Podcasts about znanje

Sandro Zovko je inžinjer elektrotehnike i direktor firme ZGI doo iz Mostara, koja posluje u dvije zemlje, BiH i Hrvatskoj, i u svom kolektivu ima zaposlenike/ice iz čak 27 različitih gradova BiH i Hrvatske. Elektrotehnički fakultet završio je u Splitu sredinom 2000-tih i umjesto u korporativni svijet odlučio je vratiti se u Mostar u porodičnu firmu, koju je njegov otac pokrenuo još 1995. Zajedno s ocem i sestrama gradio je firmu koja se bavi zaštitom na radu, zaštitom od požara, zbrinjavanjem otpadnih voda, hidrotehnikom i geotehnikom. Trenutno su jedna od vodećih kompanija u BiH i Hrvatskoj koja se bavi zaštitom okoliša i ishođenjem okolišnih dozvola, te energetskom efikasnošću. O tome kako će BiH pristupiti evropskom Green dealu i unaprijediti proizvodnju energije i dostići energetsku neovisnost i stabilnost, sve o CBAM propisima, kako ćemo postići energetsku neovisnost i stabilnost, te o tome koji je najbolji recept za građenje stabilne porodične kompanije njegujući međusobno poštovanje i povjerenje razgovaramo u ovoj epizodi našeg podcasta.U ovoj epizodi smo razgovarali o:00:00:00 Teaser i najava00:03:29 Povratak u Mostar nakon studija u Splitu u očevu firmu00:11:39 Tranzicija porodičnih biznisa s baby boomera na nove generacije00:16:44 Hijerahija i poštovanje su temelj uspjeha porodičnih biznisa00:21:40 Znanje je jedini kapital koji čovjek ima 00:28:29 Samopoštovanje treba svakodnevno graditi00:35:43 BiH je povijesno okrenuta proizvodnji00:43:47 Svaki kilovat struje i litar vode koji potrošimo je poslovni trošak00:49:15 Utjecaj trajnog gašenje termoelektrana na cijelu državu00:50:38 Zbrinjavanje otpadnih voda u BiH je političko pitanje00:56:46 Politika zelenih tranzicija u BiH treba biti multidisciplinarna01:03:53 Zaposlenici u našoj firmi dolaze iz 27 gradova BiH i Hrvatske01:12:58 Ovo su agilna vremena u kojima treba mnoštvo improvizacije01:15:40 Smanjenje CO2 je u velikoj korelaciji s novcem i profitom01:17:35 Zašto su nam Elektroprivrede i Vodoprivrede jako bitne?______________

Z nami je bila ekipa Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v prvi pomoči, v Črnomlju ga je organiziral Rdeči križ Slovenije, v srednješolski konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojila naslov državnih prvakov. Popeljali so nas skozi svoj nastop in nam s praktičnimi primeri približali osnove nudenja prve pomoči.

Stroji na slovenskih gradbiščih opravijo do največ 18 odstotkov dela, ostalo je odvisno od človeških rok, spretnosti, sta v raziskavi ugotovila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz biroja KIP, avtorja slovenskega paviljona v Arzenalu na 19. mednarodni razstavi beneškega arhitekturnega bienala. V delu z naslovom Mojstri gradijo sta torej izpostavila znanje mojstrov kot ključno inteligenco procesa gradnje. Krovna tema letošnjega bienala v Benetkah je "Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno." Foto: Nik Erik Neubauer

Country is the term at the heart of Australian Indigenous heritage and continuing practices. The environments we are part of, carry history spanning tens of thousands of years of First Nations presence, culture, language, and connection to all living beings. So, how should architects, government bodies and creative practitioners interact with Indigenous knowledge when designing our urban surroundings? - Svako mjesto u Australiji ima svoju povijest koja se temelji na desetcima tisuća godina kulturnog naslijeđa. Sve veći pomak u dizajniranju okoliša ima za cilj učiniti ovo lokalno znanje vidljivim u našim životnim prostorima. U ovotjednoj epizodi Vodiča za useljenike, stručnjaci iz zajednice australskih starosjedilaca, ali i iz drugih neautohtonih zajednica dijele uvide o kreiranju prostora i izgradnji zgrada koje se temelji na aboridžinskim i zapadnjačkim sustavima znanja.

Na prekmurski ravnici stoji ena najbolj naprednih kmetij pri nas. Kmetija Meolic iz Bakovcev ni posebna le po obsegu – obdeluje namreč kar 338 hektarjev njiv, vsako leto pa vzredi okoli 3000 prašičev – ampak predvsem po načinu dela: z znanjem, vizijo in spoštovanjem do narave. Gospodar kmetije je inženir kmetijstva Danilo Meolic, ki z drugimi člani svoje družine uvaja sodobne pristope v kmetijsko panogo: natančno gnojenje, GPS-nadzor kmetijske mehanizacije, energetska samooskrba. Vse to z mislijo na čim manjši ogljični odtis. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«

