Podcasts about dijaki

Po 16-ih letih se je z ustavnovno sejo madžarskega parlamenta danes tudi uradno končala vladavina Viktorja Orbana v naši vzhodni sosedi. Položaj je s prisego prevzel Peter Magyar, vodja konservativne stranke Tisa, ki je po aprilskih volitvah prevzela ustavno večino. Kot je dejal v nagovoru poslancev, zdaj potrebujejo soočenje s preteklostjo, pravičnost, spravo in nov začetek. Brez vsega tega bodo madžarski ljudje, ki so jim dali mandat, znova razočarani, je dodal Magyar. V oddaji tudi: - V Ljubljani se je na Pot ob žici odpravilo več kot 25 tisoč pohodnikov in tekačev. - Dijaki in študenti pomorstva nabirali izkušnje na že 13-i vaji Reševanje in preživetje na morju - Vrhnika v znamenju književnosti, umetnosti in kulinarike ob prvem Modernfestu.

Ko govorimo o umetni inteligenci, največkrat pomislimo na velika tehnološka podjetja in prihodnost. V Trbovljah pa je umetna inteligenca že del sedanjosti. Dijaki tamkajšnje Srednje tehniške in poklicne šole pod mentorstvom dr. Uroša Ocepka namreč razvijajo aplikacije umetne inteligence, sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih in dokazujejo, da lahko tudi majhna slovenska šola stopa ob bok najboljšim na svetu. Zato ne preseneča, da se je ta šola uvrstila med 50 najboljših izobraževalnih ustanov na svetu po izboru Global Schools Prize. V pogovoru z dr. Urošem Ocepkom, ki je bil leta 2023 uvrščen med 50 najboljših učiteljev na svetu, boste slišali, kako umetna inteligenca vstopa v učilnice, kako jo uporabljajo mladi in zakaj postaja digitalna pismenost ena ključnih spretnosti prihodnosti.

Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.

Na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu je v okviru pobude »Mladina proti pozabi« potekalo srečanje, namenjeno ohranjanju zgodovinskega spomina. Osrednja gostja je bila 90-letna Katja Sturm-Schnabl, ki je dijakom in dijakinjam pretresljivo opisala izkušnjo deportacije koroških Slovencev, ki jo je sama doživela leta 1942 kot otrok in travmatično izkušnjo iz taborišča. Njeno sestro Verico, ki je tam zbolela, je zdravnik umoril z injekcijo v srce v naročju mame. To je grozota, ki je ostala travma družine do danes. Organizatorka te pobude, ki že več let poteka na akademiji, je profesorica Mirjam Zwitter-Šlemic. Zgodovinski okvir obdobja pregona koroških Slovenk in Slovencev v dobi nacizma so pripravili dijakinje in dijaki četrtega letnika pod mentorstvom profesorice Miriam Salbrechter. Prireditev je s slovenskimi pesmimi in ubranim solopetjem olepšala maturantka Victorija Micheuz. V drugem delu prireditve je pravice manjšin in razvoj le-teh po avstrijski državni pogodbi osvetlil odvetnik Rudi Vouk. V sklopu prireditve so odprli razstavo »Pregon«, ki v naslednjih tednih omogoča dijakinjam in dijakom podrobnejši vpogled v temo deportacije.

V Tednu katoliškega šolstva smo se v oddaji o kulturi ob 10.15 tokrat ustavili na Škofijski klasični gimnaziji. Dijaki so predstavili njihovo pestro kulturno udejstvovanje. Sledil pa je še prispevek ob 70 letnici Kulturnega društva Razpotje. Pevski zbor s tem imenom bo imel v soboto 18. aprila na Colu slavnostni koncert.

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič.

Po usklajevanjih s socialnimi partnerji je koalicija umaknila predlog, po katerem bi del samostojnih podjetnikov z normiranimi stroški plačeval nižje prispevke. Spremembo, ki bi v pokojninsko blagajno po nekaterih ocenah navrtala več kot 110 milijonov evrov veliko luknjo, so kritizirali tako v gospodarskih kot tudi v delavskih združenjih. Še naprej pa ostajajo na mizi spremenjeni pogoji za vnovični vstop med normirance. Preostali poudarki oddaje: Na varnostni konferenci v Münchnu svarila: Evropa se mora prilagoditi novemu svetu. Varuhinja človekovih pravic bo del Šutarjevega zakona preverila na ustavnem sodišču. Dijaki in študentje še jutri na informativnih dnevih.

Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume, komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kakšne pripetije so se dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku tokratne oddaje Gymnasium.

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

4 zlate, 3 srebrne in 6 bronastih medalj je izkupiček članic in članov slovenskih ekip dijakov, ki so se letos poleti udeležili mednarodnih olimpijad znanja s področij matematike, fizike, astronomije in ekonomije. Več o tekmovanjih, nalogah in doživetjih v Avstraliji, Indiji, Azerbajdžanu in Evropi, kamor so potovali pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, smo izvedeli od gostov oddaje Gymnasium. To so bili Patricia Király, Nika Videnšek Podgorelec, Žan Arsov, Aleksander Jotanović, Matija Lakner in spremljevalec na astronomski olimpijadi Vid Kavčič.

V Svetovalnici smo se a prvi šolski dan tokrat posvetili dijakom. Ne le vstop v osnovno šolo, tudi začetek srednješolske poti prinaša s seboj nekaj izzivov. Kako jim prisluhnejo v Dijaški organizaciji Slovenije, smo vprašali Marka Dragaša, ki je eden od svetnikov v tej organizaciji.

V Svetovalnici smo se a prvi šolski dan tokrat posvetili dijakom. Ne le vstop v osnovno šolo, tudi začetek srednješolske poti prinaša s seboj nekaj izzivov. Kako jim prisluhnejo v Dijaški organizaciji Slovenije, smo vprašali Marka Dragaša, ki je eden od svetnikov v tej organizaciji.

Vodstvo Darsa zaradi težav na primorski avtocesti na srečanju z lokalno skupnostjo.Dijaki pred začetkom šolskega leta za dostojno pretočnost prometa.V pogovoru s predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Blažem Cvarom o težavah zaradi bolniških odsotnosti in regresnih zahtevkov.Nemška vlada potrdila predlog zakona za prostovoljno služenje vojaškega roka.Vreme: Ponoči in jutri bo več oblačnosti na zahodu, kjer bo možna kakšna ploha.

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.

V Zagrebu se je v končala Evropska olimpijada eksperimentalne znanosti, s katere sta se slovenki ekipi dijakov vrnili s srebrno in zlato medaljo. Na tem tekmovanju znanja, ki zajema tri področja: fiziko, kemijo in bilogijo, je sicer sodelovalo 48 ekip iz 23 držav Evropske unije in Ukrajine, več pa smo izvedeli od dijakov iz slovenske ekipe in mentorja.

V oddaji še o naslednjih temah: - Občinski svet Slovenske Bistrice potrdil rebalans proračuna in omogočil nadaljnje izvajanje naložb. - Združenje za teritorialno sodelovanje poti prihodnosti želi obuditi železniško povezavo od Ljubljane prek Novega mesta do Karlovca. - V Ljutomeru se uspešno spoprijemajo z izzivi trajnostne mobilnost. Dijaki dobili kolesarnico. - V Podčetrtku jutri jubilejni Festival vina in čokolade. Pričakujejo 50 razstavljalcev in več tisoč obiskovalcev.

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.

V vipavski katoliški gimnaziji so v goste povabili novoimenovanega koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. V drugem delu oddaje pa smo slišali razmišljanja dijakov katoliških šol o rabi in zlorabi telefonov ter ostale sodobne tehnologije.

"V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci." Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. "Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen," ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.Pri računalniški pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v šolo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja šol ter dijaških in študentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na Bledu razmišljajo, kako do državnega denarja za graditev nove šole. - Dijaki srednješolskega programa avtoservisni tehnik v Murski Soboti dobili nov učni avtomobil. - Svetniki zavoda Kosovelov dom Sežana zahtevajo razrešitev direktorice, razlogi pa niso povsem jasni. - Tema letošnjega Litijskega pustnega karnevala je "Z vlakom v prihodnost".

Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.

