roka.Vreme: Ponoči in jutri bo več oblačnosti na zahodu, kjer bo možna kakšna ploha.

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.

V Zagrebu se je v končala Evropska olimpijada eksperimentalne znanosti, s katere sta se slovenki ekipi dijakov vrnili s srebrno in zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja, ki zajema tri področja: fiziko, kemijo in bilogijo, je sicer sodelovalo 48 ekip iz 23 držav Evropske unije in Ukrajine, več pa smo izvedeli od dijakov iz slovenske ekipe in mentorja.

V oddaji še o naslednjih temah: - Občinski svet Slovenske Bistrice potrdil rebalans proračuna in omogočil nadaljnje izvajanje naložb. - Združenje za teritorialno sodelovanje poti prihodnosti želi obuditi železniško povezavo od Ljubljane prek Novega mesta do Karlovca. - V Ljutomeru se uspešno spoprijemajo z izzivi trajnostne mobilnost. Dijaki dobili kolesarnico. - V Podčetrtku jutri jubilejni Festival vina in čokolade. Pričakujejo 50 razstavljalcev in več tisoč obiskovalcev.

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.

"V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci." Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. "Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen," ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.Pri računalniški pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v šolo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja šol ter dijaških in študentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na Bledu razmišljajo, kako do državnega denarja za graditev nove šole. - Dijaki srednješolskega programa avtoservisni tehnik v Murski Soboti dobili nov učni avtomobil. - Svetniki zavoda Kosovelov dom Sežana zahtevajo razrešitev direktorice, razlogi pa niso povsem jasni. - Tema letošnjega Litijskega pustnega karnevala je "Z vlakom v prihodnost".

Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.

Učenci zadnjih razredov osnovnih in srednjih šol so danes obiskali srednje šole in fakultete, v okviru informativnih dni so vrata odprli tudi dijaški in štuentski domovi. O prihodnjem šolanju se bodo lahko poučili še jutri. Druge teme: - Na varnostni konferenci v Münchnu vse očitnejša razhajanja med EU in ZDa - Rast BDP 1,6 odstotna, kažejo prve ocene - Drugi tir dočakal trimesečni zamik konca del

Socialni partnerji so v okviru ekonomsko-socialnega sveta danes nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi. Potekala so za zaprtimi vrati, izjav po srečanju ni bilo, smo pa na Radiu Slovenija pred tem neformalno pridobili dokument ministrstva za delo, ki med drugim zajema starostne meje, odmerni odstotek in redno usklajevanje pokojnin. Drugi poudarki: - Dijaki pristojnega ministra opozarjajo na varnost v šolah in dijaških domovih. - Mednarodno kazensko sodišče v primeru ameriških sankcij podprli dve tretjini njegovih članic. - Zahteva po vključitvi nerešenih manjšinskih vprašanj v pogodbo prihodnje avstrijske koalicije.

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.

Kriminalisti ugotavljajo vzrok požara v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Dijaki se bodo lahko v nepoškodovani del stavbe vrnili v nedeljo zvečer. V Sloveniji sicer približno polovica dijaških domov nima nameščenih požarnih javljalnikov. Stroka svari, da sodobni požari zaradi povsod navzoče plastike napredujejo precej hitreje kot pred nekaj desetletji.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Ime tedna je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabo ravnanje z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.Kandidata sta bila še: Viljem Babič, producent in zborovodja English Student Theatra II. Gimnazije Maribor, kjer so z muzikalom Rent petkrat razprodali Linhartovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani. Dijaki so z gostovanjem v največji kulturni ustanovi pri nas kronali več kot 30-letno tradicijo razvoja muzikala na mariborski gimnaziji. Rebeka Kropivšek Leskovar, magistrica informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki v skupini Interblock razvija tehnologije na področju strojnega vida. Je prejemnica naziva Inženirka leta 2024, z etičnim odnosom do razvoja tehnologij pa hkrati tudi pozitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka. 

2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.

