Podcasts about kamniku

Pred kolesarsko karavano na dirki po Italiji je druga zaporedna etapa v Dolomitih. V tej ni več slovenskega zvezdnika Primoža Rogliča, ki je ob številnih težavah na letošnji izvedbi dirke odstopil. Posvetimo se tudi lokostrelskemu dogodku, na katerem so se pred domačim občinstvom izkazali slovenski tekmovalci. Na 9. Veronikinem pokalu v Kamniku so pretekli konec tedna osvojili 13 odličij.

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice.

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.

Poročali smo o naložbi Term Snovik, radijskem obisku Doma starejših v Kamniku, začetku kurentovanja na Ptuju, več dogodkih ob obletnicah v Slovenskih Konjicah, praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Kranju ter državnem ocenjevanju in razstavi štrukljev v Mirni Peči.

Prejšnji teden smo slišali ponovitev pogovora z gospodom Hugom Šekoranjo, ki je lani dopolnil častitljivih 100 let. V naslednjih minutah pa bomo slišali ponovitev pogovora še z enim gospodom, za katerega je bilo lansko leto prelomnica. Lanski 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.

Danes je dan Rudolfa Maistra. V počastitev državnega prazika je bila sinoči v Kamniku osrednja slovesnost. Nekdanji obrambni minister, zdaj evropski poslanec Marjan Šarec je spomnil na Maistrove znamenite besede o nepriznavanju štajerskega ozemlja kot dela tako imenovane nemške Avstrije, s katerimi je v noči na 23. november 1918 presenetil vse navzoče. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor zavrnil predlog, naj Antona Ropa imenuje za guvernerja Banke Slovenije. - V Libanonu niz eksplozij po izraelskem bombardiranju terjal več mrtvih in ranjenih. - Začenja se Forum nove glasbe - osrednji pri nas za sodobno komponirano glasbo.

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice.

Ob današnjem državnem prazniku – Dnevu Rudolfa Maistra – še posebej slovesno v Mariboru in Kamniku.Izraelska vojska ponoči znova napadla središče Bejruta, Mors zanikal navedbe o načrtih Slovenije za kupovanje izraelskega orožja.Kardinal Parolin o stopnjevanju napetosti v Ukrajini: Ustavite se, preden se zgodi nepopravljivo.ŠPORT: Branilka velikega kristalnega globusa Nika Prevc prepričljivo zmagala na uvodu v novo sezono v Lillehammerju.Vreme: Jutri bo delno jasno in topleje.Na podnebni konferenci v Bakuju zadnji krog pogajanj o finančni pomoči državam v razvoju.Nadškof Zore praznuje 10. obletnico škofovskega posvečenja.Več kot 500 poslušalk in poslušalcev Radia Ognjišče v Radencih nagovoril tudi soboški škof Peter Štumpf: To je radio, ki filtrira novice tako, da ne mažejo duše!

Za Radio Ognjišče veličastna izvedba Gala koncerta, ki jo je spremljala izjemna hvaležnost poslušalcev.Po tragični letalski nesreči sožalje svojcem izrekel tudi murskosoboški škof Peter Štumpf: »Soboška škofija joče z vami.«Med poslanskimi vprašanji v Državnem zboru tudi o omrežnini in regulaciji cen eletrike. Golob: Menim, da je dovolj časa, da se do naslednje zime stvari uredijo tudi metodološko. Policija prijela enajst osumljenih razširjanja in pridobivanja posnetkov spolnih zlorab otrok.Nekatere moti blagoslov nove osnovne šole v Kamniku.ZDA Ukrajini odobrile uporabo svojega orožja za napade na ruskem ozemlju.Opolnoči pocenitev bencina in podražitev dizla.Po sobotnem kongresu se je vnel besedni boj med Logarjem in Kalohom.Ob evropskem dnevu antibiotikov opozorili na protimikrobno odpornost.Šport: Slovenski nogometaši z remijem na Dunaju sklenili B Ligo narodov. Marca jo čaka boj za obstanek v njej.Vreme: Danes bo deloma sončno. Jutri pooblačitev, predvsem v južni polovici Slovenije bo možen občasen dež.