Učenci zadnjih razredov osnovnih in srednjih šol so danes obiskali srednje šole in fakultete, v okviru informativnih dni so vrata odprli tudi dijaški in štuentski domovi. O prihodnjem šolanju se bodo lahko poučili še jutri. Druge teme: - Na varnostni konferenci v Münchnu vse očitnejša razhajanja med EU in ZDa - Rast BDP 1,6 odstotna, kažejo prve ocene - Drugi tir dočakal trimesečni zamik konca del

Socialni partnerji so v okviru ekonomsko-socialnega sveta danes nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi. Potekala so za zaprtimi vrati, izjav po srečanju ni bilo, smo pa na Radiu Slovenija pred tem neformalno pridobili dokument ministrstva za delo, ki med drugim zajema starostne meje, odmerni odstotek in redno usklajevanje pokojnin. Drugi poudarki: - Dijaki pristojnega ministra opozarjajo na varnost v šolah in dijaških domovih. - Mednarodno kazensko sodišče v primeru ameriških sankcij podprli dve tretjini njegovih članic. - Zahteva po vključitvi nerešenih manjšinskih vprašanj v pogodbo prihodnje avstrijske koalicije.

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.

Kriminalisti ugotavljajo vzrok požara v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Dijaki se bodo lahko v nepoškodovani del stavbe vrnili v nedeljo zvečer. V Sloveniji sicer približno polovica dijaških domov nima nameščenih požarnih javljalnikov. Stroka svari, da sodobni požari zaradi povsod navzoče plastike napredujejo precej hitreje kot pred nekaj desetletji.

Dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so v pričakovanju razpisa študijskih mest na visokošolskih zavodih. Bodo fakultete morda povečale število vpisnih mest za prve letnike na najbolj zaželenih študijskih programih? Zlasti zasebne visokošolske zavode in njihove izredne študente pa v teh dneh razburja predlog zakona o visokem šolstvu, ki podaljšuje letnik izrednega študija na dve leti in uvaja brezplačen študij za izredne študente na javnih univerzah. Slovensko visoko šolstvo je na razpotju zaradi novih tehnologij, vse manj številčnih generacij, odhajanja mladih v tujino. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani; dr. Barbara Toplak Perović, Univerza Alma Mater Europaea; Luka Mihalič, predsednik študentske organizacije Slovenija. Avtorica oddaje Nataša Lang.

Ime tedna je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabo ravnanje z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.Kandidata sta bila še: Viljem Babič, producent in zborovodja English Student Theatra II. Gimnazije Maribor, kjer so z muzikalom Rent petkrat razprodali Linhartovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani. Dijaki so z gostovanjem v največji kulturni ustanovi pri nas kronali več kot 30-letno tradicijo razvoja muzikala na mariborski gimnaziji. Rebeka Kropivšek Leskovar, magistrica informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki v skupini Interblock razvija tehnologije na področju strojnega vida. Je prejemnica naziva Inženirka leta 2024, z etičnim odnosom do razvoja tehnologij pa hkrati tudi pozitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka. 

2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.

Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.

Drugi poudarki oddaje: V haloški občini Podlehnik v teku naložbe v podjetniški inkubator in dom starejših, vredne skupno 4 milijone evrov in pol Dijaki italijanske narodne skupnosti opozarjajo na slabe prevode maturitetnih izpitov Na upravnih enotah Izola, Koper, Piran in Sežana je vlogo za gradbeno dovoljenje odslej mogoče oddati v elektronski obliki Občinski proračun Slovenske Bistrice za prihodnje leto težak skoraj 30 milijonov evrov

Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).

Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu na izseljensko nedeljo, ki bo pojutrišnjem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja 30. Tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sveta maša za Slovence doma in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik. Osrednji del tabora bo okrogla miza: Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem? Izkušnje slovenskih izseljencev ob prihodu v Slovenijo. Voditelj bo Federico V. Potočnik, gostje pa: dr. Andrej Fink, predavatelj na Katoliškem inštitutu, Marija Voglar, ki je v Slovenijo repatriirala iz Venezuele, Tatjana Marušič, mlada zdravnica v Pediatrični kliniki, Natasha Urbančič, vzgojiteljica v vrtcu France Prešeren. V kulturnem programu bodo sodelovali: Dijaki iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi in ansambel Ostanki iz Argentine, pripravili bodo razstavo Tabori Slovencev po svetu.

6. 2. 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa je predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco). Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.

