Podcasts about Srednje

Z nami je bila ekipa Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v prvi pomoči, v Črnomlju ga je organiziral Rdeči križ Slovenije, v srednješolski konkurenci že tretjič zapovrstjo osvojila naslov državnih prvakov. Popeljali so nas skozi svoj nastop in nam s praktičnimi primeri približali osnove nudenja prve pomoči.

Katerina Mirović, programska kuratorica in producentka Svetlobne gverile( 23.5. - 14.6), festivala, ki v iskanju novih prostorov za umetnost, razkriva načine sobivanja svetlobe, zvoka in prostora. Osrednja tema letošnje 19.edicije festivala nosi naslov Motnje. Avtorice in avtorji bodo na 31. mestih naše prestolnice interpretirali različne fenomene sodobnega sveta. Svetlobna gverila nastaja v organizaciji: Strip Cora/Foruma Ljubljana, Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Katedre za oblikovanje tekstilije in oblačil FNT, Društva Ljudmila in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.

Mestna občina Ljubljana že leta ne skriva interesa, da bi postala lastnica tudi tistega dela Križank v Ljubljani, kjer domuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V tokratnih osnutkih proračunov za prihodnji dve leti so za to predvidena tudi sredstva za odkup državnega dela. Namera v srednji šoli vzbuja strah pred negotovo prihodnostjo. Kaj se obeta in kako se je odzvalo Ministrstvo za šolstvo? O tem ravnateljica šole Apolonija Simon.

V tokratni oddaji Za življenje smo odprli vprašanje nagrajevanja. Če je nekaj dolžnost, ali naj otrok za opravljeno nalogo lahko pričakuje nagrado? Kako je z nagrajevanjem? Kako naj se mladi odločijo za poklic? To nas je zanimalo v pogovoru s profesorico iz Univerze Sigmunda Freuda dr. Andrejo Poljanec v oddaji Za življenje.

Pust ima v Benečiji in Reziji velik pomen. Posebne običaje in pustne like so razvili v nekaterih gorskih vaseh: Črni vrh, Marseu, Ronac, Matajur, Srednje, Prosnid in Černeja. Nekateri si prizadevajo, da bi jih vpisali med Unescovo kulturno dediščino. Letošnji pustni sprevod bo že to nedeljo v Špetru. Kot piše petnajstdnevnik Dom, bo potekal po glavni cesti, začel pa se bo pri šolskem centru. Že v dopoldanskem času bo potekala konferenca o tradicionalnih pustnih običajih. Veselo pustovanje se bo začelo že jutri s srečanjem pod velikim šotorom pri šolskem centru, v soboto pa bo tam potekal tudi ples. Pustne povorke s prikazom beneških običajev bodo potekale tudi v Roncu 1. marca in v Črnem vrhu v nedeljo, 2. marca.

Srednje šole in fakultete so danes odprle vrata vsem, ki jih zanima nadaljevanje šolanja pri njih. Devetošolci in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol se med drugim lahko seznanijo z možnostmi in pogoji študija ter razvoja kariere, tudi tokrat jim pomagajo študentske in dijaške organizacije. Izobraževalne ustanove bo mogoče obiskati še to popoldne in jutri dopoldne. Drugi poudarki oddaje: - Zaveznice morajo pred pogajanji z Rusijo izoblikovati skupno stališče, poudarja Ukrajina. - Generalna državna tožilka Bergant: ni razlogov za dvom o pravilnosti odločitve glede varovanja tožilcev. - Pri nas lani po prvih ocenah 1,6-odstotna rast BPD.

Srednje šole in fakultete po vsej državi bodo v petek in soboto odprle vrata in na informativnih dnevih predstavile svoje programe. V Radijski tribuni smo podrobneje predstavili pestro spoznavno dogajanje, vpisni postopek in roke, ki jih ne gre zamuditi, in seveda bodočim dijakom in študentom ponudili tudi nekaj nasvetov pred pomembno življenjsko prelomnico.

Drugi poudarki: - V večerni dežurni zobozdravstveni službi v Mariboru pacienti plačujejo različno - dražja je za paciente iz občin, ki niso ustanoviteljice zdravstvenega doma. - Direktor zdravstvenega doma v Idriji ostaja Tomaž Glažar. Dobil je prepričljivo podporo tako pri zaposlenih kot v mestnih svetih. - Dom starejših Grosuplje ima velike načrte, izziv utegnejo biti kadri - Ljubljanski župan miri - Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank nihče ne bo metal na cesto

Kam naprej po osnovni šoli je večno vprašanje. V večerni oddaji za mlade smo predstavili programe Srednje ekonomske šole Roška, Šolskega centra Škofja Loka ter Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju.

Na območju Bohinja že dve leti poteka mednarodni projekt Beyond Snow, ki ga je Evropska komisija zasnovala v želji po preseganju klimatskih sprememb na alpskih turističnih območjih. Mnoga srednje velika in mala smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v Alpah se namreč že ubadajo z eksistenčnimi vprašanji, napovedi pa kažejo, da se bo stanje le še slabšalo. Za kraje z zimsko turistično ponudbo to seveda predstavlja veliko grožnjo, ki ne bo vplivala le na ekonomski položaj podjetij, ampak tudi na socioekonomsko sliko celotnih skupnosti. V okviru projekta Beyond Snow projektni partnerji zdaj iščejo rešitve za trajnostni prehod malih in srednje velikih smučarskih centrov v centre s ponudbo, ki bo zanimiva vse leto.

Magdalena Kulnik je bila septembra letos za dve leti imenovana na mesto ravnateljice Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je za ohranjanje slovenščine in slovenskega izročila izjemno pomembna. V Celovcu deluje že od leta 1957. Mlajša »sestra«, Dvojezična trgovska akademija, pa pod svoje okrilje mlade sprejema od leta 1990, zadnjih 11 let pa je njen ravnatelj Hans Pogelschek. Obe šoli delujeta pod skupno streho, ravnateljica in ravnatelj pa sta nam zaupala, da tudi sicer odlično sodelujeta. Srečala sta se tudi pred radijskim mikrofonom v osončenem začasnem studiu na Janežičevem trgu v Celovcu. O vlogi obeh izobraževalnih ustanov, o vpisu, programu ter popotnici, ki jo mladi ob formalni izobrazbi dobijo v teh letih, sta spregovorila v pogovoru z Mojco Delač.