Drugi poudarki oddaje: V haloški občini Podlehnik v teku naložbe v podjetniški inkubator in dom starejših, vredne skupno 4 milijone evrov in pol Dijaki italijanske narodne skupnosti opozarjajo na slabe prevode maturitetnih izpitov Na upravnih enotah Izola, Koper, Piran in Sežana je vlogo za gradbeno dovoljenje odslej mogoče oddati v elektronski obliki Občinski proračun Slovenske Bistrice za prihodnje leto težak skoraj 30 milijonov evrov

Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).

Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu na izseljensko nedeljo, ki bo pojutrišnjem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja 30. Tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sveta maša za Slovence doma in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik. Osrednji del tabora bo okrogla miza: Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem? Izkušnje slovenskih izseljencev ob prihodu v Slovenijo. Voditelj bo Federico V. Potočnik, gostje pa: dr. Andrej Fink, predavatelj na Katoliškem inštitutu, Marija Voglar, ki je v Slovenijo repatriirala iz Venezuele, Tatjana Marušič, mlada zdravnica v Pediatrični kliniki, Natasha Urbančič, vzgojiteljica v vrtcu France Prešeren. V kulturnem programu bodo sodelovali: Dijaki iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi in ansambel Ostanki iz Argentine, pripravili bodo razstavo Tabori Slovencev po svetu.

6. 2. 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa je predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco). Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.

Danes in jutri v izobraževalnih središčih pripravljajo informativne dneve, na katerih bodo mladi lahko dobili informacije o šolskih in študijskih programih. Te jim bodo pomagale pri odločitvi, kje nadaljevati svojo izobraževalno pot. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje 21 tisoč 300 učenk in učencev, kandidirali bodo lahko za več kot 26 tisoč vpisnih mest na srednjih šolah. Srednjo šolo s poklicno in splošno maturo končuje nekaj več kot 15 tisoč dijakov in dijakinj, zanje je na voljo več kot 20 tisoč 200 mest. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo obravnaval novelo zakona, ki je podlaga za razdelitev 13 tisoč računalnikov najranljivejšim. - Na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu zlasti o vojnah v Ukrajini in Gazi. - V finalu 33-tega pokalnega tekmovanja v košarki zvečer Olimpija in Krka.

Drugi poudarki iz oddaje: - V občinah Pomurja in Podravja ugotavljajo, da jih strokovne službe pri urejanju vodotokov bolj ovirajo, kot jim pomagajo - Dijaki gimnazije Ilirska Bistrica so zagnali izmenjevalnico rabljene elektronske opreme -Katere novosti novega zakona o dolgotrajni oskrbi na domu lahko uveljavljate že letos

Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V osveženi strategiji za mlade v občini Ajdovščina osrednji poudarek na reševanju stanovanjskega vprašanja. - Občine na Gorenjskem opozarjajo državo na nered pri oddajanju nepremičnin za turistične namene. - Projekt E-gradovi Posavja požel val navdušenja na konferenci v Indoneziji. - Dijaki ptujske strojne šole so na uglednem tekovanju v Singapurju z modelom dirkalnika osvojili tretje mesto na svetu.

Bi znali pomagati človeku s srčnim zastojem? Kako bi odreagirali, če bi bili priča prometni nesreči s poškodovanimi ljudmi? Vsi ljudje z vozniškim izpitom opravijo tečaj prvem pomoči, a zdi se, da je to premalo. In kako izurjeni so v prvi pomoči mladi, ki na urniku v šoli nimajo obveznega predmeta, ki bi jim ponujal to znanje? Z nami so bili tisti, ki znajo pomagati - državni prvaki v prvi pomoči, dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Urša Kočevar, Luka Vidmar in Žiga Končar pa z nami niso delili le znanja prve pomoči in izkušenj s tekmovanj, razmišljali so tudi o svojem bodočem poklicu.