Danes in jutri v izobraževalnih središčih pripravljajo informativne dneve, na katerih bodo mladi lahko dobili informacije o šolskih in študijskih programih. Te jim bodo pomagale pri odločitvi, kje nadaljevati svojo izobraževalno pot. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu končuje 21 tisoč 300 učenk in učencev, kandidirali bodo lahko za več kot 26 tisoč vpisnih mest na srednjih šolah. Srednjo šolo s poklicno in splošno maturo končuje nekaj več kot 15 tisoč dijakov in dijakinj, zanje je na voljo več kot 20 tisoč 200 mest. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor bo obravnaval novelo zakona, ki je podlaga za razdelitev 13 tisoč računalnikov najranljivejšim. - Na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu zlasti o vojnah v Ukrajini in Gazi. - V finalu 33-tega pokalnega tekmovanja v košarki zvečer Olimpija in Krka.

Drugi poudarki iz oddaje: - V občinah Pomurja in Podravja ugotavljajo, da jih strokovne službe pri urejanju vodotokov bolj ovirajo, kot jim pomagajo - Dijaki gimnazije Ilirska Bistrica so zagnali izmenjevalnico rabljene elektronske opreme -Katere novosti novega zakona o dolgotrajni oskrbi na domu lahko uveljavljate že letos

Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V osveženi strategiji za mlade v občini Ajdovščina osrednji poudarek na reševanju stanovanjskega vprašanja. - Občine na Gorenjskem opozarjajo državo na nered pri oddajanju nepremičnin za turistične namene. - Projekt E-gradovi Posavja požel val navdušenja na konferenci v Indoneziji. - Dijaki ptujske strojne šole so na uglednem tekovanju v Singapurju z modelom dirkalnika osvojili tretje mesto na svetu.

Primer nasilja nad starejšimi v Domu Trebnje je razkril več pomanjkljivosti. Med njimi so delovne razmere, razširjenost nasilja nad starejšimi, sporne objave na družbenih omrežjih pa tudi nadzor nad začasno zaposlenimi dijaki in študenti v domovih za starejše. Da je ta pomanjkljiv, opozarja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob tem opozarja na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Drugi poudarki oddaje: - Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo bodo obravnavali predlog novele zakona o zaščiti živali, ki je zaradi možnosti sodelovanja predstavnikov društev za zaščito živali v postopkih veterinarske inšpekcije dvignil kar nekaj prahu. Na mizi bo tudi predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. - Največji naložbeni železniški program od časa parne lokomotive, tako je načrtovano posodobitev opisal kancler Scholz. A nemške železnice so od vlade do leta 2027 pričakovale dobrih 20 milijard evrov več od zdaj obljubljenih 24 milijard. - Slovenske košarkarje, ki so izgubili na četrtfinalu svetovnega prvenstva proti Kanadi, danes v Manili čaka tekma proti Litvi. Nogometaši pa se bodo nocoj v Stožicah v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pomerili s Severno Irsko.

Dijake zaključnih letnikov gimnazije danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita, maturitetni esej. Tematski sklop pri slovenščini letos nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna čtiva pa so bila štiri dramska besedila. Učenci šestega in devetega razreda osnovne šole pa s preizkusom iz slovenščine začenjajo nacionalno preverjanje znanja. V oddaji tudi: - V Srbiji se po strelskem napadu vrstijo pozivi k spremembam kazenske in orožarske zakonodaje - Evropska centralna banka v boju z inflacijo do novega zvišanja ključnih obrestnih mer - Delavci v medijih si želijo manj prekarnosti in boljšo zakonsko ureditev področja

Dijaki zadnjih letnikov in devetošolci imajo še danes možnost, da si odločitev o nadaljevanju šolanja olajšajo z obiskom fakultet in srednjih šol. Letos informativni dnevi znova potekajo v živo. Za študente je odprtih več kot 31 tisoč vpisnih mest, za srednješolce pa dobrih 25 tisoč, kar je več od števila kandidatov V oddaji tudi: - Požar v vrhniškem Hamexu naj ne bi imel večjega vpliva na okolje - Na varnostni konferenci v Münchnu ob vojni v Ukrajini tudi o ameriško-kitajskih odnosih - Litijski pustni karneval se po dveh letih vrača na ulice s tradicionalno družbeno satiro.

Dijaki, ki bi želeli prejemati štipendijo za deficitarne poklice, morajo vlogo oddati do 23. septembra; študenti, ki bi radi prvič dobili Zoisovo štipendijo, do 30. ta mesec, tisti, ki jo podaljšujejo, do 10. oktobra. To so aktualni roki, na katere morajo biti pozorni potencialni prejemniki deficitarnih in Zoisovih štipendij. O obeh tudi v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami vodja Oddelka za štipendije in programe Ad futura Maja Gašparovič z Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.