Podcasts about cankarjev

"Večina dokumentarnih filmov zareže v bistvo problema sodobnega sveta, še posebno takrat, ko je govor o nevralgičnih točkah našega bližnjega prostora," je v uvodniku 27. Festivala dokumentarnega filma zapisal njegov programski direktor Simon Popek. Verjetno najbolj pričakovani film festivala je film Edina zemlja, ki je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, v naboru pa so tudi filmi, ki raziskujejo vprašanja, kot na primer, kako živijo vešče in molji, kakšno vlogo imajo v zgodovini človeštva vlaki, kako velika je moč arhiva in kako je bilo avgusta leta 1965, ko so v New York, na drugo ameriško turnejo, prispeli Beatli. Odprtje festivala bo pospremila biografska drama o Zoranu Predinu režiserja Slobodana Maksimovića, retrospektiva pa bo posvečena dokumentarnemu opusu slovenske režiserke Maje Weiss. Festival bodo od 12. do 19. marca gostili Cankarjev dom, Kinodvor in Slovenska kinoteka.

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju se nocoj uradno začenja festival Literature sveta, Fabula 2025. Letošnja novost je, da se težišče dogajanja seli v knežje mesto, eden izmed pomembnih gostiteljev nastopov tujih avtorjev pa tradicionalno ostaja tudi ljubljanski Cankarjev dom. Pri Centru za slovensko književnost je v zbirki Aleph izšla knjiga poezije Drevo delfin pesnice Alojzije Zupan Sosič. Gre za leposlovni prvenec avtorice, ki je bila doslej znana po svojih znanstvenih, literarnoteoretskih ali literarnozgodovinskih obravnavah književnosti.

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ob 20-ih na Malem odru premierno uprizorila predstavo ≈ [približno enako kot] avtorja Jonasa Hassna Khemirija /hasna kemirija/ v režiji Maše Pelko. Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Cankarjev dom v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja Literarni večer ob dnevu maternih jezikov. V Nemški operi v Berlinu pa do danes premiera predstave Sen kresne noči, ki je nastala v režiji Edwarda Cluga. Vabljeni k poslušanju!

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ob 20-ih na Malem odru premierno uprizorila predstavo ≈ [približno enako kot] avtorja Jonasa Hassna Khemirija /hasna kemirija/ v režiji Maše Pelko. Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Cankarjev dom v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja Literarni večer ob dnevu maternih jezikov. V Nemški operi v Berlinu pa do danes premiera predstave Sen kresne noči, ki je nastala v režiji Edwarda Cluga. Vabljeni k poslušanju!

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200-letnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o sklepnem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje, nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix in napovedujemo nedeljska koncerta Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

Koreografski mit o prinašalcu ognja zanima odnos posameznika do množice, najsi bo ta božanska ali ljudska – uprizoritev pokaže, da sta to le dve plati istega obraza. Mistično odrsko delo pa vzpostavi tudi polemično vprašanje o prometejstvu danes. Plesna predstava je nastala v produkciji MN Dance Company in v koprodukciji SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Koreografa: Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Avtorja glasbe: Sebastien Bal, Mateja Starič Scenograf: Michal Rynia Oblikovalec svetlobe: Matjaž Bajc Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Oblikovalec scenskih elementov in rekvizitov: Gorazd Prinčič Svetovalec za scenografijo: Aleksander Blažica Plesalci: Alexander Belin, Nastja Bremec Rynia, Nathan Dhugues, Rebecca Granzotto, Iva Ilievska, Eri Nishibara, Michal Rynia, Manon Veenstra, Luka Vodopivec, Lucy Woodhouse, Elia Zahnd, Stefania Pisapia Godalni kvartet Ensemble Dissonance: Klemen Bračko, Jelena Ždrale, Klemen Hvala, Deyan Muc, Jelena Pejić