Katastrofalne poplave, ki so zajele srednjo Evropo, so doslej zahtevale najmanj 17 smrtnih žrtev, več 10 ljudi je pogrešanih. Številni so morali zapustiti svoje domove. Župan mesta Nysa na jugu Poljske, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, je odredil takojšnjo evakuacijo ljudi zaradi poškodb na bližnjem protipoplavnem nasipu. Na jugu države bodo najmanj 30 dni veljale izredne razmere. Te se med drugim hitro zaostrujejo na meji med Poljsko in Češko ter ponekod na Slovaškem in Spodnjem Avstrijskem, razmere ostajajo napete tudi v Romuniji.

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec? Sogovorniki: Izidora Šotner, kuharica v UKC Maribor Ksenija Ekart, vodja oddelka za prehrano in diatetiko v UKC Maribor Marko Slavič, direktor doma Danice Vogrinec Marta Kurnik in Tihomir Vinkovič, kuharica in vodja prehrane v domu Danice Vogrinec Dušan Erjavec, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje

Danes se je za približno 277 tisoč osnovnošolcev in dijakov začelo novo šolsko leto, z več spremembami. Med drugim bo letošnja generacija devetošolcev prva, pri kateri bodo rezultati nacionalnega preverjanja znanja iz učnega jezika in matematike šteli pri vpisu na srednjo šolo, če bo ta imela omejitev vpisa. Med osnovnošolci in dijaki je bilo veliko veselja, pa tudi nekaj treme.

Ob koncu šolskega leta si oddahnejo vsi: otroci in mladi, starši, učitelji, profesorji in ostali pedagoški delavci. Kako razmišlja o svojem poklicu, kaj je zanj odlika dobrega učitelja in kaj je bilo zanj v 44-ih letih delovne dobe v šolskem prostoru najbolj dragoceno in nepozabno? O tem pripoveduje Milan Jevnikar, profesor matematike in dolgoletni ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. »Nikoli ni bilo dvoma, kaj bom počel,« pravi učitelj po duši in srcu. Zato je ta konec šolskega leta za Milana Jevnikarja prav poseben.

Slovensko nemška gospodarska zbornica je predstavila tradicionalno raziskavo o stališčih nemških investitorjev glede gospodarskih in naložbenih razmer v državah Srednje in Južne Evrope. Slovenija se je tokrat uvrstila na prvo mesto med tako imenovanimi alternativnimi lokacijami, kamor bi nemška podjetja vlagala, če ne bi v državo, kjer so zdaj. Slovenija je sicer pri vrsti kazalnikov nekoliko napredovala, a še vedno zaostaja za tekmeci v regiji, izzivi pa ostajajo predvsem davčna bremena, neprožna delovnopravna zakonodaja in nepredvidljive gospodarske politike.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Pred izobrazbeno oziroma poklicno odločitvijo bo v prihodnjih tednih nova generacija osnovnošolcev in dijakov. V pomoč jim bodo informativni dnevi, ki bodo na srednjih šolah in fakultetah potekali ta konec tedna. Vpisnih mest je za vse dovolj, a možnosti za vpis na katero izmed bolj zaželenih šol je vse manj. Najprej zato, ker je generacija devetošolcev zelo številna, drugič pa, ker vse višje povprečne ocene v šolah in s tem pridobljene točke vse bolj omejujejo vpis na zahtevnejše poklicne šole, predvsem pa na gimnazije. Recimo na ljubljanskih prostora za otroke z uspehom, ki smo mu nekoč rekli prav dober, tako rekoč ni več. Še večja težava je, da se v srednji šoli otroci že močno razslojijo in da je med gimnazijci zelo malo otrok iz družin z nižjim socialno ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih pa je vpisan le odstotek najbogatejših otrok. To je problem, na katerega že vrsto let opozarjajo tudi pri Državnem izpitnem centru.Gost: Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra in srednješolski profesor 

Tri kmetije in tri ustanove s področja socialnega varstva sodelujejo pri zanimivem projektu z zagonetnim naslovom: »Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah.« V praksi pa to ne pomeni nič drugega, kot da dijaki Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne pridno izdelujejo in dopolnjujejo pripomočke oziroma igrače za ranljive skupine, kmetije nudijo prostor za preizkušanje teh izdelkov in prilagajajo svoje poti tako, da so dostopne tudi gibalno oviranim, ustanove pa med drugim nudijo svoje strokovno znanje. Sabrina Mulec je obiskala srednješolce in njihove mentorje ter se pogovarjala z gospodarjem ene izmed kmetij.

Festival je posvečen kinematografiji Srednje in Vzhodne Evrope. Promovira kinematografijo držav, ki so manj znane ali celo neznane italijanskemu občinstvu, na njem pa tradicionalno sodelujejo tudi slovenski ustvarjalci. Letos s kar tremi celovečerci, dvema kratkometražcema ter animiranim projektom v razvoju.Festivalsko filmsko priporočilo Nine Zagoričnik: Maryna Vroda: Stepne

V četrtkovem Svetovalnem servisu tokrat o negi, striženju in barvanju las. Kako pomemben je postopek umivanja, kakšen naj bo, kako ravnati, če so lasje mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja, ter kako je z uporabo različnih preparatov za oblikovanje pričeske. Sogovornica je bila učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.