Letošnji 9. avgust je bil za gospoda Franca Primožiča res nekaj posebnega. Ulica, kjer živi v Kamniku, se je spremenila v prazničen prostor, zbrali so se vsi, ki ga poznajo in imajo radi. Prišli so mu namreč voščit – za 100 let! Presenetil jih je tudi on in se kot pravi telovadec zavihtel na ograji pred hišo. Že vse življenje je namreč velik ljubitelj in zagovornik športa in zdravega načina življenja. Morda zato niti ni tako zelo presenetljivo, da zime še vedno preživlja na smučeh na svojem priljubljenem Krvavcu, poleti nabira kilometre s kolesom, prav vsako jutro pa telovadi. Franca Primožiča je obiskala Lucija Fatur.

Drugi poudarki: - V občini Logatec razburja podražitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. - V Ribnici raste kulturna dvorana, največja med prestolnico in Kolpo - Z obeh strani reke Sotle že desetletja sporočila enotnosti, prijateljstva in sodelovanja, tudi v turizmu

Za zgodbo o treh čeladah je bilo odločilno sodelovanje muzejev: Medobčinskega muzeja Kamnik, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije. Kamničani so namreč pripravili razstavo – Mamut po mamutu v Novem mestu, sledilo je poizvedovanje o negovski čeladi z Vrhpolja pri Kamniku, ta pa je spodbudila pogovore o čeladah, ki jih hrani dolenjski muzej. Tako je nastal projekt, imenovan Skrivnostne poti negovskih čelad, ki vsaka zase prinaša nenavadne poti, zgodbe in usode teh izjemnih halštatskih predmetov. Vse to so potem strnili v razstavo, ki so ji dodali katalog in kratke videofilme. V njih predstavijo usodo čelade iz Novega mesta, ki so jo nepridipravi ukradli. Dodani so posnetki, ki so nastali pri sinu znamenitega zbiratelja Sadnikarja, ki je pridobil čelado z Vrhpolja pri Kamniku. Tu pa je bila tudi predstavitev čelade s Kope nad Kompoljami, ki je nekoč krasila vodnjak v Lukovici. O teh čeladah izvemo več v oddaji Sledi časa.