Bernarda Škrabar Damnjanović je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju gospodarske obveščevalne in preiskovalne dejavnosti. Certificirana mednarodna preiskovalka s skoraj 20-letnimi izkušnjami je magistra in doktorandka varstvoslovja.  Je direktorica Detektivsko varnostne agencije, soustanoviteljica tehnološkega podjetja Next Sight, predsednica Inštituta za varnost in strateške raziskave ter članica izvršnega odbora Council of International Investigators (CII) v ZDA. Kot častna dekanja detektivske šole v Bukarešti in vodja programa za globalno izmenjavo preiskovalcev je pionirka na področju detektivske dejavnosti. Njeno strokovno delo pokriva širok spekter področij, od korporativne varnosti, notranjih preiskav in preverjanja poslovnih partnerjev do kibernetske varnosti, forenzičnih analiz. Leta 2024 je postavila prvi globalni sistem izmenjave preiskovalcev, ki omogoča detektivom pridobivanje znanj in vpogled v preiskovalne prakse po svetu. Kot govorka in mentorica sodeluje pri razvoju varnostnih politik na nacionalni in mednarodni ravni. Fun fact: Bernarda je na ena redkih žensk v detektivskem svetu na svetu, ki je dosegla tako visoko prepoznavnost in bila povabljena tudi na Europolove konference o kibernetskem kriminalu in varnostnih strategijah prihodnosti. Najljubši citat: "Find a job you love and you'll never work a day in your life." – Konfucij. Opazujte in poslušajte več kot govorite. Najljubša knjiga: Tao Te Jing (Knjiga poti) ali Daodedžing, na kratko Dao, je zbirka verzov, ki jih je v šestem stoletju pred našim štetjem napisal kitajski mislec Lao Tzu. Verzi govorijo o Tau ali Dau, kar v slovenščini prevajamo kot »Pot«, toda pomen besede je mnogo širši, saj glede na rabo v stavku lahko pomeni tudi vodenje po poti, kar se lahko nanaša na filozofsko razsvetlitev oziroma na etično in moralno vodstvo. Nekateri verzi so preprosti, vsakomur razumljivi, kot na primer: »Dober človek se ne prepira, tisti, ki se, pa ni dober.« Drugi vabijo, da se vanje poglabljamo in osmišljamo z zavestnim ubiranjem Poti, v iskanju presežne, vseprisotne modrosti. Najljubša serija: Sem človek dokumentarcev. Hobiji: Potovanja, slikanje, igralska šola, golf, tenis, jahanjeNajljubša hrana: Rada kuham, rada imam jedi na žlico, slow foodNajljubši podjetnik: nekaj jih je, ampak ne bi delala krivice in nekoga posebej izpostavila, pa drugih ne. Predvsem so mi navdih ljudje, ki so sami ustvarili nekaj iz nič, so vizionarji in si upajo iti svojo pot ter uspejo tudi v tujini. Zaključni nauki za poslušalce:·      Varnost in preventiva sta ključ do uspeha – Ne čakajte, da se zgodi težava, ampak vedno razmišljajte korak naprej.·      Resnica vedno pride na dan. Bolje prej, kot slej. – Poštenost in sistematično delo vedno obrodita sadove.·      Znanje in mreženje odpirata vrata – Vedno vlagaj v svoje znanje in bodi povezan s pravimi ljudmi. Upaj si biti sam svoj in samosvoj!

Spominjam se medicinske sestre, ki sem jo srečala pred veliko leti. Poklicno je delala s hudo bolnimi in umirajočimi. Hodila jih je obiskovat po družinah. Pripovedovala je, kako se srečuje z umirajočimi in njihovimi družinami. Omenila je tudi, kako pomembno je, da tisti, ki spremlja bolnike, nosi svoje znanje na hrbtu. Tako ima roke in srce proste za bolnika. O tem sem pozneje še velikokrat premišljevala. To ne velja samo za srečevanje z bolniki, ampak za srečevanje z vsemi ljudmi. Znanje, ki ga imamo, nam je lahko v pomoč in je dragoceno, če je lepo naloženo na hrbtu, in ga uporabimo, ko je treba. Nikoli pa znanje ne sme biti nekaj, kar nas od drugih ločuje, kar ustvarja pregrade. Če bi ga nosili pred seboj, se z njim šopirili in si z njim napolnili roke, smo nesposobni za človeško komunikacijo. Dve stvari sta v naši komunikaciji najpomembnejši in predstavljata tudi podobo vsake pomoči: človeku podati roko in mu pogledati v oči. Na tej ravni se dogaja resnično življenje, tu se človek ne more sprenevedati. Če človeku ne daš roke in ga ne pogledaš v oči, je vse, kar narediš zanj ali na njem, le zunanja akcija. Dobro bi bilo, če bi se tega vedno zavedali. Prav je, da si prizadevamo za čim večje znanje, toda hkrati nam mora biti jasno, da to ni vse in da ni najpomembnejše. Če si hkrati ne bomo prizadevali tudi za dobro, iskreno človeško komunikacijo, nam bo znanje lahko postajalo breme, pod težo katerega bomo podlegli. Prvi korak je, da sprostimo roke, da bodo prazne, in da si znanje naložimo na hrbet.

Matjaž Klarič je prejemnik letošnjega najvišjega priznanja, kipca civilne zaščite za izjemne dosežke in posebne zasluge na področju gasilstva. Njegovo 40-letno poklicno delo je tesno povezano z Gasilsko zvezo Slovenije, ki ji je več let tudi poveljeval. Danes Gasilske zveza Slovenije povezuje več kot 75 tisoč članov, med njimi je kar 45 tisoč mladih do osemnajstega leta. Znanje in usposobljenost sta pomembna temelja operativnega dela gasilcev, ki so zaradi različnih zahtevnih, tudi tveganih posredovanj, velikokrat pred novimi izzivi. Častni poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič spoštuje priznanje za življenjsko delo, ki pa ga deli s celotno organizacijo gasilcev in ostalih, s katerimi je sodeloval na področju zaščite in reševanja. Foto: Blaž Račič, Gasilska zveza Slovenije

Davek človeške nepremišljenosti pri posegih v okolje nas vedno bolj bremeni. Znanje o tem, kje graditi in kje sejati, da nas spremembe v okolju ne bi iztirile, je poslanstvo krajinskih arhitektov. Ko se sprejemajo odločitve v prid sobivanju z naravo, je mlajša generacija krajinskih arhitektov vztrajnejša in bolj inovativna, pojasnjuje dr. Barbara Kostanjšek, krajinska arhitektka in mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Znanje, veštine i kreativnost stavljaju u službu aktivizma – opšti je zaključak zagovornika blokada o klipovima studenata FDU koje plasiraju na društvene mreže. Kako bi ocenio ovakve ispitne radove, a kako kao član ProGlasa vidi izlaz iz napete društvene situacije?Gost Danice Vučenić u “Iza vesti” bio je reditelj, profesor na Fakultetu dramskih umetnosti i jedan od inicijatora ProGlasa Srdan Golubović.