Decembra lani je na Tajskem potekala 20. mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada. Predstavniki Slovenije, ki so na olimpijadi pod okriljem ZOTKS in DMFA sodelovali četrtič in v konkurenci 304 mladih iz 54 držav dosegli izjemen uspeh, domov so prinesli eno zlato, štiri srebrna in eno bronasto odličje. Za kakšno tekmovanje gre, kako so potekale priprave in kako je bilo na Tajskem? Odgovore smo izvedeli od ekipe, ki je na Tajskem zastopala Slovenijo. V njej so bili: Andraž Čadež, učenec 9. razreda Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro, Niko Habinc, učenec 9. razreda Osnovne šole Oskarja Kovačiča Ljubljana, Lea Hrvatin, dijakinja 1. letnika Gimnazije Vič, Aleksander Jotanović, dijak 1. letnika Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije na Šolskem centru Novo mesto, Izadora Kopač, dijakinja 1. letnika Gimnazije Škofja Loka, in Primož Markovič, dijak 1. letnika Gimnazije Bežigrad, ter mentorji: dr. Barbara Rovšek, Pedagoška fakultete Univerze v Ljubljani, Margareta Obrovnik Hlačar, učiteljica na OŠ Zreče in Leona Štuklja MB, in dr. Jure Mravlje iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Za sodobno fotografijo specializirana Galerija Photon letos obeležuje 20-letnico delovanja. S svojim delovanjem je galerija začela v najemniškem stanovanju v nekdanji stavbi Šumi v Centru Ljubljane, se pozneje selila po Ljubljani, danes pa domuje na Trgu prekomorskih brigad. Vse to se je začelo pred dvajsetimi leti, preden je z ambicioznim vložkom prerasla meje domovine, se z drugo galerijo naselila še na Dunaju, in dandanes predstavlja vodilno institucijo na področju predstavljanja in promoviranja sodobne umetniške fotografije slovenskih ustvarjalcev ter fotografov Srednje in Vzhodne Evrope, na najpomembnejših in najprestižnejših svetovnih dogodkih, posvečenih tej umetnosti. Ob 20-letnici delovanja Galerije Photon, katere slovesnosti so potekale ob odprtju razstave Drugačni svetovi 2023, je Petra Tanko pred mikrofon povabila Dejana Slugo, njenega ustanovitelja, direktorja in umetniškega vodjo. Uvod v njun pogovor predstavlja kratek pogovor z Vladimirjem Birgusom, češkim fotografom in umetnostnim zgodovinarjem, specializiranim za področje fotografije ter profesorjem na Univerzi v Opavi, ki je delovanje Galerije Photon umestil v tokove sodobne fotografske produkcije. Vabimo vas k poslušanju! foto: Franciska Legat, iz serije Hellish Eden, 2021-22, izsek, vir: photon.si

Bi znali pomagati človeku s srčnim zastojem? Kako bi odreagirali, če bi bili priča prometni nesreči s poškodovanimi ljudmi? Vsi ljudje z vozniškim izpitom opravijo tečaj prvem pomoči, a zdi se, da je to premalo. In kako izurjeni so v prvi pomoči mladi, ki na urniku v šoli nimajo obveznega predmeta, ki bi jim ponujal to znanje? Z nami so bili tisti, ki znajo pomagati - državni prvaki v prvi pomoči, dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Urša Kočevar, Luka Vidmar in Žiga Končar pa z nami niso delili le znanja prve pomoči in izkušenj s tekmovanj, razmišljali so tudi o svojem bodočem poklicu.

Za testo potrebujemo 1/2 kg moke, 1 jajce, 2 žlici olja in zvrhana žlička soli ter mlačno vodo. Zamesimo testo, ga dobro pregnetemo in pokrijemo s skledo ter pustimo nekaj časa počivati. Posebej prepražimo čebulo, da nežno zarumeni. Bučo olupimo in naribamo. Ko bomo razvlekli testo, ga potresemo s čebulo, nato pa z naribanimi bučami, solimo in popramo ter zavijemo. Srednje del testa ne nadevamo, samo namažemo s kislo smetano in oljem. Damo na pekač, ki smo ga namazali z oljem in pečemo 30-40 minut. Zavitek lahko obogatimo, če testo dodatno namažemo s skuto. Tako pripravljen zavitek lahko tudi zamrznemo.

Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke, ki razmišlja o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov". Neodvisna komisija je nagrajenca izbirala med 26 seminarskimi predstavitvami in se odločila za rešitev, ki poudarja pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavlja interes javnega pred komercialne interese. V studiu Prvega smo gostili Apolonijo Simon, ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter študenta arhitekture Domna Cirarja in Filipa Mikuža, ki sta z nagrajenim projektom povezana posredno in neposredno.

Opoldne so po slovenskih in nekaterih tujih mestih znova zaplesali maturanti in se tako simbolično poslovili od srednješolskih klopi. Največja slovenska četvorka je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je zbralo približno 2 tisoč 500 maturantov iz več kot 20 gimnazij in srednjih šol.

O novem mednarodnem tekmovanju s področja ekologije se bomo pogovarjali z dijaki Srednje šole Črnomelj in tamkajšnjo profesorico geografije Vesno Fabjan. Letos so namreč sodelovali na prvi izdaji mednarodne olimpijade: trajnostni razvoj in varstvo okolja. Katero od treh predpisanih tem so si mladi izbrali, kakšne predstavitve so nastale, je bila angleščina težava ali izziv, izvemo v oddaji Gymnasium.

Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna. Sogovornika: - Adelija Perne, ravnateljica Srednje šole Izola - Miha Uhelj, ravnatelj Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna

Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)

Na nočnem nebu smo tokrat iskali Messierjeve objekte. Srednješolci in udeleženci maratona Žiga Vučajnk, Patricija Kiraly, Katja Šimenc ter mentor Rok Kovač so opisali vzdušje na astronomskem maratonu, kjer morajo udeleženci »tekati« s »časovnimi stroji« brez računalniške podpore po nebu. Kako jim je šlo? Prisluhnite posnetku pogovora, v katerem boste proti koncu izvedeli tudi, kaj ima “astronomska” bunda opraviti z najboljšim oz. on z njo :)

Ruski napad na Ukrajino pred letom dni je pretresel svet, predvsem Evropo. Ta je odgovorila enotno, najbolj pa so se s podporo Ukrajini in odločnostjo v svojem nasprotovanju Rusiji izkazale države na vzhodu stare celine. Odločnost nekaterih evropskih politikov in njihova privrženost boju za demokracijo sta morda porodila tudi novo smer v mednarodnih odnosih – neo-idealizem. Ta se močno razlikuje od realizma, ki s konceptom vplivnih območij krivdo za vojno v veliki meri prelaga na Združene države Amerike in širitev zveze NATO. Neo-idealizem je aprila lani prvi opredelil sodelavec Nemškega sveta za zunanjo politiko dr. Benjamin Tallis, ki najvidnejše predstavnike omenjene smeri vidi v mladih politikih srednje in vzhodne Evrope: od estonske premierke Kaje Kallas in češkega zunanjega ministra Jana Lipavskega do finske predsednice vlade Sanne Marin in celo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Več o neo-idealizmu v tokratni oddaji Eppur si Muove, ki ga je pripravil Matej Hrastar.