Saška Rihtaršič je vodenje Danfoss Trate iz rok Aleksandra Zalaznika prevzela aprila 2023. Del Danfossa je že več desetletij, kar 24 let. Inženirka strojništva se je podjetju pridružila leta 1999 kot koordinatorka skrbovalne verige, na novo delovno mesto pa je vstopila z mesta podpredsednice področja daljinska energetika. Skupaj z vodstveno ekipo se podpisuje pod razvojno strategijo in povečane investicije v razvoj digitalnih izdelkov, z namenom pohitritve zamenjave generacij in izboljšave dobavljivosti. Ob prevzemu vodenja je poudarila, da se obraz vodenja resda spreminja, a smernice in razvojno naravnana kultura podjetja ostaja enaka: »Še naprej naši nosilni stebri ostajajo inovativnost, učinkovitost in zavzetost zaposlenih. V času, ko sta energetska učinkovitost in trajnostni pristop v ospredju kot še nikoli, v Danfoss Trati  želimo biti vodilni. Gradimo na konkurenčni strategiji, utemeljeni na digitalizaciji in sistemskih rešitvah za ogrevanje in hlajenje stavb z minimalnim ogljičnim odtisom. Danfoss Trata ostaja prepoznavna v globalni korporaciji kot kompetenčni center na področju razvoja novih izdelkov, digitalizacije proizvodnje in razvoja poslovnih modelov. Hkrati se zavedamo vpetosti in pomena delovanja v lokalnem okolju. Nadaljujemo aktivno sodelovanje z izobraževalnimi ter raziskovalnimi institucijami in ostajamo zavezani razvoju talentov ter spodbujanju mladih za inženirske poklice.«   O podjetju Danfoss Trata Začetki podjetja Trata segajo v leto 1937, Danfoss kot vodilno mednarodno podjetje na področju ogrevanja, hlajenja in sistemov regulacije pa je leta 1995 postal večinski lastnik Trate. Danfoss Trata je z bliskovitim razvojem nato zasedla mesto kompetenčnega centra za razvoj in proizvodnjo komponent za daljinsko ogrevanje v Sloveniji, kjer deluje na dveh lokacijah, v Ljubljani in Kamniku. Danfoss Trata je danes uspešno razvojno, proizvodno in prodajno podjetje na področju izdelkov in aplikacij za zagotavljanje energetske varčnosti, ki ponuja rešitve za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami. Gre za razvojno konkurenčno organizacijo, vodilno pri rešitvah za daljinsko ogrevanje in hlajenje. Število zaposlenih je z Danfossovo vizijo inženirjev prihodnosti v tem obdobju zraslo s 160 na 600 zaposlenih, promet se je povečal kar 30-krat: s 5 milijonov na skoraj 150 milijonov EUR (v letu 2022). Tudi po ustvarjeni dodani vrednosti se Danfoss Trata umešča med prvake slovenskega gospodarstva: s preko 100.000 EUR na zaposlenega skoraj dvakratno presega slovensko povprečje.   Najljubši citat: Počasi se daleč pride. Najljubša knjiga:  zelo so mi všeč turški pisatelji. Rada berem Elif Shafak in Orphan Pamuka. Zadnja njegova zelo dobra je Istanbul. Od Elif pa lahko omenim roman, ki je zelo presunljiv – Čast. Od slovenskih pisateljev mi je najbolj pri srcu Drago Jančar. Ena lepših knjig mi je To noč sem jo videl, pri srcu mi je tudi In Ljubezen tudi, sploh vse njegove knjige so res sam bralni užitek. Najljubša serija: Doc Martin angleška nadaljevanka o »čudaškem« zdravniku, ki pride iz mesta na podeželje in se sooča z vaškimi posebneži. Hobiji: Rada športam, in sicer tečem ter plavam in tudi plešem standardne plese. Rada vrtnarim in predvsem zadnja leta uživam v svojem cvetličnem vrtu in na koncu je moja strast tudi kuhanje. Najljubša hrana: Sem ljubiteljica gob v različnih oblikah. Druga najljubša sestavina so morski sadeži. Najljubši podjetnik: Michelle Obama Najljubši app: Garmin smart watch app Zaključni nauki za naše poslušalce: ·       živite v tem trenutku in se osredotočite, na tisto, kar je v vaši moči, da lahko spremenite na bolje ·       ne nalagajte si večjega pritiska, kot ga zmorete, ter verjemite vase in lastne sposobnosti ·       razvijajte svoj potencial in dosegajte rezultate skozi druge in skupaj z drugimi.

Pred kamniškim zdravstvenim domom je popoldne potekal protest zaradi načrtov o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. Kamničani zahtevajo ohranitev sedanje organizacije urgence, ki po njihovem deluje dobro. Kot je dejal župan Matej Slapar, zato zahtevajo od vlade, da v prejšnjem tednu sprejeto uredbo razveljavi. Druge teme: - Vlada krajanom Braslovč ne želi vsiljevati rešitev glede popoplavne obnove - Izrael napovedal ofenzivo na Rafo, načrta za 1,4 milijona tamkajšnjih Palestincev pa nima - Notranje ministrstvo od policije zahteva poročilo o včerajšnji nogometni tekmi v Murski Soboti

Ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra (23. 11.), so v njegovi rojstni hiši v Kamniku pripravili razstavo Zgodbe Maistrovih predmetov, iz virtualnega v resnično. Sprehod po razstavi ponudi vpogled v življenje karizmatičnega generala in pesnika skozi dediščino, ki jo hranijo sodelujoče ustanove in bogat družinski arhiv Maistrovih. Razstavo in s tem Rudolfa Maistra nam je predstavila avtorica razstave, kustosinja Alenka Juvan.

Kovač reši radovednega čevljarja, Mica pa odžene tatove, ne da bi sama vedela .... Pripoveduje: Maks Bajc. Zgodbi iz Podgorja pri Kamniku. Avtor: Jefarjev oče iz Podgorja pri Kamniku. Redaktor: Tone Sojar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Poročali smo o po poplavni obnovi Litije, manjšem pridelku buč na severovzhodu države, reki Muri in spremenjenem odnosu do voda, Poti piva in svobode v Kamniku ter o ponudbi smučišča Gače.