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Slovenski teolog in filozof Peter Kovačič Peršin v obsežnem in problemsko tehtnem delu Kako misliti Boga kaže velik polet ustvarjalne energije. Loteva se novih in novih vprašanj, razgrne veliko vednosti ter ohranja pošteno in pokončno držo. Premišljuje o neustreznosti ontoteološkega pojmovanja Boga in izhaja iz sodobne kritične misli o doslej veljavnem katoliškem nauku o Bogu. Odgovarja na vprašanje o neustreznosti takega pojmovanja Boga pri nekaterih slovenskih literatih, ki so o Bogu in krščanstvu razmišljali kritično. Ontoteologija, kot pravi, išče gotovost spoznanja in človeku daje varnost bivanja v vsakdanjem življenju, čeprav zgolj navidezno. »Ontoteologija je s stališča filozofije kot kritičnega mišljenja ideološka redukcija mišljenja. Filozofija kot iskateljica modrosti je odprto in kritično mišljenje, ki je kot tako vedno nujno in živo. Ideologije pa so zaprt mišljenjski sistem, ki so časovno pogojene. Vprašanje kako misliti Boga bi moralo biti le vprašanje vere in kot tako je vedno aktualno in odprto, ker človek pač biva neprenehoma v negotovosti zunanjega in notranjega življenja in želje po preseganju vseh omejitev.« Vera zahteva svobodo duha in je po Peršinovem mnenju pot bivanjske odprtosti, tako rekoč bivanjska avantura. Nekaj čisto drugega pa je religiozna struktura, ki postane dogmatičen oklep, torej ideologija kot utesnjevanje duha. Seveda pa ima vera tudi družbeno razsežnost in lastnosti kulture kot temelja človeške medsebojnosti. Še več, je prepričan avtor, religija je kot organizirano verstvo eden temeljnih izrazov določene civilizacije. Peršin pojasnjuje tudi svoje razumevanje drugih pojmov. Metafiziko ima za resnico o bivajočem v celoti. Veliko mu je do tega, da bi razčistil svoj odnos do slovenskega katolicizma. Krščanstvo je zanj duhovno-religiozno gibanje, strukturo Katoliške cerkve pa je že v mladosti občutil tudi kot institucijo prisile. Filozofsko analizira pisanje slovenskih literatov ter njihov odnosa do Boga in krščanske vere. Pri tem poudarja, da vrhunsko leposlovje dosega raven umetniške veljave in metafizične globine ne le z jezikovno, stilno in poetično besedo, temveč predvsem s svojim metafizičnim sporočilom, saj prav z njim človeku odpira duhovna obzorja. »Metafizična struktura leposlovnih stvaritev je namreč tista izpovedna razsežnost besedne umetnosti, ki odpira vpogled v pisateljevo duhovno zavest in njegov duševni ustroj.« V metafizični strukturi se zrcalita tako ustvarjalčeva osebnost kot tudi duhovna zavest v času in prostoru, v katerem je literarno delo nastalo. To je tudi avtorjevo vodilo poglabljanja v izbrana literarna dela. Prešernov Krst pri Savici analizira in interpretira s poglobljenim poznavanjem eksistencialij in sporočilnosti Kierkegaardove misli. Pri danskem mislecu in slovenskem pesniku odkriva sorodno občutenje bivanja ter s tem podobno idejno in duhovno usmeritev. Peršin preučuje zgodovinsko ozadje, spopadanje in krvavi boj ter razliko med naravno in religiozno ljubeznijo. Krst pri Savici je, tako ugotavlja, predvsem stvaritev, ki se s svojim metafizičnim sporočilom ravna po zgledu vodilne linije evropskega razsvetljenstva. Prav v zavračanju katolicizma kot ideologije je bistvo Prešernovega zgodovinskega vprašanja o Bogu zgodovine. Pesnik Dragotin Kette se je dokopal do spoznanja, da samo medčloveška ljubezen vodi do presežnega vzpona človekovega duha. Njegovo spoznanje Boga je trezno in razumno. Bog se mu razkriva v naravi, človekovem delovanju in zmožnosti ljubezni in je zanj vesoljna harmonija. Kette je v slovenski duhovni zgodovini prvi izpovedal novo umevanje Boga. Napravil je korenit obrat od sholastičnega, dogmatičnega in brezosebnega razumevanja k eksistencialnemu in osebnemu doživljanju Boga kot temelja človekove intimne eksistence. S tem je bil storjen radikalen premik k modernemu razumevanju človeka. Ivan Cankar je svojo religioznost vezal na osebni etični kodeks in vprašanje socialne pravičnosti. Njegova maksima se je glasila: »Srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti.« Cankarjev odnos do krščanske vere in njene prakse, meni Peršin, je v primerjavi s Kettejevim idejno globlji in družbeno zrelejši in zato tudi radikalnejši pri kritiki institucionalnega krščanstva. V romanu Bogovec Jernej pisatelja Ivana Preglja je v ospredju vprašanje, ali je Bog kaka druga bitnost kot Bog vere. Pregelj je strukturo tradicionalnega romana razkrojil, saj njegov antijunak vstopa v prostor epohalnega nihilizma. Očiten je nov metafizični položaj, s katerim je izničen položaj človeka kot avtonomnega subjekta. Obsežno poglavje o dramatiku Ivanu Mraku je napisano v heideggerjanski maniri in pomeni subtilen prikaz vsebine njegovih himničnih tragedij. O Francetu Balantiču Peršin premišljuje v literarnem slogu in mu priznava pesniško genialnost, hkrati pa poet nanj deluje kot labodji spev tradicionalnega katolicizma. Tako ga je Peršin doživljal, ko ga je odkril v letih bogoslovnega študija. Že tedaj ga je spodbudil k miselnemu in življenjskemu preseganju obstoječe katoliške duhovne in ideološke strukture na Slovenskem. Oriše pesnikovo življenjsko pot in se poglobi v njegovo poezijo. Balantič se je pridružil domobranski vojski, aktivno deloval v boju proti partizanom in dobil čin narednika. Pristal je na kolaborantski strani. Ob napadu Tomšičeve brigade, ki ji je poveljeval španski borec in znani partizanski komandant Daki, je zgorel skupaj z dvaintridesetimi borci. Stane Semič – Daki je po vojni v pogovoru z učenci, med katerimi je bil kot otrok tudi Peršin, povedal, da je Balantiča osebno večkrat pozval, naj se preda in mu ne bodo sodili, a tega ni hotel storiti. Balantičevo poezijo Peršin občuti kot klic po smrti in napovedovanje konca neke dobe, njegova religiozna lirika pa izraža oseben in neposreden odnos do Boga. Peter Kovačič Peršin se je v delu Kako misliti Boga ustavil tudi pri razdvojenosti Marja Rožanca in njegovem priznanju, da sta vse življenje nad njim kraljevali dve obsedenosti – z Bogom in spolnostjo. Preučil je še razvojni lok Kocbekove vere ter poezijo Božjega molka, kakršno je ustvarjal pesnik in duhovnik Vili Stegu. Filozof Tine Hribar, pisec spremne študije, je nekatera avtorjeva stališča še razširil in svoje premišljevanje končal z besedami, da ima misel sposobnost misliti Boga ne glede na to, ali Bog biva ali ne biva, in ne glede na to, ali je svet bogov realen, imaginaren ali simbolen.

Vodenje Cankarjevega doma, največje slovenske kulturne ustanove, z današnjim dnem prevzema Jure Novak, ki je bil do nedavnega direktor Prešernovega gledališča Kranj. Izkušnje z vodenjem umetniških institucij je pridobil tudi kot vodja Gledališča Glej, vmes je celo ustanovil lastni zasebni zavod Poza. Pri svojem ustvarjanju je ves čas deloval tudi kot gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, prevajalec in publicist. "Na novo delovno mesto vstopam z velikim vznemirjenjem, kakšne so možnosti v povezovanju vseh področij, ki jih podpira Cankarjev dom," še pravi Novak.