You're probably familiar with the four seasons—Summer, Autumn, Winter, and Spring—but did you know that First Nations people have long recognised many more? Depending on the location, some Indigenous groups observe up to six distinct seasons each year. - Vjerojatno ste upoznati s četiri godišnja doba—ljeto, jesen, zima i proljeće—ali jeste li znali da su Prvi narodi već dugo prepoznavali mnogo više? Zavisno od lokacije, neka autohtona plemena prepoznaju i do šest različitih godišnjih doba svake godine.

Vjerojatno ste upoznati s četiri godišnja doba—ljeto, jesen, zima i proljeće—no jeste li znali da su pripadnici Prvih naroda prepoznavali mnogo više? Ovisno o lokaciji, neke su domorodačke zajednice poznavale do šest različitih godišnjih doba. Razumijevanje vremena i godišnjih doba duboko je ukorijenjeno u kulturnom znanju Aboridžina i stanovnika otočja Torresovog tjesnaca, razvijanom desecima tisuća godina. Vrijeme oblikuje životne cikluse životinja i biljaka, a razumijevanje tih povezanosti ključno je za ljudski opstanak, osobito u Australiji, gdje sezonski ekstremi i surovi krajolici zahtijevaju veliku prilagodljivost. U ovotjednoj epizodi Vodiča za useljenike istražit ćemo kako je znanje Prvih naroda o vremenu i godišnjim dobima bilo ključno za preživljavanje.

Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti TIMSS je že peta mednarodna raziskava zapovrstjo, ki potrjuje trend slabšanja znanja naših osnovnošolcev. Zakaj naši osnovnošolci drsijo navzdol na različnih mednarodnih lestvicah znanja; katere ukrepe snujejo pristojni za šolsko politiko in stroko, da se bo stanje izboljšalo; kaj lahko storijo šole in učenci. Pa tudi o vrednosti mednarodnih raziskav znanja in zakaj je pomembno, da naši otroci sodelujejo v njih. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; dr. Eva Mirazchiyski Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo; Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.

V organizaciji dveh Slovencev se je na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu zbralo blizu dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Der Spiegla in številnih agencij.Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču dvomilijonskega mesta – ponuja razstave, vodene oglede in predavanja za širšo javnost, intenzivnih izobraževalnih delavnice pa se udeležuje več kot 200 večinoma bolivijskih fotografov. Gonilna sila galerije in festivala je Ejti Štih, vedno nasmejana slovenska umetnica, ki se je v Južno Ameriko z Bleda preselila leta 1982. Umetniški vodja festivala pa je slovenski fotograf Matjaž Krivic, ki v Boliviji po etapah že več let spremlja zgodbi o pridobivanju litija in poodnebni krizi.

Dr Milena Bratičević istražuje mentalno zdravlje, otpornost i svesnost. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Osnovni namen umetnosti gojenja bonsajev je v čim krajšem času narediti to, za kar narava potrebuje leta ali celo stoletja: v posodi vzgojiti drevo, ki daje vtis od snega in vetra bičanega viharnika. V slovenskih domovih so bonsaji – drevesa v posodi – priljubljene rastline, nega pa zahteva precej znanja, časa in potrpljenja. Znanje o bonsajih bo v torkovem Svetovalnem servisu tudi vam delil odlični poznavalec Tomaž Kovšca. Pripravite vprašanja, sprejemamo jih na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.

Sufizem ni le pot duhovnega prečiščevanja, temveč tudi in predvsem pot spoznanja. Na tej točki sufiji razlikujejo več vrst spoznanj: čutno, razumsko in mistično. To se nadalje deli na »metafizično razkritje«, »duhovno zrenje« in celovito »okušanje« poslednje Resničnosti. Duhovno okušanje (ali v arabščini »dauq«) stoji v samem središču mistične epistemologije. Gre za neposredno, celostno, metaracionalno, nadčutno in bitnostno spoznanje, ki ga je navsezadnje mogoče doseči le z Božjo milostjo. Znameniti teolog in mistik iz 12. stoletja Abu Hamid al-Ghazali ugotavlja, da se do bistva sufizma ni mogoče dokopati drugače kot ravno prek mističnega okušanja (Rešitelj, str. 55). Kajti resnične duhovne preobrazbe ni mogoče doseči le z učenjem in intelektualnim naporoma, temveč le z duhovno prakso in neposrednim notranjim izkustvom. Duhovno okušanje za Al-Ghazalija predstavlja jedro religioznega življenja. Tako tisti, ki razodetvene resnice navsezadnje ne »okusi« (t. j. doživi, izkusi) na duhovni način, ostane na ravni pojma oziroma – mrtve črke. Sufizem, ki ravno temelji na neposrednem notranjem izkustvu posameznika, zato pomeni eksistencialno revitalizacijo religioznega življenja v islamu. Če je razumsko spoznanje »vrednejše« od preprostega verovanja, pa je neposredno okušanje »vrednejše« od razumskega spoznanja. Znanje je prepričanje na podlagi dokazov in argumentov, medtem ko je mistično okušanje bitnostno doživetje duhovne resničnosti. Prvo je intelektualno-racionalno, drugo eksistencialno-intuitivno. Direktno mistično okušanje je, sledeč Al-Ghazaliju, podobno duhovnemu zrenju, »ki predmet [spoznanja] naredi tako otipljiv, kakor da bi ga vzel v roke« (Rešitelj, str. 72). »Dauq« kot terminus technicus sufijske gnoze tako ni le poseben in privilegiran način spoznanja, temveč omogoča tudi dostop do ravni in dimenzij resničnosti, do katerih čuti in razum nimajo dostopa. Tistemu, ki duhovno-mističnega okušanja ni deležen, Al-Ghazali svetuje, da se o njem vsaj pouči iz izkušenj in izpovedi drugih. Kajti kdor svoj čas preživlja z mistiki in ljudmi kontemplacije, okrepi svojo vero in svoj značaj.