Pred 170. leti se je rodil nizozemski slikar Vincent van Gogh, nesojeni pastor, a zato zelo velik umetnik, ki je za časa življenja prodal le eno sliko. Izhajal je sicer iz družine trgovcev z umetninami in obrtnimi izdelki. Čeprav se barve na njegovih slikah spreminjajo, je neprecenljiv pogled na morda eno najbolj enigmatičnih slik iz njegovega bogatega opusa, na Zvezdno noč s podobo nenavadnegs kozmičnega vrtinčenja zvezd in zelo svetle Venere, ali na Sončnice, ob katerih imajo nekateri vtis, da z leti venijo. Magda Tušar je na pogovor za večerno oddajo Kulturni fokus povabila dr. Rebeko Vidrih s Filozofske fakultete v Ljubljani in učitelja Antona Starca s Srednje šole za oblikovanje In fotografijo in Umetniške gimnazije Ljubljana.

Poslikave športnih copat za zvezdnike lige NBA, risanje stripov za Stripburger, lastne kolekcije oblačil in njihova predelava, to je le nekaj stvari, ki jih ustvarjajo naši gostje, dijakinje in dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. O njihovem delu, razpetim med šolskim okoljem in prostim časom, smo govorili v oddaji Gymnasium.

Članice Unije so dosegle pomemben premik v pomoči Ukrajini - dogovorile so se o skupnem naročanju streliva. Slovenija se bo po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca pridružila v kratkem. Streliva ne bo kupovala, ampak bo prispevala v sklad. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Moskvi se bosta na uradnih pogovorih sešla ruski in kitajski voditelj Putin in Ši. Zahod poziva Šija, naj skuša prepričati Putina v končanje vojne v Ukrajini. V Kijevu pa so zaskrbljeni, da bi Kitajska svojo tesno zaveznico začela podpirati tudi vojaško. - Srednje in glasbene šole za ogrevanje plačujejo vrtoglave zneske, ker so izpadle iz vladne uredbe o reguliranju cen. Vlada za zdaj ne načrtuje širitve kroga upravičencev. - Danes častimo poezijo, branja ob svetovnem dnevu pripravljajo v več krajih. V Ljubljani se je že včeraj na desetih lokacijah začel največji dogodek - 15-urni pesniški maraton.

Pred mikrofon smo povabili mlade zborovske pevce in glasbenike s Srednje šole Slovenska Bistrica in njihovo mentorico Ano Sandrin. Več o zborovskem ustvarjanju, glasbi in njihovih projektih pa v oddaji.

V tokratni oddaji smo raziskovali nočno nebo s pomočjo oddaljenega teleskopa v Čilu. Dijaka gimnazijskega programa Srednje šole Slovenska Bistrica Hana Brumec in Damjan Dovnik sta predstavila meritve spreminjanja sija oddaljene zvezde v Orionu. Z nami je bil tudi njun mentor mag. Marko Žigart.

V 26. oddaji podkasta Odprto gostimo kolektiv Nonument Group. Avtorji se osredotočajo na vprašanje fenomena nonument, s čimer označujejo arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je predrugačil ali izbrisal zaradi zgodovinskih, ideoloških in družbenih sprememb. Z analizami zgodovinskega konteksta, terenskimi označitvami in umetniškimi intervencijami v svojem delu prepletajo prostore preteklosti in sedanjosti, prostore vsakdana in umetnosti. Kolektiv je sicer del mednarodnega projekta MAPS, ki združuje umetnike in raziskovalce Srednje in Vzhodne Evrope. Platformo slovenskih predstavnikov tvorijo multimedijska umetnika Neja Tomšič in Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Miloš Kosec in Nika Grabar. Leta 2021 so bili nagrajeni tudi s Plečnikovo medaljo. Prisluhnite prostoru, prisluhnite podkastu Odprto!

V turistični oddaji smo se bomo popeljali po Mariboru – s turističnim vlakcem Jurčkom; vse kaže, da tega mestnega simbola kmalu ne bo več, ob svetovnem dnevu turizma pa smo z njim in mladima vodnicama iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor spoznavali mestne znamenitosti. V zadnjem delu potepanja po Jamajki – smo ta otok odkrivali skozi ples in glasbo.

V ospredju današnje vladne seje bo državna pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se bodo po številnih napovedih jeseni spopadala z višjimi cenami energije. Pri tem bo vlada po besedah premiera Roberta Goloba sledila evropskim direktivam. Golob ob tem poudarja, da napovedi v zvezi z dobavami zemeljskega plina pred zimo niso povsem črnoglede. Kot je dejal pomanjkanja ne bo, bodo pa visoke cene.Vlada si bo v prihodnje pri oblikovanju svežnjev pomoči pomagala z merili energetske revščine. V oddaji pa tudi o tem: -Stanovalci domov za starejše novih podražitev sami ne bodo zmogli, računajo na pomoč države - Pomembni srečanji na mednarodnem parketu: Zelenski, Erdogan in Gutteres v Lvovu; v Bruslju Vučić in Kurti -Na evropskem prvenstvu v Münchnu navdušile Janja Garnbret in Mia Krampl ter Tina Šutej; košarkarji v nabito polnih Stožicah porazili Srbe.