Pogosto slišimo, da je likovna kritika v Sloveniji v krizi. Med spodbujevalci likovne kritike je tudi Slovensko društvo likovnih kritikov, ki letno podeljuje nagrade za to področje. Letos so za življenjsko delo nagradili umetnostnega zgodovinarja, filozofa in pesnika Andreja Medveda, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Da stanje glede kritike pri nas ni najboljše, se strinjajo vsi trije, razmišljali pa so tudi o svojih pristopih in izzivih. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom

Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje, telo, ki mu manjka kakšen del, popačeni izrazi ali pa fantastični avtoportret kot košara z vrtnicami, vrtne škarje ali kamera. Vse to je Maria Lassnig, mednarodno priznana avstrijska umetnica, ki je telo razumela kot najresničnejšo realnost. Znana je prav po psihološko ekspresivnih avtoportretih ter slikah z živahnim pastelnim koloritom. V Cankarjevem domu v Ljubljani so na njeni prvi samostojni predstavitvi pri nas sicer v ospredju risbe, a tudi te izkazujejo, da sta bila v ospredju njenega zanimanja predvsem telo in avtoportret. Čeprav je leta 2014 umrla umetnica za svoj življenjski opus v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa med drugim hranijo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, je postala uveljavljena šele pozneje v življenju, pravi Peter Pakesch iz fundacije Marie Lassnig, ki je ob Katarini Hergouth kustos razstave. V pogovoru je poudaril še, da se mu Maria Lassnig zdi čedalje bolj aktualna, kako njeno ustvarjalnost preliti na filmsko platno, pa je povedala Anja Salomonowitz, režiserka filma Spati s tigrom. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom

Welchen Spielraum haben alternative Künstler:innen in der heutigen digitalen Musikindustrie? Mit solchen und weiteren Fragen werden sich verschiedene Freie Radios aus Europa in Ihrem Musikmagazin beschäftigen. ## IndieRE #101 by Radio Študent, Ljubljana Sedeminpetdeseta oddaja iz nove serije IndieRE 2.0. V seriji IndieRE v produkciji in mednarodni izmenjavi radijske vsebine sodelujemo ljubljanski Radio Študent, hrvaški Radio Student, francoska mreža Radio Campus, Radio Corax iz Halleja v Nemčiji, EMA-RTV iz Španije, irski Near FM, madžarski Civil Rádió in avstrijski Radio Helsinki. Welcome to the 101st edition of the IndieRE radio show prepared by Radio Študent in Ljubljana, Slovenia. We're starting off with a contemporary folk and etno inspired trio Ingver in Gverilke, who released their song Sestra or Sister. The song calls for solidarity of the oppressed and between the oppressed in current times with an emphasis on anti-patriarchal stance. We'll be staying in the realm of folk and indie atmospheres with 3:rma, a duo of Urška Supej and Maša But, who will join us in a short conversation. Their work is inspired by American folk music and focused on poetry and storytelling. At the end of December they've released their second EP titled The Garden of Edna inspired by the American feminist poet Edna st. Vincent Millay. Next we'll listen to new music from the academic jazz musician, composer and saxophonist Boštjan Simon, who's been active in many bands and projects. Fermented Reality is his newest work, his first solo album released on Nature Scene Records in February. Moving on to more jazz and r'n'b we'll be listening to Magic Pond's music from their second EP Drama at the Lake from June last year and talk about their music with the lead vocalist Klara Veteršek. Electronic producer Grega Kalinski or Douchean made some fresh breakbeat, electro, bass, atmospheric dance music packed up in an EP Aphrodisiac released on De/fragment. It consists of five long, detailed and impactful tunes and is one of the best electronic productions so far this year. Staying in the lane we'll feature Age of Revolt, a new EP Fake Everything by the producer and DJ Jakob Bekš, who's been active under several names in the Ljubljana's electronic music scene since the 2010s' and runs the label Honest Work Recordings. We'll conclude the show with something very special and specific – live coding of music. It's a method of producing and modifying sound live with code in a programme built with samples, sounds etc. The movement is called toplap and the music ranges from ambiental to noise and rave, called algorave or algorithm rave. One of the prominent musicians in this field is Luka Prinčič who performed live coding at the New Music Forum in Cankarjev dom in November 2023 and has released the recording under the title algoforte05live in January this year. 1. Ingver in Gverilke – Sestra [4:15] (single, self-released, 2023) 2. 3:rma – Consensual Longing [6:58] (The Garden of Edna, self-released, 2024) 3. Boštjan Simon – Sustain Release [3:05] (Fermented Reality, Nature Scene Records, 2024) 4. Magic Pond – April Snow [3:35] (Drama at the Lake, self-released, 2023) 5. Douchean – Fly With You [8:27] (Aphrodisiac, De/fragment, 2024) 6. Age of Revolt – Fake Jobs [5:15] (Fake Everything, Tehnopolis, 2024) 7. Luka Prinčič – 0-powerset-2 [4:44] (algoforte05live, self-released, 2024) * Produced by Radio Študent, Slovenia. * Prepared, announced by Jan Kopač and Ula Kranjc Kušlan. Sound mixing by Matej Tolić – Toljo. * Design by Jure Anžiček. # IndieRE - Independent Radio Exchange Was macht die lokale Musikszene Sevillas aus? Vor welchen besonderen Herausforderungen stehen Nachwuchskünstler:innen in Budapest angesichts der dortigen politischen Situation? Welche Verbindungen und Gemeinsamkeiten lassen sich zwischen der Independent Musikkultur in Graz, Halle und Dublin finden und was unterscheidet sie? Welchen Spielraum haben alternative Künstler:innen in der heutigen digitalen Musikindustrie? Mit solchen und weiteren Fragen werden sich Radio Študent aus Ljubljana, das Netzwerk verschiedener französischer Uniradios namens Radio Campus, Radio CORAX aus Halle (Saale), EMA-RTV aus Sevilla, Radio Helsinki aus Graz, Near FM aus Dublin, Radio Student aus Zagreb und Civil Radio aus Budapest beschäftigen. Gemeinsam arbeiten sie dafür im Rahmen des EU-Projekts "Independent Radio Exchange" für die nächsten zwei Jahre zusammen. * https://indiere.eu/

V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!

smo postavili v fokus glasbenega dogajanja preteklega tedna.Poročamo še o 4. koncertu iz Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, ki ga je vodila Rahela Durič-Barić, koncertu furlanske glasbene zasedbe Son du Xango v Novi Gorici, 6. koncertu glasbenega abonmaja Sidrišča v Celju, na katerem sta nastopila Mihael Strniša in Simon Dvoršak, ter sklepnem dogodku Dnevov sodobne glasbe akademije za glasbo, na katerem sta zveneli Reichovi deli. Ob koncu vas bomo povabili še v Cankarjev dom na dogodke, ki jih lahko spremljate v prvi polovici letošnjega leta.

Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?Letos smo obeležili 30. obletnico smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja in vlada je to leto razglasila za Ravnikarjevo leto. Ta najvidnejši predstavnik slovenske moderne arhitekture, o katerem slovenska laična javnost pravzaprav ne ve kaj dosti, je s svojimi stavbami, projekti, zapisi in pedagoškim delom usodno zaznamoval naš prostor, pa tudi vsa dogajanja in prelomnice v slovenski arhitekturi, urbanizmu in v veliki meri tudi oblikovanju v drugi polovici 20. stoletja. Pa vendar je vprašanje, kako in koliko smo ga sploh razumeli. Sam je ob neki priložnosti zapisal: »Sprašujemo arhitekta, a odgovor je v njegovem delu. Tega pa ne znamo brati.« Za podrobnejši vpogled, uvide v lik, razmišljanje in delo Edvarda Ravnikarja je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič v studio 1. programa Radia Slovenija povabila: Majdo Kregar - arhitektko biroja Ambient, Ravnikarjevo diplomantko in dolgoletno sodelavko, eno od skrbnic Ravnikarjeve dediščine, prof. dr. Aleša Vodopivca - arhitekta, upokojenega profesorja s Fakultete za arhitekturo, tudi diplomanta prof. Ravnikarja, ki jeostal z njim v stiku tudi po končanem študiju in dr. Miloša Kosca - docenta na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in kustosa razstave Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja v MAO (Muzeju za arhitekturo in oblikovanje).   foto: Cankarjev dom v Ljubljani so med letoma 1977 in 1982 zgradili po načrtih Edvarda Ravnikarja (Wikipeija, javna last)

V mariborskem gledališču bodo nocoj premierno uprizorili monodramo z naslovom Monolog za živeče v času izumrtja, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa delo tržaškega režiserja in dramaturga Giorgia Pressburgerja V gradu. Vabimo vas tudi v Cankarjev dom, kjer se obeta komorna opera Ko bom še ter vas povabili na 1. Koncert Komornega abonmaja Narodnega doma Maribor.

Na dan upora proti okupatorju bo ljubljanski Cankarjev dom gostil kar lepo število Slovencev iz Italije – ob 50 letnici bo svoj koncert imel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Za Slovenci v Italiji je pester politični april. Na začetku meseca so namreč v Furlaniji Julijski krajini potekale deželne volitve. V deželnem parlamentu bo odslej narodno skupnost zastopal zgolj še en poslanec – kaj to pomeni za manjšino? Kaj prinaša projekt Severno jadranske vodikove doline za katero so Slovenija, Hrvaška in dežela Furlanija Julijska krajina prejeli 25 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev?

Cankarjev dom bo bogatejši za še eno dvorano, ki bo namenjena vsem generacijam. Ime je dobila po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Odprli jo bodo ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Prostor si je že ogledala Nina Zagoričnik, skupaj z direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Avtor predelave je arhitekt Peter Vidanovski, ki je že sodeloval pri prenovi strehe Cankarjevega doma.

Posvečamo se diskusiji o oblikah nasilja v procesih nastajanja gledališke umetnosti, ki je bila organizirana v okviru 53. tedna slovenske drame in na kateri so se še posebno posvetili psihičnemu nasilju. Po krajšem zatišju zaradi epidemičnih razmer pa se v Cankarjev dom danes vrača festival Trangeneracije, ki spremlja in spodbuja umetniško produkcijo dijakov ter jo predstavlja drugim rodovom.

Fotograf Andreas Mühler-Pohle na razstavi Okoljski odtisi v Mali galeriji Cankarjevega doma razstavlja svojevrstne portrete rek, kjer polovico fotografije zajema podoba pod vodo. V svojih delih avtor niha med estetskim, političnim in tehnološkim vidikom fotografije – in nekaj podobnega lahko rečemo tudi za dela, ki sta jih za razstavo v Cankarjevem domu izbrala kuratorja Nataša Ilec Kralj in Jan Babnik. Ta pravi, da se kopno na fotografijah zdi zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka. Foto: Andreas Mühler-Pohle, vir: Cankarjev dom; izrez fotografije

Oziramo se v Cankarjev dom, v katerem bo premierno prikazan zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko Moja vojna harmonika, pripoved v verzih, ki jo je po motivih iz življenja svojega deda spisal Aleš Šteger. Mestno gledališče ljubljansko novo leto začenja z uprizoritvijo dramskega besedila Shakespeare Stevena Bêrkoffa, ki v središče postavlja zlobneže iz Shaekspearjevih del. Gre za prvo uprizoritev tega besedila v Sloveniji, njegova kompleksnost pa na odru ustvarja prav poseben gledališki žanr. Začenja pa se tudi nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Mozartine 2023. Foto: MGL (Peter Giodani)

Ministrica za notranje zadeve v odhodu Tatjana Bobnar je danes na posvetu na Brdu pri Kranju poudarila oceno, da je policija zmožna uresničevati željo o družbi, ki vsem zagotavlja svobodo gibanja, pravico do osebne varnosti, do svobode mnenja in enakosti pred zakonom. O odstopu ministrice, ki navaja domnene politične pristiske na policijo, je premier Robert Golob danes obvestil državni zbor, poslanci se bodo s tem seznanili v sredo. Resor bo začasno vodila ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. V oddaji tudi: - Evropski parlament zaradi korupcijske afere čaka preiskava in sistemska reforma - Barikade na severu Kosova ostajajo, o razmerah tudi zunanji ministri Unije - V ljubljanski Cankarjev dom vabi razstava o evoluciji s svarilom o vplivu človeka