Favorit ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja Senad Jušić je tudi uradno novi generalni direktor policije. S tem policija po več kot letu dni dobiva vodstvo z vsemi pooblastili. Nad imenovanjem pa visi grožnja s tožbo protikandidata Boštjana Lindava. Drugi poudarki oddaje: - Poplave so odnesle ali močno poškodovale več kot 100 mostov, življenje zaradi dveh montažnih od danes lažje v Lačji vasi pri Nazarjah in Stahovici pri Kamniku. - Za nami najbolj vroče poletje v zgodovini; podnebne spremembe slabšajo zrak v mestih, njegovo kakovost lahko izboljšajo zelene površine v mestih, dokazuje primer Brazilije. - Američani poleg pomoči v vrednosti dobre milijarde dolarjev Ukrajini obljubili tudi strelivo z osiromašenim uranom za tanke Abrams.

Pri Nazarjah so dopoldne odprli montažni most čez Dreto, ki so ga hrvaški vojaki postavljali od nedelje. Olajšal bo življenje tamkajšnjim prebivalcem, ki so jih prizadele poplave. Še en začasni montažni most pa bodo odprli čez približno dve uri v Stahovici pri Kamniku. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenska vojska bo kljub krčenju sredstev zaradi poplav lahko nadaljevala modernizacijo - Ukrajina bo od Združenih držav dobila strelivo z osiromašenim uranom - Občina Ruše proti postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju

Prebivalce območij, ki si še niso opomogla od nedavnih poplav, zdaj precej skrbijo za jutri napovedana močnejša neurja. Medtem občine hitijo s popisi škode, približuje se namreč rok za oddajo prve ocene škode. Manjšim občinam pri tem pomagajo tudi druge, manj prizadete občine. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik Evropskega sveta Michel bo obiskal prizadeta območja v Kamniku. - V rasno motiviranem strelskem napadu na Floridi ubiti trije temnopolti ljudje. - V Kopru 110 let od rojstva Borisa Pahorja predstavitev slovenskega prevoda njegove biografije .

Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v KamnikuPo uničujočih poplavah so v Zdravstvenem domu v Kamniku zaznali nekaj primerov črevesnih obolenj, v ambulantah pa so oskrbeli ljudi z lažjimi poškodbami in ranami. Njihova ekipa nujne medicinske pomoči je posredovala tudi ob nesreči, v kateri je bager zbil šoferja tovornjaka. Odpravljanje posledic poplav še vedno poteka. Na kaj naj delavci, humanitarci, vojaki, gasilci in prostovoljci ter vse druge ekipe na terenu zdaj najbolj pazijo? Zdravnik Sašo Rebolj opozarja na okužbe ran in tetanus, izpostavlja še previdno ravnanje z vodo za pitje in umivanje. Njegova priporočila boste slišali v tokratnem Ultrazvoku. V Kamnik ga je poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija Kontakti timov na terenu za psihosocialno pomoč

Tokratno zasedanje Tajnega društva OFC je bilo posneto na skrivni lokaciji v največjem slovenskem mestu, ki nikoli ni imelo prvoligaša, Kamniku. Gostovali smo pri največjemu statistiku med žabarji in največjemu žabarju med statistiki, Matjažu Homarju, ki nas je nahranil in napojil, potem pa se nam je skupaj s Timom Dobovškom pridružil pri debati o aktualnih temah povezanih z Olimpijo.Pogovarjali smo se o novi "himni", oziroma avizu, novih dresih, novih igralcih, tekmi s Hajdukom, prihajajočih evropskih izzivih in še mnogih drugih zadevah. Verjetno si lahko predstavljate, da je bil pogovor v neformalnem okolju Optažabarjevega vrta, ob hrani in pijači, precej kaotičen. Ampak na to ste pri nas že navajeni!