Cikel poletnih oddaj nadaljujemo s skladateljico, ki smo jo v oddaji Mladi virtuozi gostili oktobra 2009, torej v času, ko je ravno končala podiplomski študij iz kompozicije na Univerzi umetnosti v Berlinu - Nano Forte. Še pred študijem je bila dijakinja Srednje glasbene in baletne šoli v Ljubljani, kjer je prejela tudi Škerjančevo nagrado. Leta 2005 je diplomirala iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa odpotovala v Dresden, kjer je študirala na Univerzi za glasbo Carla Marie von Webera in na Univerzi za umetnost v Berlinu. Piše dela za solistične instrumente, komorno glasbo, orkesterska dela, opero ter skladbe za zbor, po katerih je tudi najbolj znana. Med študijem je sodelovala s številnimi slovenskimi zbori in dirigenti ter bila za svoje zborovsko delo nagrajena z vrsto nagrad. Njene skladbe izvajajo na koncertih in festivalih po vsem svetu, predvajajo pa jih tudi različne evropske radijske postaje.

Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.

Marsikatera družina je te dni doživljala pravo dramo zaradi vpisovanja učenca v želeno srednjo šolo. Državni izpitni center pa je objavil prve analize nacionalnega preverjanja znanja. To je znova sprožilo polemike o njegovem namenu in ciljih ter potrebnih spremembah ocenjevanja znanja. Vlada je v koalicijski pogodbi predvidela takšne spremembe meril za omejitve vpisa, da bi poleg ocen upoštevali tudi rezultat, dosežen na tem preverjanju znanja. Kaj torej storiti, v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom.

Kaj se dogaja na Srednji šoli Črnomelj, kakšno je dijaško življenje v Črnomlju ter kakšne so perspektiva in priložnosti mladih v Beli krajini? V Gymnasiumu smo bili v družbi dijakinj gimnazije iz Srednje šole Črnomelj.

Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in forografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi smo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.Dijakinje in dijaki četrtih letnikov smeri modno oblikovanje so v ljubljanski Cukrarni predstavili svoje sklepne oblačilne kolekcijeKonec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi bomo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.

- V cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, ki je bila kot zaobljuba zgrajena po velikem potresu leta 1895, je bila na velikonočno popoldne tradicionalna pobožnost s prošnjo Bogu, da bi nas obvaroval pred potresi in drugimi naravnimi nesrečami.- Škofijska karitas Ljubljana je imela redni letni občni zbor. Skupna vrednost razdeljene hrane in plačil položnic je lani znašala približno milijon evrov in pol.- V času velikonočne osmine se je v Olimju zbralo približno 20 provincialnih ministrov, kustosov in provincialnih delegatov držav Srednje Evrope.

Za tiste osnovnošolke in osnovnošolce, ki končujejo primarno izobraževanje, naslednji tedni ne bodo lahki. Na nekaterih srednjih šolah in gimnazijah so namreč na razpisana mesta prejeli število prijav, ki močno presega prosta mesta. Ker so generacije, ki prihajajo v sistem, znova velike, se problematika v naslednjih letih lahko še poglobi. Kakšno je stanje na področju prijav in vpisa in ali so v pripravi morebitne rešitve izzivov, ki se pojavljajo, je raziskal Aleš Ogrin.

Preostali vsebinski poudarki oddaje: Radovljica s strateškim dokumentom začrtala smer nadaljnjega razvoja občine. Kaj bo z Mačkovo hišo in staro pošto v Kozjem? Občina Žalec pri zaščiti Rimske nekropole pred propadanjem kliče na pomoč državo Smučišče Stari Vrh bo dobilo alpski poligon za kaljenje tekmovalcev in rekreativcev Naziv "naj dijak" Domnu Drobežu, dijaku Srednje šole Zagorje

Izobraževalne ustanove vsako leto v februarju pripravijo infotmativne dneve, na katerih se predstavijo mladim, te nato čaka odločitev o nadaljnji poti. Pri izbiri poklica je dobro upoštevati tudi potrebe na trgu dela ob iskanju zaposlitve. Nekateri poklici so deficitarni, kar pomeni, da jih primanjkuje. V oddaji Pogovor o smo to temo osvetlili z več gosti. Med njimi so bili karierna svetovalka v Zavodu svetega Stanislava Nataša Hanuna, pomočnik ravnateljice Srednje šole tehniških strok Šiška Peter Krebelj in direktor podjetja Softnet Andrej Boštjančič.

Mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja. Vse to so pogoste težave z lasmi. Kakšen naj bo postopek umivanja las, kako je z uporabo preparatov za oblikovanje pričeske? Kako je z barvanjem las – po čem se barve na policah trgovin razlikujejo od tistih v salonih? Gostja: učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Nujna prenova Srednje šole na Jesenicah - Hrup na letališču v Bovcu moti okoljevarstvenike - Projekt Natura Mura za ohranitev mokrotnih habitatov - Mariborska knjižnica Rotovž na začasni lokaciji končno odprta

Še zadnje letošnje ime tedna je postal Dragan Babuder, učitelj in mentor dijakom programa Tehnik zdravstvene nege, ki deluje v sklopu postojnske Srednje gozdarske in lesarske šole. Kot številni njihovi vrstniki po Sloveniji so že ob prvih izbruhih Covida-19 prostovoljno pomagali v okoliških domovih starejših občanov, letos pa pomagajo v Bolnišnici Sežana.

V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"

Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.

Barvani, poškodovani, gosti ali redki, mastni ali suhi. Tako kot za nohte tudi za lase pravimo, da so ogledalo zdravja. Kakšen naj bo postopek umivanja las, kako je z uporabo preparatov za oblikovanje pričeske? Ena od tem bo tudi barvanje las – v čem so barve na policah trgovin drugačne od tistih v salonih? Gostja: učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.

Cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, nadaljujemo s Tanjo Sonc, in sicer bomo poslušali program, ki ga je za arhiv posnela v našem studiu leta 2009. Že do takrat se je s svojim igranjem večkrat dokazala in osvojila številne nagrade na državnih in številnih mednarodnih tekmovanjih. Bila je absolutna zmagovalka na tekmovanju Etude in skale v Zagrebu, prejela je Škerjančevo nagrado Srednje glasbene šole, na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG pa je prejela prvo nagrado in priznanje za doseženih vseh sto točk, posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter recital na poletnem festivalu Lent v Mariboru. Ob tej zmagi smo jo povabili v naš studio, kjer je posnela tudi Caprice Nicoloja Paganinija, Arietto na G-struni Lucijana Marije Škerjanca in Sonato op. 24 Ludwiga van Beethovna.