Piše: Iztok Ilich Bere: Matjaž Romih Ivan Cankar, umetnik mnogih izjemnih razsežnosti, je tako kot France Prešeren eden temeljnih mejnikov naše nacionalne zgodbe. In kajpada ena ključnih stalnic v izobraževalnem sistemu. Kljub vsej neizogibnosti pa zlasti pri mlajših bralcih vzbuja bržkone več odpora kot navdušenja. Že v pisateljevem času so mnogi menili, da je »težak«, da ga je težko umeti. Vsaka generacija zato bolj potrebuje svojim času in sprejemanju dejstev prilagojene napotke in opozorila na ključne sestavine in poudarke v literarnih delih, kot zgolj vabljenje ali celo priganjanje k branju v okviru obveznosti, predpisanih v šolskem kurikulu. Tudi bibliografija strokovne literature o pisatelju je iz leta v leto bogatejša. Razprave Dušana Pirjevca, Franceta Bernika, Borisa Paternuja, Janka Kosa in drugih dopolnjujejo nove raziskave o Cankarjevem delu in življenju, ki jih podpisujejo Igor Grdina, Irena Avsenik Nabergoj, Marcel Štefančič in tudi Vesna Mikolič, avtorica knjige Ali bereš Cankarja?. Kljub odmevnosti v znanstvenih krogih pa večina teh besedil ni segla do širšega občinstva, posebno ne do mladine, da bi povečala priljubljenost klasika nacionalne literature, o katerem po besedah Ženje Leiler »vsi vse vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo. V takšnih razmerah se je jezikoslovka, publicistka in esejistka Vesna Mikolič odločila za inovativen pristop in strategijo, ki naj zlasti učiteljem ter dijakom in študentom odpre bolj mikaven vpogled v Cankarjevo literarno zapuščino. Njegovemu jeziku oziroma besedišču in njegovi simboliki, ki sta Slovencem blizu, saj zajemata slovenskega duha in sooblikujeta slovenski nacionalni značaj, kot piše, se je s podrobno, numerično izraženo analizo približala v petih korakih. Najprej z vidika ključnih besed, nato moči ter idejne plasti in etosa besede, v nadaljevanju pa z osvetlitvijo pisateljevih kulturnih pogledov in nazadnje s preusmeritvijo bralske pozornost od ključnih besed na besedilo kot celoto – na razpoloženje besedila, ki je pri Cankarju vedno v ospredju. Eno od pomembnejših izhodišč knjige Vesne Mikolič: Ali bereš Cankarja? je misel, da je treba razumeti vsako umetniško govorico, »kot moramo razumeti vsak jezik, ki ga želimo uporabljati. In če želimo, da se nam ti svetovi začnejo razpirati,« dodaja, »moramo poznati vsaj temeljno besedišče nekega literarnega dela ali avtorja, da se nam bodo na tej osnovi začeli povezovati še vsi ostali pomeni.« Tak pristop je pripeljal do nabora ključnih besed, izluščenih s pomočjo funkcij orodja SkechEngine iz elektronske zbirke Cankarjevih besedil, ki je dostopna na Wikiviru in obsega dobrih 1.205.000 besed. Delovni korpus besedil, nastal po tej poti, sestavlja skoraj četrtina osnovnih oblik besed, lem, blizu 92.000 povedi, dobrih 30.000 odstavkov in 214 besedil. Vesna Mikolič je izmed 500 besed dodatno izpostavila desetino besed in na vrh seznama postavila oči. V korpusu se pojavijo kar 4843-krat in, kot pravi, izražajo najgloblja človekova čustva in občutja. Sledijo človek, roka, srce, obraz in lice, med človekovimi dejanji in stanji gledati, videti, vedeti in misliti, med čustvi pa ljubezen, strah, bridkost, žalost itn. Nedvomno osrednja ključna beseda Cankarjevega opusa pa je tako na nacionalni, kolektivni kot na individualni ravni hrepenenje – ne kot tragični, temveč predvsem kot aktivni, vitalni koncept. Avtorica na koncu povzema, da se je s knjigo Ali bereš Cankarja?, ilustrirano s številnimi izbranimi odlomki ter grafikoni in risbami, namenila bralcem pomagati k lažjemu vstopu v Cankarjev svet. »Tako da si ga najprej približamo z njegovim najpogostejšim besediščem in poznavanjem njegovih najpomembnejših idej ter slogovnih postopkov, nato pa želi knjiga bralce in bralke prepričati, da se na tej osnovi kar spustijo v branje in prepustijo zvoku in ritmu Cankarjeve besede. Novi pomeni se bodo slej ko prej odpirali sami …,« verjame Vesna Mikolič. Temu ali onemu se bo morda res kaj odprlo, saj digitalna anatomska preiskava pisateljevega jezika razkriva marsikaj zanimivega, odpira pa tudi nova vprašanja. Na primer: kako meriti njeno učinkovitost in kaj neki bi na vse to porekel Ivan Cankar?!

Matija Ferlin o sebi pravi, da je prvenstveno umetnik, ki ustvarja s telesom, meni pa, da je govor del telesa. Cankarjev dom je v koprodukciji z Zavodom Emanat nekaj novembrskih dni namenil opusu tega hrvaškega plesalca, igralca, koreografa in režiserja. Festival Sad sam manifestacija je na ogled ponudil njegovo prvo in zadnjo solo predstavo ter eno njegovih odmevnejših klasično-gledaliških stvaritev. V tokratni oddaji bomo predstavili vsaj delček kreativnega ustvarjanja ta hip enega najbolj vznemirljivih gledaliških ustvarjalcev - Matije Ferlina! (foto: Matija Ferlin, ©Demirel Pašalić)

V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.V Braziliji so lani njeno slikanico Mravljinčar Franc izdali v štiristo tisoč izvodih. V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, so letos izvedli štirinajsti Kulturni bazar, izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani. Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2022 je vključeval več kot štirideset dogodkov. Mi smo iz razstavnega prostora v eter umestili dve, Zavod Škrateljc in Zavod za razvoj in promocijo lončarstva Bahor.

Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, so letos izvedli štirinajsti Kulturni bazar, izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani. Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2022 je vključeval več kot štirideset dogodkov. Mi smo iz razstavnega prostora v eter umestili dve, Zavod Škrateljc in Zavod za razvoj in promocijo lončarstva Bahor.

5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola PasolinijaItalijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.