V novi epizodi ELLE podkasta voditeljica Petra Windschnurer gosti Nino Strand, eno najbolj suverenih in priznanih vokalistk jazz glasbe pri nas. Nina Strnad že od začetkov svojega ustvarjanja sledi želji, da ljudje prek glasbe in besedil najdejo sebe oz. tisto, kar jim je zaradi hitrega tempa in vrveža življenja pogosto nedostopno ali tuje. Zaradi njene čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij jo uvrščamo v sam vrh slovenske in mednarodne glasbene scene. Že zelo zgodaj je postala stalna gostja festivalov in koncertnih ciklusov, ki opevajo jazz in zlata leta slovenske popevke. Posledično je sodelovala tudi z najbolj eminentnimi skladatelji in tekstopisci slovenske zabavne glasbe: Mojmirjem Sepetom, Elzo Budau, Juretom Robežnikom, Janezom Gregorcem in mnogimi drugimi. Znanje in izkušnje si je nabirala tudi ob boku velikanov mednarodne jazzovske scene, kot so z grammyjem nagrajeni Michael Abene in The New York Voices. “… in je bilo, kot bi posijalo sonce.” Tako je v enem od intervjujev Mojmir Sepe opisal trenutek, ko se je na oder v okviru koncerta Evropskega jazz orkestra povzpela Nina Strnad. Gostja: Nina Strnad Voditeljica: Petra Windschnurer Celoten intervju z Nino Strnad si lahko preberete tukaj. ⁠Prijavite se na naš novičnik⁠⁠, da ne zamudite naslednje epizode podkasta!

Jolanda Ravnikar je prostovoljka na onkološkem inštitutu v Ljubljani in organizatorka dobrodelnih koncertov. Leta 2017 je za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016. Pravi, da ji je življenje dalo drugačna znanja. Že kot otrok se je morala spoprijeti z boleznijo, bolečino in izgubo svojih najbližjih. Svojo bolečino pa je spremenila v pomoč za vse druge, ki jih je na tej svoji poti srečala, saj pomaga najšibkejšim, da jim bo v njihovi bitki vsaj za malo laže. Z gostjo oddaje Med štirimi stenami Jolando Ravnikar se bo o njenem življenju in poslanstvu pogovarjala Petra Medved.

Dunja Cigić Gavrilović je doktor psiholoških nauka, terapeut sa višegodišnjim iskustvom u radu sa klijentima i osnivač "Simboloterapije". Radi kao profesor na Visokoj strukovnoj školi za obrazovanje vaspitača u Novom Sadu i kao terapeut u privatnoj praksi. _______________________________________________________________________________________________

V epizodi 147 je bil moj gost Ivo Boscarol je eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov in ustanovitelj ter dolgoletni direktor podjetja Pipistrel, ki proizvaja ultra lahka letala. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Mare Santo: Peneče vino zorjeno v morju Podkasti in prisotnost v medijih  Slovenska mentaliteta, uspeh in dez/informacije Mladi, pogoji v Sloveniji in produktivnost Kvalitetni delovni pogoji za višjo produktivnost Politika, podjetništvo, obdavčitev in altruizem Kako motivirati zaposlene? Znanje, izkušnje in vloga medijev v politiki Kaj bi Ivo učil, če bi bil učitelj? Srečno življenje in odnos do preteklosti Pomanjkanje spanja in konzumiranje vsebine Projekti: Odiseja in 15-minutno mesto Časovna omejitev pri ustanavljajnu start-upov Področja investiranja ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Pobude, da bi po znanju lahko segala splošna javnost, so se zgostile v 18. stoletju, v času razsvetljenega absolutizma, ko so začele vznikati javne knjižnice. Licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice, je bila neformalno ustanovljena že leta 1774. Začetna zbirka 637 knjig, rešenih iz požara v Jezuitskem kolegiju, je prerasla v današnje tri milijone knjižnih del, periodike, letakov, rokopisov, multimedijskega gradiva in sive literature. Ob 250-letnici je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar na slavnostni akademiji NUK-u izročila odlikovanje red za izredne zasluge, odprli pa so tudi začasno razstavo z naslovom Hranimo misli – že 250 let in jo pospremili z monografijo. Osredotoča se na poslanstvo, ki ostaja skozi zgodovino knjižnice enako, torej zbiranje, hranjenje in posredovanje gradiva, poudarja Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu ter soavtorica razstave. Pogovarjali smo se z njo in z ravnateljem NUK-a, Viljemom Lebanom. Foto: Žiga Bratoš