Vlada je ob izboljšanju epidemičnih razmer razrahljala protikoronske ukrepe. Srednje šole in fakultete se odpirajo v celoti, gostinski lokali bodo podaljšali delovni čas, manj omejitev je pri zbiranju, v športu in kulturi. Preostali poudarki oddaje: - Z enim odmerkom cepiva proti covidu je bilo pri nas cepljenih pol milijona prebivalcev. Precepljenost je ključna tudi pri omejevanju novih različic koronavirusa, tudi indijske, pravi infektologinja Mateja Logar. - Izrael še naprej v primežu spopadov, Washington na območje pošilja diplomacijo - Na rokometnem državnem prvenstvu je po sinočnjem večeru na prvem mestu Trimo Trebnje, v najboljšem položaju za naslov prvaka pa so zdaj Velenjčani.

Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje  - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers)  - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)

Drugi april je zadnji dan za oddajo prijave za vpis na srednjo šolo, zato bomo govorili o tem, ali mogoče roke in postopke kaj spreminjata koronavirus in ponovno izobraževanje na daljavo. Kdo naj vlogo po objavi stanja prijav prenese na drugo šolo in kako naj to naredi? Kateri so tisti srednješolski programi, ki imajo leto za letom omejitev vpisa? Kako je s potrdili o športnih pogojih in drugih dokazilih, ki jih je treba dodati prijavi? Kako bo letos potekal vpis v dijaške domove? Na vprašanja odgovarja predstavnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Mateja Gornik Mrvar.

V oddaji Gymnasium smo se družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.

Vrtci in šole za prvo triado bodo prihodnji teden odprti po vsej državi. Vlada se je namreč odločila, da ukrepov sproščanja ne bo več vezala na regije. Ostale teme. t - Preverjanje pozitivnih hitrih testov s PCR testi - Srednje šole razumevajoče do napovedanega dijaškega bojkota videokonferenc - Spornost vladnega omejevanja javnih nastopov funkcionarjev - Opozorila pred kulturnim praznikom: svoboda izražanja je ogrožena

V zadnjem obdobju se vrstijo pozivi, podpisovanje peticij ter odprta pisma staršev, šolnikov, zdravnikov, psihiatrov in mladih, ki kličejo k vnovičnemu pouku v šolah in na fakultetah tudi za preostale šolajoče se mlade. V tokratni oddaji se posvečamo srednješolskemu izobraževanju. Dijaki so namreč, razen nekaj tednov septembra in v začetku oktobra, doma od marca lani. Vprašanj, ki se nanašajo na to populacijo, je zato veliko: Kaj bo s praktičnim poukom v šoli in praktičnim usposabljanjem z delom pri delodajalcih? Kakšna je kakovost usvojenega znanja pri izobraževanju na daljavo? Kako bo s poklicno in splošno maturo? Kako preprečiti osip dijakov? In kaj bi morali narediti, da bi se v šole vrnili vsaj dijaki zadnjih letnikov? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik z gosti. Gostje: - dr. Slavica Černoša, vodja Sektorja za srednje šole na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Fani AL-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, - Tina Lušina Basaj, profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj, - dr. Darko Zupanc, direktor Republiškega izpitnega centra.

Ime tedna je Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica Srednje šole Tehniških strok Šiška, kjer so s projektom Dokažimo se, pokažimo se dijake spodbujali v podjetniškem razmišljanju in jim tudi med epidemijo približali poklicne priložnosti.

Sarajevski kipar Marko Frančešević gost je nove epizode podcasta Radijo. U najdužoj epizodi podcasta, Marko otkriva svoja profesorska iskustva iz Srednje škole primijenjenih umjetnosti Sarajevo, kako je prošao kroz ALU i smjer vajarstva, kakvi su uslovi rada uposlenika Narodnog pozorišta u Sarajevu, te disecira svoju umjetnost i vegansku dijetu. Kupi majicu Radijo, posjeti www.printmania.ba Kontakt: radijo@onajkojikuca.com Marko Frančešević: http://www.instagram.com/markofrancesevic  Radijo na mrežama (FB/Twitter/IG): @buddhaletina Slušaj gdje god i na www.onajkojikuca.com

V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.

Tudi neskončni hodniki velikih hotelov skrivajo svoje zgodbe. Prav je, da se jim posvetimo tudi v času, ko turizem diha na škrge in so hoteli zaprti. V oddaji Sledi časa se bomo spomnili Grand hotela Adelsberg, ki je nekoč stal na mestu, kjer danes stoji dijaški dom Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Zgradili so ga pred pred 145 leti in je bil eden najimenitnejših hotelov svojega časa na Kranjskem, primerljiv s Parkhotelom Mallnar na Bledu, hotelom St. Johann v Bohinju ter Grandhotelom Union v Ljubljani. Hotel z imenitnim parkom z alejo kostanjev so propagirali kot zračne toplice, v turističnih vodnikih Thomasa Cooka ga je bilo moč najti že na tretji strani, celo pred švicarskimi hoteli. Hotel so obiskovale kronane glave, denimo švedski kralj, slovel pa je tudi po izvrstni francoski kuhinji. Prva svetovna vojna prinese začetek konca slavnih hotelskih let, petične turiste zamenjajo visoki častniki, saj se v hotelu naseli poveljstvo soške fronte. Spomine na grand hotel, ki ga več ni, bomo obudili v reprizi oddaje Sledi časa, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.

Po dolgem času bo naša gostja ena izmed najboljših jazzovskih pevk prve generacije jazzovskega oddelka Srednje glasbene šole v Ljubljani. Irena Vidic pa je tudi flavtistka, dolgoletna članica ansambla Alpski kvintet, učiteljica glasbe in še kaj. Kaj pomeni 'še kaj', bo Ireno Vidic spraševala Lucija Grm.

Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.