Polona Štolfa je ustanoviteljica znamke Zlata ptička, ki ponuja vse za zdrava, rdeča lička. Polona je pred osmimi leti odprla trgovino z zdravimi in lokalnimi izdelki v domačem Kamniku, potem pa preko izvrstnega vsebinskega marketinga razširila znamko tudi v spletno prodajalno in v lastne produkte. Pogovarjali sva se: kaj je pomembno, če želiš tudi ti s svojim izdelkom priti na trgovske police, kako je razvijala svojo poslovno strategijo, kako se odloča za nove ambiciozne podvige, ter še veliko več praktičnih nasvetov s svoje poslovne poti je delila z nami. Povezave: https://zlatapticka.si/ https://www.instagram.com/zlata.pticka/ https://www.instagram.com/polonastolfa/ https://www.linkedin.com/in/polona-štolfa-zlatapticka/ polona.stolfa@gmail.com InShot video editor: https://inshot.com/ — postanifreelancer.si

Že vrsto let v začetku leta poteka Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG, naše največje tekmovanje, ki je letos potekalo med 27. februarjem in 17. marcem. Letos je bilo na Akademiji za glasbo ter na glasbenih šolah iz okolice Ljubljane in Zasavja, torej v Cerknici, Domžalah, Kamniku, Litiji, Ljubljani, Logatcu, Trbovljah, na Vrhniki in v Zagorju ob Savi. Discipline, v katerih se pomerijo mladi glasbeniki, se zamenjajo vsaka tri leta, tako lahko vsi glasbeniki po enkrat tekmujejo v vsaki kategoriji. Letos so se glasbeniki pomerili v disciplinah trobenta, rog, pozavna, basovska pozavna, evfonij, tuba, tolkala, harmonika, tamburica, klavirski duo, kitarski duo, jazz solo in komorne skupine z godali in s klavirjem.

Zgodovina rudarjenja na Slovenskem ima zelo bogato in dolgo tradicijo. Poleg zelo znanih rudarskih središč, od Idrije do revirjev in recimo Velenja, je tu še vrsta manjših krajev, v katerih so nekoč rudarili. Eden takih je tudi Črna pri Kamniku. Najdišča v Črni ležijo severovzhodno od Kamnika, dobre tri kilometre vzhodno od vasi Stahovica, v dolini Črne ob potoku s tem imenom. Dostopna so po cesti, ki iz Kamnika skozi Črnivec vodi proti Gornjemu Gradu. Najdišče je bilo znano po pridobivanju kaolina, zato je dobilo ime Rudnik kaolina Črna. Vendar je bil kaolin le trgovsko ime, saj prevladuje glineni mineral illit. Tega so pridobivali le v dolini Črne, drugje so rudišča samo raziskovali. Več o razvoju in usodi rudnika kaolina Črna pa v nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.

Drugi poudarki: - Občina Šentjur vlaga v poplavno varnost - Na Vrhniki bo dišalo po kavi - V Piranu kraljuje Neptún, v Kamniku noše, na Ptuju vitezi

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.

Poročali smo o prihajajočem balonarskem svetovnem prvenstvu v Murski Soboti, odlični turistični sezoni v Kranju, jesenskem dogajanju v Kamniku ter odprtju bazena in prizidka pri osnovni šoli v Ribnici.

Sinočnja neurja so povzročila večjo gmotno škodo po državi. Na Koroškem in Celjskem je padala toča, v Kamniku in Zagorju je poplavilo več objektov, na območju Brežic je močan veter odkrival strehe hiš. V slovenjgraški bolnišnici je voda zalila kletne prostore in poškodovala center za dializo, lekarno, več ambulant in oddelkov, škodo še popisujejo. Pristojni so skupno našteli približno 250 dogodkov, posredovalo je več kot 80 gasilskih društev. Preostale novice: Število brezposelnih maja najmanjše po letu 1990; v turizmu in gostinstvu pred sezono mrzlično iščejo kadre. Sto dni od začetka invazije na Ukrajino Rusija ne odstopa od tako imenovane osvoboditve proruskih regij, Ukrajina pa vztraja, da ne bo predala svojega ozemlja. V Areni Stožice premiera dokumentarnega filma 2017 v režiji Gorana Vojnovića, ki prikazuje našo košarkarsko reprezentanco od prvih pripravljalnih tekem do legendarne zmage in dviga pokala evropskih prvakov.

Pri nas so potrdili prvi primer opičjih koz. Gre za moškega, ki se je vrnil s Kanarskih otokov, njegovo zdravstveno stanje pa je stabilno. Že 16 držav poroča o posamičnih primerih, a strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje trdijo, da je grožnja za javno zdravje precej majhna. V oddaji tudi o tem: - Koalicijska pogodba podpisana, prednostna naloga zdravstvo - Opozorila iz Davosa: Vojna v Ukrajini povzroča prehransko in migracijsko krizo - Ob prazniku prostovoljstva v Kamniku podelili priznanja.

Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.

Kristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik. Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi Katarina Mihelič, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic. Na ogled nova stalna razstava o življenju redovnic za samostanskimi zidovi v MekinjahKristjanke in kristjani so 2. januarja praznovali Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Od leta 1997 pa na ta dan v katoliški cerkvi po odločitvi papeža Janeza Pavla II. obhajajo tudi dan Bogu posvečenega življenja. V Katoliški cerkvi na Slovenskem po njenih podatkih deluje 31 redovnih skupnosti, redovnikov in redovnic je blizu 750, škofijskih duhovnikov pa je kakih 800. Število posvečenih oseb v slovenski katoliški cerkvi upada; zato samevajo številne stavbe, v katerih so nekoč bivale posvečene osebe, ali pa so dobile drugo vsebino. Tak primer je samostan Mekinje, ki so ga redovnice uršulinke pred šestimi leti predale v upravljanje občini Kamnik. Javni zavod za kulturo Kamnik je v samostanu Mekinje konec lanskega leta na ogled postavil stalno razstavo Življenje za samostanskimi vrati: Klarise in uršulinke v Mekinjah. Redovnice klarise so za zidovi omenjenega samostana delovale skoraj 500 let, medtem ko uršulinke nekaj več kot 100 let. Gre za dva zelo različna ženska redova, ki sta delovala v različnih političnih in družbenih okoliščinah, a sta kljub temu zaznamovala versko, gospodarsko in kulturno življenje v Mekinjah in okoliških krajih. Avtorji razstave – med njimi Katarina Mihelič, ki nas popelje po razstavi – so novo stalno razstavo zasnovali interaktivno, tako da obiskovalec dobi vpogled v skrivnostno življenje redovnic.

Predstavljamo nekaj dogodkov, ki zaznamujejo Plečnikovo leto in posebej 150-letnico arhitektovega rojstva. Opozarjamo na priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti – zlato plaketo je prejela Dragica Čadež Lapajne. Vabimo na razstave Taljenje, Koža in Za Borisa, ki so vse na ogled v Ljubljani, napovedujemo pa tudi dogodke ob Molierovem letu. Kulturno panoramo pripravljamo sodelavci Uredništva za kulturo Programa Ars. Po arhitektovih sledeh v Kamniku.Predstavljamo nekaj dogodkov, ki zaznamujejo Plečnikovo leto in posebej 150-letnico arhitektovega rojstva. Opozarjamo na priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti – zlato plaketo je prejela Dragica Čadež Lapajne. Vabimo na razstave Taljenje, Koža in Za Borisa, ki so vse na ogled v Ljubljani, napovedujemo pa tudi dogodke ob Molierovem letu. Kulturno panoramo pripravljamo sodelavci Uredništva za kulturo Programa Ars.

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.

Na začetku bomo povzeli v petek, 3. decembra, na dan rojstva pesnika, na Ta veseli dan kulture objavljena imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za prihodnje leto. Prejemnikom najvišjih državnih kulturnih nagrad jih podelijo na dan njegove smrti, 8. februarja. Sledile bodo teme: kaj pomeni izbor slikarja Marka Jakšeta kot slovenskega predstavnika na Beneškem bienalu prihodnje leto. Izpostavili bomo na knjižnem sejmu izbrano knjigo leta, roman Erice Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica, in prejemnico nagrade Fabjana Hafnerja za prevod dela Petra Handkeja Amalijo Maček. Spomnili se bomo slovenskega festivala v Bruslju pred zaključkom predsedovanja vlade RS Svetu Evropske unije. Povzeli bomo prvine treh odprtih razstav, Čas pozabe, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, Človek in hrana: v začaranem krogu, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri ter razstavo ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča v Kamniku. Za konec pa še povzetek decemberskega meseca ilustracije v ljubljanski Vodnikovi domačiji. Foto: Z ene od razstav eruditskega slikarja Marka Jakšeta Vir: BoBo, MMC RTVSLO

V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.