Primer nasilja nad starejšimi v Domu Trebnje je razkril več pomanjkljivosti. Med njimi so delovne razmere, razširjenost nasilja nad starejšimi, sporne objave na družbenih omrežjih pa tudi nadzor nad začasno zaposlenimi dijaki in študenti v domovih za starejše. Da je ta pomanjkljiv, opozarja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob tem opozarja na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Drugi poudarki oddaje: - Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo bodo obravnavali predlog novele zakona o zaščiti živali, ki je zaradi možnosti sodelovanja predstavnikov društev za zaščito živali v postopkih veterinarske inšpekcije dvignil kar nekaj prahu. Na mizi bo tudi predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. - Največji naložbeni železniški program od časa parne lokomotive, tako je načrtovano posodobitev opisal kancler Scholz. A nemške železnice so od vlade do leta 2027 pričakovale dobrih 20 milijard evrov več od zdaj obljubljenih 24 milijard. - Slovenske košarkarje, ki so izgubili na četrtfinalu svetovnega prvenstva proti Kanadi, danes v Manili čaka tekma proti Litvi. Nogometaši pa se bodo nocoj v Stožicah v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pomerili s Severno Irsko.

Prebivalce na območjih, ki so jih prizadele poplave, vse bolj skrbijo tudi okoljska bremena. Današnja objava rezutatov analize Inštituta Jožef Stefan je namreč pokazala, da je mulj na območju od Dravograda do Črne onesnažen s težkimi kovinami. Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob tem opozarja na higieno rok ter izogibanje prahu, saj se je izkazalo, da so tisti delci, ki jih ljudje vdihavajo tisti, ki imajo verjetno večji pomen pri povečevanju vsebnosti svinca v krvi, kot pa tisto, kar se zaužije. Medtem parlamentarni odbor za infrastrukturo danes razpravlja o interventnem zakonu za pomoč ljudem, podjetjem in občinam, prizadetim v poplavah. Druge teme: - Dijaki in študentje opozarjajo, da jim država ni priskočila na pomoč. Predlagajo enkratno denarno pomoč. - V Grčiji gasilci nemočni proti enemu najobsežnejših gozdnih požarov po letu 2000 - Slovenski košarkarji v drugi del svetovnega prvenstva neporaženi

Dijaki so danes prejeli težko pričakovane rezultate mature. Približno 90 odstotkov jo je v spomladanskem roku opravilo uspešno. Diamantnih maturantov in maturantk, torej tistih, ki so dosegli vseh 34 točk, je 18. Da je zrelostni izpit ta generacija opravila več kot odlično, ocenjujejo v komisiji za splošno maturo, tudi dijaki so večinoma zadovoljni. Ostali poudarki oddaje: Minister Boštjančič: v ospredju proračunskih izdatkov zdravstvo, znanje in mladi V bližini Kanarskih otokov iskalna akcija približno 300-tih migrantov. Začenja se najstarejša slikarska kolonija pri nas, letos jubilejna.

Nekateri preostali poudarki oddaje: - Težave invalidnega starostnika, ki živi sam, z odvažanjem smeti. - V Novi Gorici znova Dan obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. - Dijaki celjske gimnazije Lava se pripravljajo na evropsko prvenstvo iz robotike. - Prižig oglarske kope v počastitev 60-letnice srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna.

Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.

Dijake zaključnih letnikov gimnazije danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita, maturitetni esej. Tematski sklop pri slovenščini letos nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna čtiva pa so bila štiri dramska besedila. Učenci šestega in devetega razreda osnovne šole pa s preizkusom iz slovenščine začenjajo nacionalno preverjanje znanja. V oddaji tudi: - V Srbiji se po strelskem napadu vrstijo pozivi k spremembam kazenske in orožarske zakonodaje - Evropska centralna banka v boju z inflacijo do novega zvišanja ključnih obrestnih mer - Delavci v medijih si želijo manj prekarnosti in boljšo zakonsko ureditev področja

Več kot 6500 dijakinj in dijakov zadnjih letnikov srednjih šol je z esejem iz materinščine začelo splošno maturo. Tematski sklop je imel naslov Ženska na odru sveta, mladi pa so morali obdelati štiri dramska besedila, v katerih osrednjo vlogo igrajo ženske. Učenci 6i-ih in 9-ih razredov osnovnih šol pa so s preizkusom iz materinščine začeli nacionalno preverjanje znanja. Drugi poudarki oddaje: - Vlada potrdila predlog o vrnitvi plačanih glob iz časa veljavnosti protikoronskih ukrepov. - Svet Evropske centralne banke sedmič zapored zvišal osrednje obrestne mere. - Ukrajinski predsednik Zelenski pozval k ustanovitvi sodišča za sojenje odgovornim za vojno v Ukrajini.