Delo v zdravstvu je eno izmed najbolj cenjenih, a pogosto zapostavljenih, saj na zdravstvene delavce pomislimo šele, ko jih potrebujemo. Z nami v studiu bodo dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki nam bodo predstavili svoje izobraževanje in poslanstvo skrbi za druge, saj bo to postalo njihov poklic. Govorili bomo tudi o poklicnih tveganjih medicinskih sester in srednjih zdravstvenikov in kako na njihovo izobraževanje vplivajo razmere, ki jih ustvarja novi koronavirus.

Obiskali smo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje in preverili, kako so se dijaki že vpeljali v novo šolsko leto. Kako je s prakso, ki je bila lani zamujena, kako s prihajajočimi gostinskimi dogodki in tekmovanji, ki bi se jih morali udeležiti? Kakšne so aktualne smernice pri sestavi jedilnika in kako je koronavirus posegel v njihovo delo? Kje mladi gostinci vidijo svojo prihodnost, kaj je tisto, kar najraje postavijo na krožnik in koliko spremljajo novitete v kulinaričnem svetu?

52. Mednarodna kemijska olimpijada, ki je bila zaradi korone na daljavo, je bila za slovenske tekmovalce znova uspešna. Slovenijo so zastopali Blaž Frelih iz Gimnazije Škofja Loka, Patrik Žnidaršič iz Gimnazije Vič, Adam Modic iz Gimnazije Bežigrad in Urša Konda iz Srednje šole Črnomelj. Osvojili so bronasta odličja. Povabili smo jih v studio, z njimi pa je prišel še Aljoša Seljak iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije, kjer spodbujajo mlade k navdušenju za znanje.

Grema na kafe s Tomažem Krajncem: Z nasmehom in prijaznostjo lahko prikriješ napako Tomaž Krajnc je učitelj strežbe, poznavalec vin, podjetnik, del ekipe Maister gin in gostinec. Pogosto ga vidimo na družabnih dogodkih, včasih kot mentorja strežbi Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, kjer je kot učitelj praktičnega pouka strežbe zaposlen 80 odstotkov delovnega časa, drugič kot obiskovalca, ki uživa v odlični kulinarični ponudbi, ali pa kot svetovalca in pomočnika organizatorja dogodka. Že vrsto let je Tomaž Krajnc povezan tudi z NK Maribor, kjer je zaposlen preostalih 20 odstotkov delovnega časa. Petnajst let je vodil Tribuna bar pod staro tribuno Ljudskega vrta, je vodja gostinstva v klubu in športno-poslovnega centra Ljudski vrt, ki je v lasti nogometnega kluba. Na kavi smo se srečali v Hiši Oz, saj je z ekipo Maister gin, katere del je, pred kratkim najel kletne prostore Obrtne zbornice Maribor, ki jih bodo s prijatelji, Tezenskimi šakali z Boštjanom Protnerjem, odslej uporabljali kot destilarno za njihov mariborski, majsterski džin. Pil je espresso. "Espresso je različica kave, pri kateri se najbolj izrazita kvaliteta in aroma. Obožujem kavo, tudi na šoli izobražujemo bariste po normah SCA-ja (Specialty Coffee Association, združenje, ki skrbi za povezavo pridelovalcev kave, pražarjev in gostincev na globalni ravni, ki niso odvisni od komercialne kave, op. p.) in zanimanje za tečaj za barista je v Mariboru vedno večje. Sam pa najbolj uživam v espressu," je pojasnil. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-s-tomezem-krajncem-z-nasmehom-in-prijaznostjo-lahko-prikrijes-napako-10209240

Včerajšnji dan je prinesel 13 novih okužb s koronavirusom, skupno je aktivnih primerov pri nas 230. Tisti, ki so v karanteni, lahko po napovedih zdravstvenega inšpektorata pričakujejo obisk inšpektorjev. V državnem zboru se medtem med razpravo o četrtem zakonu za omilitev posledic epidemije krešejo mnenja, tudi o morebitnih novih metodah nadzora tistih, ki so v karanteni. Opozicija zaradi razvpite aplikacije za sledenje okužbam rožlja tudi z ustavno presojo. V oddaji še: - Učitelji pozivajo pristojne: Srednješolci naj se jeseni vrnejo v šolske klopi! - Stoltenberg po zagotovilih Janše prepričan, da bo Slovenija zvišala izdatke za obrambo - V Beogradu policijske ure za zdaj ne bo

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

V želji po nekoliko osveženi podobi si v trgovini kupite barvo za lase in se potem doma lotite barvanja. Že med spiranjem se zdi, da rezultat ni tak, kot bi moral biti, ko pa se lasje posušijo, se vam zdi, da imate na glavi pravo malo katastrofo. Naslednja postaja je zato frizerski salon, kjer redno rešujejo tovrstne zagate. Kako se lotiti barvanja las, da se ne bo zgodilo kaj podobnega, je eno izmed vprašanj, ki se jih bomo lotili v sredinem Svetovalnem servisu, ko bomo govorili o negi las. Z nami bo učiteljica frizerstva Romana Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani.

Zadnji Spetek posebne zimske edicije je gostil zanimivega vlogerja in influencerja Martina Goloba iz Srednje vasi pri Bohinju. Mladi mož je profesionalni župnik, zaljubljen pa je v staro lado nivo, katere hladilni sistem in tesnila na glavi uporablja kot metaforo za partnerske odnose.

Pred Informativnimi dnevi smo povzeli nekatere opise dijakov, študentov, profesorjev in ravnateljev srednješolskih ter višješolskih programov, ki jih pripravljajo, vodijo in obiskujejo.

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Usprkos nedavnim poboljšanjima u maternalnoj skrbi, kako se tražilo u Milenijskim razvojnim ciljevima, mnoge majke umiru pri porođaju u zemljama s nisko i srednje visokim dohotkom. Kao dio napora za ostvarivanjem daljnjih poboljšanja, novi Cochrane sustavni pregled kvalitativnih studija iz studenog 2017. gleda na čimbenike koji mogu utjecati na sposobnost kvalificiranog medicinskog osoblja u pružanju kvalitetne maternalne skrbi. Susan Munabi-Babigumira s Norveškog instituta za javno zdravstvo iznosi što su pronašli. Volonterka udruge RODA prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta Sveučilišta u Splitu govorit će nam o tome.