Posebno pozornost namenjamo Zimskemu festivalu, in sicer smo se udeležili skoraj vseh koncertov festivala, ki je bil med 28. januarjem in 5. februarjem. Poleg tega pa boste izvedeli še, kdo so letošnji prejemniki Škerjančevih nagrad, priznanj in diplom, kaj nas čaka na koncertih letošnjega cikla Mozartine in kaj v spomladanskem delu sezone pripravlja Cankarjev dom.

Posebno pozornost namenjamo Zimskemu festivalu, in sicer smo se udeležili skoraj vseh koncertov festivala, ki je bil med 28. januarjem in 5. februarjem. Poleg tega pa boste izvedeli še, kdo so letošnji prejemniki Škerjančevih nagrad, priznanj in diplom, kaj nas čaka na koncertih letošnjega cikla Mozartine in kaj v spomladanskem delu sezone pripravlja Cankarjev dom.

Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM

V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.

14. slovenski bienale ilustracije prirejata Cankarjev dom in ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Včeraj je potekalo spletno odprtje, podelili so nagrade, plakete in priznanje Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Prejel ga je ilustrator, slikar, grafik in lutkar Danijel Demšar.

S podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, se je sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Predstavljamo zmagovalni celovečerni film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko in prejemnika vesne za najboljšo žirijo, Darka Sinka. Napovedujemo predstavo Sylvia, ki jo v sodelovanju z Mestom žensk na spored postavlja ljubljanski Cankarjev dom. In predstavljamo nove izdaje kakovostne otroške in mladinske literature. (Foto: SFC/Saša Huzjak)

V današnji oddaji vas torej najprej vabimo v Cankarjev dom, kjer bo svoj novi roman Dora in Minotaver predstavila priznana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić. Gre za veličasten portret ženske, ki je po skupnem življenju s slikarskim genijem Picassom doživela zlom. Predstavljamo tudi kulinarično razstavo z naslovom Ljubezen gre skozi želodec - kulinarika v arhivskih virih, ki je na ogled v Semiču. Na razstavi boste našli stare, na roko napisane recepte, kuharske knjige in napisne table pekov, spremlja pa jo tudi zgodba v stripu. Ljubitelji animiranega filma pa se lahko v naslednjih dneh na mariborskem festivalu StopTrik poučite o tehniki stop animacije.

Drama SNG Maribor, Burgteater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom Ljubljana / premiera 24. 09. 2021 Režija: Janez Pipan Scenograf: Marko Japelj Avtorica videa: Vesna Krebs Kostumograf: Leo Kulaš Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar Korepetitor in avtor glasbenih priredb: Robert Mraček Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergio Moga Lektorica: Metka Damjan Prevajalca romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović Prevajalki na vajah za nemški jezik: Barbara Lečnik in Tjaša Šket Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek Asistent režije: Žiga Hren (študent AGRFT) Asistentka kostumografa: Lara Kulaš Asistent skladatelja: Marjan Peternel Za potrebe uprizoritve sta prevod priredila: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Zasedba: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, Matija Stipanič, Alfonz Kodrič, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Petja Labović, Mojca Simonič, Dane Radulović, Matjaž Kaučič, Žan Pečnik Predstava To noč sem jo videl je velika mednarodna koprodukcija, ki na odru v treh jezikih obudi sodobno klasiko, istoimenski roman Draga Jančarja. Jančarjev svet je odrsko priredil režiser Janez Pipan, zožil ga je na pet pripovednih perspektiv, ki skupaj sestavljajo zgodbo Veronike Zarnik oziroma slikajo zgodovinski portret nedolžnih življenj v kolesju zgodovine. Predstavo v mariborski Drami si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani

Ta zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja, je pisatelj Drago Jančar povedal pred prvo vajo za predstavo To noč sem jo videl, ki je nastala po njegovem istoimenskem romanu. Uprizoritev, katere premiera bo nocoj V Slovenskem narodnem gledališču Maribor, je neke vrste dokumentarno gledališče, čeprav gre za čisto fikcijo, doda režiser Janez Pipan. Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije je velika mednarodna produkcija, pri kateri sodelujejo dunajski Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda in Cankarjev dom Ljubljana. Na festivalu steirischer herbst (štajerska jesen) v Gradcu pa bo nocoj premiera predstave Vročina. V Slovenskem mladinskem gledališču so ob njej med drugim zapisali, da ''tema podnebne krize v živo zadeva vse nas, še zlasti pa je blizu mladim, ki jim bomo planet zapustili in ki se boleče zavedajo, da moramo ukrepati zdaj.'' Pogovarjali smo se z Žigo Divjakom. Nova sezona se jutri začne v ljubljanski Drami, ob dvajsetih bo na velikem odru premiera drame Požigalci. Prav tako jutri bo Beton Ltd. z 29-urnim dogodkom v trajanju sklenil svoj ''nemški cikel''. V Svetu kulture pa še o jutrišnjem zadnjem koncertu 14. Festivala Maribor v dvorani Union. Gostoval bo mednarodni orkester No Borders (Brez meja), ki ga vodi dirigent Premil Petrović. Foto: Peter Giodani, predstava To noč sem jo videl

V koprski škofiji, v njeni stolni cerkvi, končujejo štiriletni projekt postavitve največjih cerkvenih orgel pri nas. To bodo druge največje orgle v Sloveniji. Največje jih ima Cankarjev dom v Ljubljani. Največje cerkvene orgle v Sloveniji bodo po načrtih projektne skupine zazvenele v drugi polovici jeseni v koprski stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Škofija Koper je orgle pridobila prek donatorskega razpisa iz Švice, kljub temu bo skupaj z donatorji za stroške prevoza in postavitve orgel odštela nekaj več kot 600 tisoč evrov. Mogočne orgle ne bodo le dodatno obogatile liturgije pri obredih v koprski stolnici, ampak glasbeno dejavnost na obali. Župnik v Kopru dr. Primož Krečič pravi, da bodo povezovale ljudi različnih prepričanj, kultur, narodnosti in religij.

Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal prek spleta. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Organizirali so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof. foto: Boštjan Lah, vir: Borštnikovo srečanje

Pomladna izdaja Sarajevskega filmskega festivala je dostopna tudi slovenskim gledalcem, ki si v teh dneh prek spletne platforme Art kino mreže lahko ogledajo še dokumentarec o podnebni aktivistki Greti Thunberg. Na voljo nam je tudi ogled igranega filma Dragi tovariši veterana ruskega filma Andreja Končalovskega. 83-letnik je posnel film o brutalno utišani delavski stavki leta 1962, ki ji je sledil desetletja prikrit masaker sovjetskih represivnih organov nad uporniki. Ocenjujemo tudi film iranskega režiserja Mohammada Rasoulofa, prav tako strastnega upornika, ki v filmu Zlo ne obstaja pod vprašaj postavlja iransko družbeno ureditev, natančneje izvrševanje smrtne kazni in možnost ugovora vesti. Spletni ogled filmov Dragi tovariši in Zlo ne obstaja je omogočil Cankarjev dom v Ljubljani.

Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče, Cankarjev dom: le nekaj postaj, kjer je Uršula Cetinski pustila svoj pečat. V slovensko kulturno krajino je vstopila v sredini 80. let, tesno povezana z gledališčem. Tudi na čelu največje kulturne hiše pri nas, ki jo vodi že drugi mandat, umetniški svet povezuje s poslovnim in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin.

Stik in podobnost sta temelja ene veje magije – predmet je po načelih simpatetične magije na drug predmet zmožen vplivati, kadar sta si podobna ali kadar med njima obstaja stik. Prav stik in podobnost sta ključna tudi za fotografijo – fotografija s fotografiranim načeloma deli podobnost in fizični stik - nenazadnje gre za odtis odboja svetlobe na fotosenzibilen material. Torej nič nenavadnega, da smo fotografiji vse od njenega nastanka pripisovali posebno, skoraj magično moč. Tudi o tem, kako družba fotografiji podeljuje to moč, pa razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava je del festivala Slovenija 2050 in je nastala v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija. O fotografiji, magiji in resničnosti sta razmišljala kuratorja razstave Jan Babnik in Jasna Jernejšek. Fotografija: Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Ikone (izrez), 2012–, vir: Cankarjev dom.

V Kulturni panorami se bomo posebej posvetili temle temam: začel se je 5. festival baročne glasbe v Slovenski filharmoniji. Cankarjev dom praznuje štiri desetletja - ob tej obletnici je na ogled razstava z naslovom Vintage CD. V Bežigrajski galeriji dva si lahko ogledamo dela slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Od četrtka opoldne imamo novo besedo leta 2019. V galeriji Equrna je kurator Arne Brejc pripravil izbor likovnih del štirinajstih sodobnih umetnikov. Naslov: Apokalipsa 2020. Prevajalka Djurdja Strsoglavec je dobila nagrado srbskega centra PEN za prevode srbskih književnih besedil v slovenščino.

Tokrat vam predstavljamo roman Sabo je obstal, ki ga je kot sodoben, intimen roman v enem dahu spisal Oto Horvat, rojen leta 1976 v Novem Sadu, sicer tudi prevajalec iz madžarščine, nemščine, italijanščine, ki zdaj živi in dela v Firencah. To žalostinko v poetičnem slogu, kot so jo poimenovali v založbi pri kateri je izšla – Sanje, je uredil Rok Zavrtanik, prevedla pa jo je Dijana Matković. In prav s prevajalko, smo se o pripovedovalcu, ki se sooča s smrtjo ljubljene osebe in kakor Orfej Evridiki sledi svoji ljubezni v globine žalosti, osamljenosti in bolečine, pogovarjali. Horvat, ki bo konec novembra obiskal Slovenijo, tudi Cankarjev dom, je za roman prejel nagrado Biljane Jovanović in nagrado Mirka Kovača ter bil v finalu za Ninovo nagrado 2014. Avtorica oddaje je Liana Buršič

Gostja oddaje je Darja Betocchi, ki so ji nedavno podelili letošnjo Lavrinovo diplomo. Priznanje, ki je dobilo ime po Janku Lavrinu, slovenskem prevajalcu, esejistu in literarnem zgodovinarju, ustanovitelju slovanske katedre na univerzi v Nottinghamu, podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2003 za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Darja Betocchi se prevajanju posveča od sredine 90. let. Takrat je na natečaju prejela nagrado za italijanski prevod zbirke Miroslava Košute Odseljeni čas. Prevedla je poezijo Milana Jesiha, Tomaža Šalamuna, Gustava Januša in Srečka Kosovela pa tržaških pesnikov Marka Kravosa, Miroslava Košute, Aceta Mermolje in drugih, prozo Marka Sosiča, Dušana Jelinčiča, Florjana Lipuša, Lojzeta Kovačiča… Letos je izšel njen novi prevod povesti Hlapec Jernej Ivana Cankarja. Z Darjo Betocchi se je pogovarjala Staša Grahek. foto: Cankarjev dom

Od smrti Ivana Cankarja sicer mineva sto let, a veliki književnik se v marsičem zdi še vedno živ. Ko se namreč oziramo naokrog, lahko hitro ugotovimo, da se po njem imenujejo ulice in trgi, šole in kulturni domovi, da se njegove drame uprizarjajo in knjige ponatiskujejo, celo beremo ga menda še vedno, pa čeprav, priznajmo, pogosteje kakor ne z Damoklejevim mečem kontrolnih nalog in šolskih spisov nad glavo. In vendar se zdi, da Cankar v naših očeh še naprej ostaja uganka. Najprej nas seveda bega njegova dvoumnost: je bil v svojem pisanju, ki je zajemalo pesmi in romane, drame in novele, eseje in polemično publicistiko, realist, ki, zvest resničnosti, natančno opisuje svoj čas in ljudi, ki ga naseljujejo, ali pa je bil, nasprotno, simbolist, ki pravzaprav v vsem videva znamenja neke globlje, višje, nadzgodovinske resničnosti? Je bil heterodoksen socialist ali svojstvenemu misticizmu vdan kristjan? Je bil človek tradicije ali človek modernosti? Je bil značilni otrok svojega časa in prostora ali pa si je, nasprotno, svoj čas, svoj svet šele izmislil in ga v procesu umetniškega delovanja tudi končnoveljavno ustvaril? Je imel Slovence rad iz vsega srca ali nas je preziral iz dna duše? In nazadnje: odgovoriti si ne znamo niti na vprašanje, ali ga imamo ali pač nimamo radi mi sami. Ta vprašanja so nas zaposlovala tudi v tokratni Intelekti. Pri tem nam so nam bile v pomoč ugledne slovenistke: dr. Irena Novak Popov, dr. Mateja Pezdirc Bartol in dr. Alojzija Zupan Sosič. Naše tokratne gostje so namreč v zadnjem letu skupaj z dr. Jožico Čeh Steger, ki se pogovora žal ni utegnila udeležiti, še enkrat več presejale Cankarjev opus in nam ga strnjeno predstavile v zborniku Ivan Cankar : literarni revolucionar, ki je pred tedni izšel pri Cankarjevi založbi. Odajo je pripravil Goran Dekleva. foto: spomenik Ivanu Cankarju na Vrhniki (Wikimedia Commons)