Pričanje zanimljivih priča koje mogu odoleti izazovu ‘'feed-a života'', kontinuirano učenje i praćenje najnovijih tehnologija, mogućnost da menjate svet i da svakim projektom postajete bogatiji, kako lično tako i profesionalno su glavni razlozi zašto biste danas trebali da radite u advertajzing industriji. Ove razloge nam je iz svog ugla objasnio Zdravko Kevrešan, istaknuti kreativac sa iskustvom na lokalnim, regionalnim ali i globalnim projektima, a danas na poziciji kreativnog direktora u agenciji DRV Agency. Zdravko Kevrešan, Creative Director @ DRV Agency - https://www.linkedin.com/in/kevreshan/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Muzika i pop kultura deo deo života kreativaca - Da li je advertising kao industrija u krizi - Lokalno tržište i prilagođavanje agencija - Feed života - Kontinuirano učenje i radoznalost - Znanje o tehnologijama - Mogućnost da menjate svet - Gratifikacija – bogatiji kao čovek i kao profesionalac - Poruka za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/499fnNZ Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/49mCm7Y - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 2. Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Ovo je marketing'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman optimistično zre v letošnje leto, saj so lani veliko naredili tako na področju šolstva kot pri gospodarskem povezovanju. Drugače je pri političnem sodelovanju, kar v volilnem letu ni najbolj spodbudno. Zanima nas, kaj se dogaja s skupnim slovensko madžarskim skladom za razvoj obmejnega, narodnostno mešanega območja. Gostimo Evo Lazar, dobitnico madžarske Nagrade za narodnosti, dologoletne predsednice odbora za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi, in se odpravimo v Dolino pri Trstu, kjer že 145 let deluje društvo Valentin Vodnik. Eden ključnih izzivov društva je digitalizacija bogatega arhivskega gradiva. Del ga je razstavljenega do konca meseca.    Foto(Radio Koper): Razstava ob 145-letnici kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu

Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?

Znanje se posreduje skozi jezik. Človek namreč v veliki meri misli v jeziku. Tega naj bi se v prihodnje zavedali tudi učitelji, ki bodo jezikovno občutljivi. Učitelji različnih predmetov, od matematike, kemije, geografije in do npr. zgodovine, naj bi se zavedali kompleksnosti besedil, ki jih spoznavajo učenci in bi jih po potrebi prilagodili njihovim jezikovnim zmožnostim. O prednostih in izzivih uvajanja takšnega pouka smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Natašo Pirih Svetina z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, članico projekta Gradniki za načrtovanje jezikovno občutljivega izobraževanja učiteljev, ki ga podpira Svet Evrope, izvajal pa ga je Evropski center za moderne jezike v Gradcu (foto: Pixabay).

Nadaljujemo z drugo v seriji oddaj o rokodelcih, rokodelskih spretnostih in o fenomenih, ki danes komajda še obstajajo in s konkretno hitrostjo tudi že izginjajo. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti.Tokrat smo obiskali delavnico kovaškega mojstra v Logu nad Škofjo Loko, ki je med drugim opisal in z nami delil tudi tradicionalen postopek izdelave kovanega orodja.

Rokodelske spretnosti so fenomen, ki danes komajda še obstaja in s konkretno hitrostjo tudi že izginja. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti. Posodar Franc Jaklič je eden od dveh pintarjev, ki danes v Ribnici še vedno izdelujeta lesene posode na tradicionalen način. Sicer pa suhorobarstvo še vedno živi, številna družinska podjetja se izdelave lotevajo strojno, peščica pa je takšnih, ki svoje znanje ohranja in še vedno izdelke izdelujejo ročno.

Human LAB Hub Zamislite da imate pristup kondicijskom treneru, nutricionisti, psihologu, stručnjaku za makreting, kineziterapeutu i fizioterapeutu u isto vrijeme. I zamislite da oni svi rade na rješavanju vašeg problema! I to sve za smješno mali iznos. Čak niti 1/10 onoga što bi ste dali samo jednom od njih. www.humanlabhub.com CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ TEME: [00:00:00] - "Intro" [00:02:13] Patnja, ljutnja, pitanje krivnje, važnost unutarnjeg svijeta, situacija s bad blue boysima u zatvoru, nemučenje stvarnosti, perspektiva. [00:05:49] Roditeljstvo je vrhunsko iskustvo koje se ne smije propustiti. Važno je zašto radite ono što radite, ne samo što radite. Roditeljstvo donosi bezuvjetnu ljubav i učimo iz prve ruke. [00:14:13] 5 minuta emocionalnog smirenja, jaka emocionalna reakcija, kupljena kuća. [00:21:18] Neki put učenja, savršen redoslijed, ograničenja, konzistencija, ciljevi, planinarenje, pucanje. [00:24:12] Sve možeš, trebaš skupiti iskustva, izložiti se. [00:31:11] Tražio ghostwritera za knjigu, ali bezuspješno. [00:37:51] Znači, sve što kažeš je potpuno. [00:38:50] Moj prijatelj upoznao je ženu i kliknuli su. [00:44:19] Strah od nedostatnosti - prihvaćanje vlastite važnosti. [00:51:39] Znanje, knjiga, zahvalnost, prodavanje, coaching, život [00:54:52] Tvoje i moje dijete su ista. Vaša djeca su ista, moram spasiti jedno. Kad bi bilo dvoje, spasila bih tvoje. [01:01:49] Skupljanje iskustava, piramida samostvarenja, zadovoljenje potreba. [01:07:47] Ego traži identitet, ali možeš biti više. [01:13:53] Samopouzdanje, odgovornost, primjer – ključ životnog iskustva. [01:19:16] Zašto fizika proučava svemir? Metafizika objašnjava više svrhe. [01:22:22] Okolina nas definira i utječe na nas. [01:30:11] Ego - neprijatelj ili učitelj, tvoj izbor. [01:34:57] Broj 1 motivira me da se ne ozlijedim i skrati mi put. Broj 2 je skriveni dio u Johari prozoru. Skrivanje tajni je sramota. [01:41:32] Jednostavno, svaki ima svoj put i izazove. [01:44:51] Zamjeranja su problem, budi hrabar i oprosti. [01:50:03] Pitanja o sebi: fokus, važnost treninga i hrane. www.humanlabhub.com

V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.