Usprkos nedavnim poboljšanjima u maternalnoj skrbi, kako se tražilo u Milenijskim razvojnim ciljevima, mnoge majke umiru pri porođaju u zemljama s nisko i srednje visokim dohotkom. Kao dio napora za ostvarivanjem daljnjih poboljšanja, novi Cochrane sustavni pregled kvalitativnih studija iz studenog 2017. gleda na čimbenike koji mogu utjecati na sposobnost kvalificiranog medicinskog osoblja u pružanju kvalitetne maternalne skrbi. Susan Munabi-Babigumira s Norveškog instituta za javno zdravstvo iznosi što su pronašli. Volonterka udruge RODA prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta Sveučilišta u Splitu govorit će nam o tome.

Usprkos nedavnim poboljšanjima u maternalnoj skrbi, kako se tražilo u Milenijskim razvojnim ciljevima, mnoge majke umiru pri porođaju u zemljama s nisko i srednje visokim dohotkom. Kao dio napora za ostvarivanjem daljnjih poboljšanja, novi Cochrane sustavni pregled kvalitativnih studija iz studenog 2017. gleda na čimbenike koji mogu utjecati na sposobnost kvalificiranog medicinskog osoblja u pružanju kvalitetne maternalne skrbi. Susan Munabi-Babigumira s Norveškog instituta za javno zdravstvo iznosi što su pronašli. Volonterka udruge RODA prevela je razgovor, a Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochranea s Medicinskog fakulteta Sveučilišta u Splitu govorit će nam o tome.

Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja bomo predstavili rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, nas bo zanimalo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Odgovori v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Urška Henigman. foto: pixabay

Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič

Marija je jedna fantastična žena. Aska. Ona koja je radoznala. Ona koja je puna enrgije. Ona koja igra za život. Vlasnica je Aska Media. Energija koju poseduje je gura da stalno ide napred i to prateći dva puta istovremeno. Završila je dve Osnovne škole, dve Srednje i naravno dva Fakulteta. Potpuno Vam je logično da radi na više mesta i pozicija, ali i pored svega toga i peva. I to sa kim?! Čućete u ovoj epizodi podkasta. Približavamo se novom sezoni Akadmije za Virtuelne Asistente i sada je pravo vreme da konačno uverite sami sebe da Vi to možete. Pogledajte koji su to zadaci koje jedan VA radi na nikolinaandric.com/vazadaciClick to view: show page on Awesound

Lasje od nas terjajo posebno skrb. Kako nanje delujejo različni postopki, kot so barvanje in trajna, kako preprečiti izpadanje, ali lahko zaupamo množici preparatov, ki obljubljajo takojšnje izboljšanje. V našem studiu je bila učiteljica s Srednje frizerske šole v Ljubljani Romana Marolt.

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovaral župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Anže Meglič je v očetovi mizarski delavnici najprej izdeloval lesena stojala za mobilne telefone. Ko je ugotovil, da jih zaradi tehničnih omejitev ne more proizvajati v večji količini, je začel razmišljati, ali bi lahko izdelal stroj, ki bi to počel namesto njega. Danes izdeluje stroje CNC. Vpisal se je na Srednjo šolo za strojništvo Škofja Loka; ker se je v prvem letniku dolgočasil, je drugega preskočil.

Med tokratne »Obraze sosednje ulice« prihaja diplomat in poslovnež, Mariborčan Jurček Žmauc. Bil je dijak mariborske Srednje gradbene šole, študent nekdanje Višje pravne šole v Mariboru in Pravne fakultete v Ljubljani. Izpolnjeval se je na Dunaju, bil vodja kabineta doktorja Ludvika Toplaka, tedanjega rektorja Univerze v Mariboru ter kasneje v diplomatski službi na avstrijskem Koroškem in dobro desetletje v Clevelandu. V zadnjem obdobju je diplomatsko kariero zamenjal za delo na področju gospodarskega sodelovanja Slovenije z ZDA. Je predsednik Slovensko-ameriškega gospodarskega združenja s kratico SABA. Poslovno priložnost pa vidi in uresničuje predvsem v približevanju slovenske kulinarike in vin ameriškemu trgu. K pogovoru ga je povabil Stane Kocutar …

Za novo ime tedna ste izbrali Ines Frančeškin, komaj 18-letna dijakinjo Srednje gozdarske in lesarske šole, ki je na 33. svetovnem prvenstvu gozdnih delavcev v norveškem Lillehammerju, kjer so prvič nastopila tudi dekleta, postala svetovna podprvakinja v skupnem seštevku disciplin. Za podiranje drevesa je osvojila bronasto medaljo, v skupinski tekmi s še tremi dekleti iz drugih držav pa zlato.

Na letošnjem festivalu Lent bo na Mladininem odru 27. junija nastopil tudi mariborski producent elektronske glasbe, DJ in organizator dogodkov Marko Lük. V podcastu Maribor Is The Future smo ga gostili z dijaki Srednje oblikovalske šole, ki so opravljali prakso na Radiu MARŠ. V studiu radia YoureUp v GT22 smo z njim spregovorili o njegovih začetkih ustvarjanja, načinu dela, zaupal pa nam je tudi s kom bi najraje sodeloval, če bi imel priložnost. Moderatorji: Žiga Brdnik, Sara Perovnik in Jan Puhner Tonska mojstra: Urban Ambrožič in Vid Tršar V Podcast smo vključili tudi dve njegovi pesmi, to sta Kerozin in Tvorba. Več na: https://soundcloud.com/marko_luk

U novoj emisiji učenika Srednje škole "Stjepan Ivšić" Orahovica poslušajte o ovogodišnjim projektima održanim u sklopu obilježavanja Dana škole te intervjue s nastavnicima koji su nekad bili učenici škole u kojoj danas rade. https://www.facebook.com/srednjaskolaorahovica/ http://www.ss-sivsic-orahovica.skole.hr/

Druga radio-emisija učenika Srednje škole "Stjepan Ivšić" Orahovica Pozdravlja vas vrijedna ekipa: Marta, Franko, Fran, Luka, Marko i Patrik!