Ta teden si v kinodvoranah lahko ogledate igrano-dokumentarna filma, ki sta nastala v koprodukciji RTV Slovenija in smo ju prvič videli na portoroškem Festivalu slovenskega filma. Z lanske edicije je na spored prišel film Codelli o znanem izumitelju in njegovi manj znani afriški avanturi, pod katerega se podpisuje Miha Čelar. Čeprav je minilo šele dva tedna od portoroške premiere, je ljubljanski Cankarjev dom že gostil posebno projekcijo filma o pisatelju, ki je kulturnemu hramu dal ime. Film Cankar režiserja in scenarista Amirja Muratovića bomo ocenili, prav tako kot igrano-animirani film Christopher Robin ter igrani celovečerec Rodin, ki je nastal ob stoletnici kiparjeve smrti.

Ivana Ivković - KORAK V PRAZNINO: RAZPOKE V KOREOGRAFIJI Ponedeljek, 19. april 2010 ob 19.00 uri Cankarjev dom , M3/M4 Telo plesalca v predstavi smo navajeni gledati kot telo, ki je nenehno v gibanju, kot mojstrsko telo, plodno v svojem gibanju, kot neprekinjen kinetični spektakel. Toda če ustavimo to gibajoče se telo in naredimo korak naprej k ideji plesa kot dejanja, ki vključuje tudi obdobja brez gibanja, razpoke ali »negativne prostore« plesa, se odpremo možnosti za strukturno uporabo praznine in miru v sodobni koreografiji. Korakanje in hojenje, mir in tišina, skakanje in padanje – to so nekateri izmed pojmov, ki jih bom uporabljala za opis del Leje Jurišić, Selme Banich in Željke Sančanin v navezavi na kanonska avtorja Trish Brown in Steva Paxtona. Ivana Ivković študira dramaturgijo na Oddelku za dramaturgijo na Akademiji za gledališke umetnosti v Zagrebu. Je glavna urednica Frakcije - časopisa za uprizoritvene umetnosti, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi publikacijami in s Centrom za dramsko umetnost. Bila je glavna koordinatorka projekta Zagreb – Kulturni kapital Evrope 3000, ki ga je skupaj organiziralo osem zagrebških neodvisnih kulturnih organizacij s področja scenskih umetnosti, novih medijev, vizualnih umetnosti, arhitekture in teorije. V preteklosti je sodelovala z zagrebško neodvisno gledališko skupino Oour (plesne produkcije: orangecut (2004), To be Confirmed (2005)). Je članica kolektiva BADco. (Deleted Messages, Fleshdance (2004), raziskovalni projekt leta 2005, memories are made of this, Protest and Negotiation (2006), 1 poor and one 0 (2008), The League of Time (2009)). Skupaj z Davidom Grassijem je uredila tekstualno-slikovni zbornik DemoKino – Virtual Biopolitical Agora (Aksioma in Maska, 2006).

Gesa Ziemer - SOSTORILSTVO SKUPNA AKCIJA V UMETNOSTI IN VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU Torek, 9. februar, 19.00 Cankarjev dom, M1 Sostorilci so partnerji, ki se odločijo skupaj načrtovati in izvršiti kaznivo dejanje. Toda sostorilstvo je tudi zakonita praksa umetnikov, podjetnikov in znanstvenikov. Sostorilstvo je začasna, a obvezujoča in intenzivna oblika sodelovanja. Ta prispevek z uporabo podob in besedil poziva k umetniškemu načinu raziskovanja, v katerem naj ples, glasba, gospodarstvo in znanost skupaj zasledujejo družbeni in umetniški fenomen. Gesa Ziemer je profesorica estetike in kulturne teorije na višji šoli za oblikovanje in umetnost v Zürichu. Na univerzi HafenCity v Hamburgu je predstojnica novega programa »Kultura metropole«. Je članica svetovalnega odbora festivala Steirischer Herbst Graz in centra za scenske umetnosti PACT Zollverein Performing Arts Choreografisches Zentrum Essen. WEB POVEZAVA: http://www.gesa-ziemer.ch

Gesa Ziemer - SOSTORILSTVO SKUPNA AKCIJA V UMETNOSTI IN VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU Torek, 9. februar, 19.00 Cankarjev dom, M1 Sostorilci so partnerji, ki se odločijo skupaj načrtovati in izvršiti kaznivo dejanje. Toda sostorilstvo je tudi zakonita praksa umetnikov, podjetnikov in znanstvenikov. Sostorilstvo je začasna, a obvezujoča in intenzivna oblika sodelovanja. Ta prispevek z uporabo podob in besedil poziva k umetniškemu načinu raziskovanja, v katerem naj ples, glasba, gospodarstvo in znanost skupaj zasledujejo družbeni in umetniški fenomen. Gesa Ziemer je profesorica estetike in kulturne teorije na višji šoli za oblikovanje in umetnost v Zürichu. Na univerzi HafenCity v Hamburgu je predstojnica novega programa »Kultura metropole«. Je članica svetovalnega odbora festivala Steirischer Herbst Graz in centra za scenske umetnosti PACT Zollverein Performing Arts Choreografisches Zentrum Essen. WEB POVEZAVA: http://www.gesa-ziemer.ch