"Bez vrijednosti, osoba će početi učiti ali nikada neće nastaviti." U 234. epizodi podkasta Pojačalo, gost Ivana Minića je Saša Tenodi, NLP trener, pisac i podkaster. Sigurno ste čuli za Sašin podkast “Surove strasti”, koji traje već preko 300 epizoda. Upravo ovaj podkast bio je Ivanu jedna od inspiracija za “Pojačalo”. Saša dugo nije znao šta bi želeo da bude kad poraste, a saznaćemo da je i porastao, ali je i dalje bez neke specijalne želje iz detinjstva koja bi ga usmeravala. Čak je, prema sopstvenim rečima, upisao i pogrešnu srednju školu. Prekretnicu u životu i vrata prema ljudskom ponašanju, psihologiji i kasnije NLPu, otvorila mu je jedna braon knjiga sa police roditeljske biblioteke, nasumično odabrana, iz čiste dosade. Od tog trenutka, Saša je iskreno i sa puno strasti počeo da uči i čita. I njegov odlazak na fakultet bio je neobičan. Upisuje ga sa 22 godine i to kao posledicu jednog neobičnog poziva na sok. Iz prve ruke saznaćemo čitavu priču o NLP treninzima koje je završio, o načinu učenja i kako kasnije analizira i primenjuje stečeno znanje. Naravno, deo podkasta je namenjen priči o počecima danas veoma slušanog podkasta, o prvim gostima i probijanju leda. Teme u epizodi: - Uvod - Kako je Džordan Belfort došao u Zagreb - Kad porastem biću… - Proces studiranja - Kako popuniti rupe u obrazovanju - Kad si razumeo čime želiš da se baviš - Kako su pokrenute Surove strasti - Kako je bilo sa prvih 10 gostiju podkasta - Najznačajniji gost - Znanje pokupljeno od prodavaca - Znanje pokupljeno sa meetoupova Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/48p27VA Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Znanje i ekspertiza se danas vrednuju više nego ikada, a edukacija i konstantno usavršavanje zaposlenih je negde garant i sigurnost kako sa jedne strane za same radnike u IT industriji, ali i za kvalitet output-a samih kompanija. Povod za razgovor je osamnaest godina poslovanja kompanije Levi9. Za sve ove godine prisustva na tržištu, Levi9 je od samog početka aktivan član IT zajednice i u kontinuitetu doprinosi razvoju industrije u Srbiji, kao i rastu i razvoju zajednice kroz različite inicijative. Jedna od većih inicijativa namenjenih zajednici ove godine je i velika konferencija Inspiration koju kompanija Levi9 poklanja zajednici, a koja će se održati 29. septembra u Jugoslovenskom dramskom pozorištu pod sloganom Share. Learn. Connect. O svim ovim stvarima razgovarali smo sa Mirjanom Trobok, Delivery direktorkom, kao i sa Žoltom Vargom, Mobile Software Architect-om u kompaniji Levi9. Mirjana i Žolt su svako iz svog ugla dali mišljenje o potrebi edukacije i konstantnog usavršavanja te podelili sa nama svoje razvojne puteve. Mirjana Trobok, Delivery Director @ Levi9 https://www.linkedin.com/in/mirjanatrobok/ Žolt Varga, Mobile Software Architect @ Levi9 https://www.linkedin.com/in/varga-zolt/ https://www.levi9.com/ https://levi9conference.com/ O čemu smo pričali sa Mirjanom i Žoltom: - Osamnaest godina poslovanja i konstantnog ulaganja u razvoj i edukaciju zaposlenih (Mirjana Trobok) - Šta znači deljenje znanja za tehnička lica poput Mobile Software Architect-e? (Žolt Varga) - Motivi za organizaciju Inspiration konferencije. (Mirjana Trobok) - Koliko i na koji način događaji pomažu u usavršavanju tehničkih lica kao što je Mobile Software Architect, koja je trenutno titula Žolta Varge (Žolt Varga) Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digi...

Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije sta več let opozarjala, da so preizkusi znanja slovenščine za zdravnike iz tujine prezahtevni in preširoki. Na zdravniški zbornici so zato uvedli nov sistem, ki naj bi od njih zahteval le tisto znanje slovenščine, ki se nanaša na medicinsko delo. Znanje preverjajo tudi na simulacijah klinične obravnave bolnika. Medicinski člani komisije zaigrajo bolnika ali svojca, uporabijo tudi nerazločen sleng ali narečje, kandidati pa morajo nato bolnika obravnavati. Gosta bosta zdravnik doc. dr. Marko Pokorn in jezikoslovka prof. dr. Andreja Žele, ki sta za delo pri uvajanju izpitov v okviru zbornice prejela priznanje. Marko Pokorn je postal častni član, Andreja Žele pa je prejela najvišje priznanje, ki ga lahko dobi nečlan zbornice (foto: Mohamed_hassan / Pixabay) .