Dijaki zadnjih letnikov so dopoldne z esejem iz materinščine s tematskim sklopom Ženska na odru sveta začeli splošno maturo. Letos jo bo opravljalo približno 6 tisoč 550 dijakov. Druge teme: - Srbske oblasti po strelskem napadu napovedujejo zaostritev kazenske in orožarske zakonodaje. - Ukrajinski predsednik Zelenski v Haagu pozval k ustanovitvi posebnega sodišča za rusko agresijo. - Po hudi bolezni umrl priljubljeni hrvaški pevec Jasmin Stavros.

Dijaki zadnjih letnikov in devetošolci imajo še danes možnost, da si odločitev o nadaljevanju šolanja olajšajo z obiskom fakultet in srednjih šol. Letos informativni dnevi znova potekajo v živo. Za študente je odprtih več kot 31 tisoč vpisnih mest, za srednješolce pa dobrih 25 tisoč, kar je več od števila kandidatov V oddaji tudi: - Požar v vrhniškem Hamexu naj ne bi imel večjega vpliva na okolje - Na varnostni konferenci v Münchnu ob vojni v Ukrajini tudi o ameriško-kitajskih odnosih - Litijski pustni karneval se po dveh letih vrača na ulice s tradicionalno družbeno satiro.

Ob čolnarni pomorske šole v Portorožu je že skoraj nared prvi poligon za usposabljanje in reševanje na morju. Že dolgoletna so prizadevanja za njegovo postavitev, saj se bodo lahko na njem usposabljali tako dijaki kot študentje in pomorščaki, ki morajo ta znanja redno obnavljati. Doslej so se namreč lahko usposabljali le v tujini. Gre za pomembno pridobitev poudarjajo tako na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer čakajo še na uporabno dovoljenje. V tokratni oddaji pa tudi o načrtih in novostih, ki zadevajo izobraževalne programe ter izkušnjah dijakov zaključnih letnikov pomorske smeri.

Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.

Praznični jedilniki so za nami, pred nami pa izpolnitev novoletnih zaobljub. Shujšati, prenehati kaditi, več se gibati pri odraslih, pri mladih pa izboljšati ocene, se sproti učiti in mogoče tudi izboljšati svoje kuharske spretnosti. Pri tem jim lahko pomagajo babice in starši, različni tečaji, delavnice in spletno gradivo, gotovo pa imajo najboljše urjenje na kuharskih srednjih šolah. V začetku leta smo zato obiskali Srednjo šolo za gastronomijo in turizem Ljubljana in se dijakom pridružili pri kuhanju kosila. nn

Na prvo adventno nedeljo kristjani vstopijo v adventni čas, ki ga zaokrožijo na sveti večer, 24. decembra. To je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Božjega sina Jezusa. Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Ljudje pri nas v cerkvah in po domovih tradicionalno pripravijo adventni venec s štirimi svečami. Prvo na njem prižgejo na prvo adventno nedeljo. Potem pa vsako nedeljo naslednjo svečo, naraščajoča svetloba simbolno sporoča rast dobrega v življenju. Dijaki katoliške Gimnazije Želimlje, ki med tednom prebivajo v Domu Janeza Boska: Zala Peternelj, Marija Kričelj, Izak Debeljak in Matic Žibrik, premišljujejo o dejavnostih v adventnem času v dijaškem domu, ki jim bogatijo proste ure. V središče postavljajo duhovno dimenzijo adventnega časa kot priložnost za krepitev osebne vere in izboljšanja odnosov z vrstniki ter drugimi ljudmi, ne pa zunanjega blišča.

Dijaki, ki bi želeli prejemati štipendijo za deficitarne poklice, morajo vlogo oddati do 23. septembra; študenti, ki bi radi prvič dobili Zoisovo štipendijo, do 30. ta mesec, tisti, ki jo podaljšujejo, do 10. oktobra. To so aktualni roki, na katere morajo biti pozorni potencialni prejemniki deficitarnih in Zoisovih štipendij. O obeh tudi v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami vodja Oddelka za štipendije in programe Ad futura Maja Gašparovič z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.