Slovenski pomorščaki so po svetu cenjeni zaradi svojega znanja in veščin, ki jih pridobijo v času šolanja, ob letošnjem začetku šolskega leta z rekordnim vpisom na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli izpostavlja ravnatelj Borut Butinar. Znanje pa je pomembno tudi pri gradnji tradicionalnih lesenih plovil. Med najzahtevnejšimi tipi istrskega plovila, ki je izginilo že pred pol stoletja, je batana s polkrožno krmo. Gradnjo te neobičajne batane zdaj v svojem 'kletnem škveru' v Piranu zaključuje Slobodan Sime Simič. Več o letošnjem vpisu na srednji pomorski šoli in gradnji batane pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Drugi poudarki oddaje: - Zaradi lukenj v mariborskih financah občani tokrat ne bodo mogli sodelovati s proračunskimi predlogi - Dom starejših Poljčane bo povečal svojo enoto v Slovenski Bistrici in zgradil novo enoto v občini Majšperk - Že tradicionalne poletne glasbene urice v Rumanji vasi pri Straži. Znanje ni pogoj, pomembna je zabava!

Na današnji dan že šestič obeležujemo Svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 20. maj kot svetovni dan čebel razglasila 20. decembra 2017 na pobudo Slovenije in slovenskih čebelarjev je. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. V okviru praznovanja svetovnega dne čebel čebelarske zveze, društva, nacionalne državne in druge institucije ter svetovne organizacije prirejajo različne dogodke, ki se jih udeležujejo tudi visoki predstavniki države.

Znanje engleskog će ti omogućiti puno toga, i ovo ti može biti motivacija da nastaviš ili kreneš sa učenjem. Preslušaj savete o tome šta će ti sve omogućiti znanje engleskog. Preslušaj ovu epizodu i saznaj više. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/5-stvari-koje-ce-ti-omoguciti-znanje-engleskog/

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši. Gost v studiu prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani Zapiski ChatGPT; Stefanovi dnevi in prejemniki Zlatega znaka;  Jesenkove nagrade na Biotehniški Fakulteti; nova konferenca Združenih narodov o vodi; asteroid Ryugu; koktajl za povrnitev treznosti. 

Korak po korak, košarkaški beogradskog Partizana dolaze do prvog mesta pred jadransko doigravanje. Ovaj korak od nedelje je doduše nešto „krupniji“ nego obično, jer je protivnik bio jedini protiv kojeg Željko Obradović do sada nije imao sreće – Cedevita Olimpija. Ali i toj seriji je došao kraj! Odigrali su Ljubljančani dobar meč, ali ne i dovoljno dobar da se vrate kući sa još jednom pobedom protiv Partizana. Crno-beli su imali dosta problema sa Ferelom i Adamsom, gledali u četvrtoj četvrtini čak i u rezultatski deficit, ali je prisebnost u finišu presudila. Ferel je imao šut za egal, nije pogodio, i tako je Željko konačno upisao i ovu „recku“ na svoj konto. Nova pobeda Partizana predstavlja još samo jedan detalj u odličnoj seriji ekipe koju vodi najtrofejniji evroligaški trener svih vremena. Svega par dana pre, pao je Olimpijakos u grotlu beogradske Arene, te se može reći da je top 8 faza EL sve bliža. Ostali su još samo neki izuzetno teški mečevi, ali sve se čini da je Partizan kadar i to da iznese na svojim plećima. Odgovore svakako dobijamo brzo. Crvena Zvezda je svoju utakmicu protiv Mornara odložila zbog zdravstvenih problema, pa tako ima nešto više vremena da kontemplira svoje preostale šanse za dalji plasman u Evroligi (kojih nema previše). Odavno crveno-beli ne zavise od svojih ruku u ovom takmičenju, i samo ih sve pobede do kraja, uz povoljne spletove okolnosti, održavaju u igri – u ovom momentu, Duško Ivanović je verovatno fokusiran da u što boljem raspoloženju uđe u plej-of na Jadranu. Nakon prilično napetih par nedelja, čini se da se dobra hemija vraća u ekipu što smo videli protiv Baskonije, ali to se mora i potvrditi u daljoj praksi. Od ostalih utakmica, izdvajamo veliku pobedu Borca u derbiju začelja koji je verovatno odlučio ko ispada iz lige – ne dođe li do nekakvih neverovatnih preokreta, to će verovatno biti skopski MZT. Cibona je šokirala FMP u Zagrebu i tako ostala u trci za plej-of, a istome se iz prikrajka nadaju i Split i Igokea, koja je pre svega par kola bila bliža mestu koje vodi u ABA 2. Sve ovo, pa i nešto usput, analiziramo u novoj epizodi jadranskog podkasta. A kad ga izgustirate, imate dva dana do NBA, gde takođe obećavamo dobru zabavu! Znanje već ne, za to se snalazite drugde. Vidimo se!

Kao pokretač fonda Underline Ventures vrijednog 20 milijuna eura, Bogdanu Iordacheu je u interesu da domaći startupi budu što uspješniji i shvate što mogu naučiti od najuspješnijih regionalnih priča."Sad je jasno da su najuspješniji startupi u regiji imali odlične 'product' temelje, što i nije bilo tako očito prije samo nekoliko godina" - tvrdi Bogdan koji je prije Underline Venturesa radio u još nekoliko fondova, kao i vodio jednu od najvećih tehnoloških konferencija u regiji u sklopu koje su organizirali program kroz koji je prošlo stotine startupa.U ovoj epizodi Netokracija Podcasta povodom Bogdanovog dolaska u Zagreb (navodno investira u hrvatske startupe?) pričali smo o svemu što je naučio iz razgovora s domaćim osnivačima - i što smatra da nova generacija foundera treba znati: Startupi u regiji previše gledaju makro strategiju i svoje rješenje temelje na trendovima u cijelim industrijama, čak i kad nisu našli osobu - kupca - koji bi koristio njihovo rješenje; Prednost SAD-a nad zemljama istočne Europe je što je tehnologija uvijek morala biti primjenjiva, nije mogla biti samo apstrahirano rješenje. Prednost toga je što širom regije imamo odlične tehničke talente, ali nedostatak što nismo bili dobri u poslovanju, marketingu, razvoju digitalnih proizvoda... Ako nemate klijenta s konkretnim problemom koji možete riješiti, taj problem ne postoji! Kad otkrijete konkretan problem i validirate ga, morate se pitati je li vaše rješenje zaista 'painkiller' za taj problem ili samo vitamin? Znanje razvoja dobrih digitalnih proizvoda (product znanja) bilo je i ostat će temelje uspješnih regionalnih startupa, ali će domaći product ljudi i dalje učiti na poslu, jer ih nemamo dovoljno. _______________

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija Za koga bo novica najboljša? »V prvi vrsti za bolnike s sladkorno boleznijo!« je kot iz topa odgovoril vodja Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru prof. dr. Andraž Stožer. V decembrski številki ameriške medicinske revije Diabetes, ki je vodilna revija na področju raziskav o sladkorni bolezni na svetu, so namreč objavili članek, pri katerem je kot prvi avtor naveden sodelavec omenjenega inštituta prof. dr. Marko Gosak, kot zadnji pa prav Andraž Stožer. V članku sta v sodelovanju s kolegi iz tujine predstavila, kako delujejo beta celice trebušne slinavke. Izsledki bodo omogočili boljše poznavanje sladkorne bolezni in njeno učinkovitejše zdravljenje. Še več: prav ilustracija tega članka se je znašla celo na naslovnici revije. O izjemnem dosežku v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Originalen članek Foto, originalni opis: Human pancreatic islets of Langerhans during calcium imaging to study cell-to-cell connections. Overlaid is network analysis describing the relationship between different cells, which is disrupted in diabetes. Image courtesy of Marko Gosak and Andraž Stožer, University of Maribor, Maribor, Slovenia. Their article, “Ca2+ Oscillations, Waves, and Networks in Islets From Human Donors With and Without Type 2 Diabetes,” appears in this issue of Diabetes (p. 2584).

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.Zeleni energetski prehod»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.Frekvenca prehoda»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«Procesi sprememb»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Nova epizoda podkasta Snaga uma je pred vama i donosi razgovor sa evolucionom biološkinjom prof. dr Biljanom Stojković, koja se tokom cele svoje naučne karijere suočava sa raznim predrasudnim strujama, a u poslednje vreme posebno usled "napada Crkve na udžbenike iz biologije". Kako smo došli do toga da nam u 21. veku udžbenike menja Crkva? Kako da objasnimo taj fenomen forsiranja sukobljavanja mišljenja ljudi koji neku materiju izučavaju ozbiljno ceo život naspram mišljenja onih koji imaju predrasude ili "osećaj"? Da li je naučna misao u krizi i zašto je ona važna? Zašto se ljudi plaše nauke, posebno teorije o evoluciji? Ovo su samo neka od pitanja na koje je govorila profesorka Stojković u novoj epizodi podkasta Snaga uma.

V epizodi 82 je bil moj gost Challe Salle (Saša Petrović) trenutno najuspešnejši slovenski raper. Na slovenski glasbeni sceni je prisoten že od leta 2009. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Začetki in šolanje Ločitev staršev in družina Prvi koraki v karieri, gangsta rap Vpliv in družbena odgovornost Sprememba v življenju (in karieri) Cilji in priložnosti v življenju Znanje, možnosti in šolski sistem Hip hop in Slovenija Sponzorji Slava, privat life in interakcije Fake followerji in družbena omrežja Družbena omrežja in realnost Vera in načela v življenju Komunikacija in odnosi Družina in privatnost Kritika, strah, pot do cilja, napredek Vprašanje prejšnjega gosta: Kdaj si najbolj avtentičen? ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Nova epizoda podcasta Snaga uma sa novinarkom Ljubicom Gojgić je pred vama premijerno na Nova.rs! Ne samo zato što je odlikovana ordenom Legije časti, već i zbog svog odnosa prema profesionalnoj časti koji nikad nije menjala, Ljubica Gojgić je idealna sagovornica na temu stanja časti u društvu. Koliko je ovaj termin usled zloupotreba izbledeo i koje su posledice toga? Da li zaista toliko nema časti ili smo prestali da je primećujemo? Kako je kao devojčica mlada Ljubica Gojgić otkrivala svet i gradila svest o časti, odgovornosti i vrednosti date reči? Takođe, kako ona tumači stanje u medijima, činjenicu da zabavni programi često nisu zabavni nego uznemirujući, da informativni sadržaji dezinformišu, a da se sloboda govora tumači kao pojam koji ne povlači nikakvu odgovornost? Ovo su samo neke od tema o kojima je u novoj epizodi podcasta Snaga uma pitko, vedro i precizno razgovarala jedna od najprofesionalnijih novinarki u Srbiji.

Kako da izgradite 6-cifreni biznis prodajući svoje znanje

U novoj epizodi podcasta govorimo na temu srazmjernosti između znanja i samopouzdanja.Pitanja na koja odgovaram: Da li je za uspjeh dovoljno samo znanje?Kakvu ulogu samopouzdanje ima u rezultatima?Zašto je važno da znanje i samopouzdanje budu srazmjerni?Moj Instagram: https://www.instagram.com/martina.djokic/ Ukoliko želite da pratite informacije o edukacijama, radionicama, kao i korisnim sadržajima, pridružite se zajednici na mojoj newsletter listi: https://martinadjokic.com/newsletterA možete me pronaći i na Instagramu: https://www.instagram.com/martina.djokic/