V dopoldanskih športnih minutah ponudimo odzive po tekmi Bodučnosti in Olimpije v košarkarskem evropskem pokalu. Kar trije slovenski klubi so odigrali tekme evropska pokala v odbojki, po tekmah v Kamniku, kjer so igrale tako slovenske prvakinje kot tudi pokalni zmagovalci misli strnemo v Navalu na šport.

Katere morske dobrote – predvsem ribe – ponujajo v slovenskih ribarnicah, od kod so in kaj se največ proda? To je vprašanje, na katero tudi tokrat odgovarjamo s konkretnim primerom. Roberto Privileggio je sin Hrvatice in Slovenca, lastnika ribarnice Ribice s poslovalnicama v Kamniku in na osrednji ljubljanski tržnici. Živi v Kvarnerju, v Mošćenički Dragi, morske dobrote pa skoraj vsak dan pripelje k nam.

Predstavili smo del življenjske poti letošnjega biseromašnika, prelata Vinka Prestorja. Leta 1961 je bil posvečen v duhovnika. Takrat je imel 32 let. Zakaj tako pozno? Ker je bil pri 19-ih letih na montiranem procesu obsojen na 17 let strogega zapora. K sreči je bil po dobrih šestih letih in pol pomiloščen. Deloval je kot stolni vikar v ljubljanski stolnici, na novoustanovljeni župniji Svetega Križa Ljubljana-Žale, deset let na Vrhniki in pet let v Kamniku, nato pa je bil stolni kanonik in odgovoren za vrsto služb. Od upokojitve leta 2004 deluje kot duhovni pomočnik v domači župniji Šenčur.

V oddaji smo spregovorili o najemu stanovanj v Kočevju, o urjenju vojaških enot, o utripu v samostanu v Mekinjah ter 200 let od prihoda cesarja v Dol pri Ljubljani. Vabljeni k poslušanju.

Ve Francii pořádají degustace lanýžů, v Belgii degustaci piv a ve Švýcarsku třeba degustaci čokolád. Při degustaci ve slovinských Alpách ale ani tolik nejde o uspokojení chuťových pohárků, jako spíš o osvětu. V malebném centru Kamniku totiž pravidelně pořádají degustaci místní pramenité vody. Lze poznat rozdíly?

V začetku avgusta se nam obetata kar dve premieri slovenskega celovečernega filma: Nekoč so bili ljudje Gorana Vojnoviča (premiera bo nocoj na Ljubljanskem gradu), film Ameba, režiserja Blaža Završnika, pa v okviru Kamfesta, 8. avgusta. v Kamniku.

V Šmarci pri Kamniku je že v prvih letih po drugi svetovni vojni stala tovarna ščetk bratov Naglič. In čeprav bi bila sama zgodba o tej pozabljeni obrti dovolj zanimiva, se v oddaji Sledi časa danes posvečamo mlajšemu izmed bratov, Petru. Ob poslovni žilici je mož vse življenje fotografiral. To ni bilo sredi prejšnjega desetletja nič posebnega, a Peter se je svojemu konjičku strastno zapisal že v časih, ko je bila fotografija še v povojih. Danes njegovo delo spet odkriva, razstavlja in preučuje njegov vnuk Matjaž Šporar, ki ga je obiskal Marko Radmilovič.

V oddaji smo gostili amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki združuje vizualno in fotografsko astronomijo. S prijatelji je postavil amaterski observatorij Rezman v Tunjicah pri Kamniku.

Poročali smo o novih medgeneracijskih centrih, ki jih vzpostavljajo na Gorenjskem, obnovi cerkve sv. Janeza v Žički kartuziji, občinskem prazniku v Kamniku, in dobroti, ki bo dodatno okrepila zdravljenje bolnikov z limfomom in levkemijo.

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

Potem ko so se pred dvema tednoma v šolske klopi vrnili otroci šol za otroke s posebnimi potrebami, se po treh mesecih šolanja na daljavo v šole vendarle vračajo še učenci prve triade. Sicer pa otroci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo drugo in tretjo triado običajnih šol, ostajajo za domačimi zasloni. Tako bodo strokovno pomoč specialnih pedagogov in učiteljev še vedno prejemali le na daljavo, kar pa je zelo težko kakovostno izvajati. S kakšnimi težavami se ob tem srečujejo specialni pedagogi, kaj zamujajo otroci in kako se vsi skupaj poskušajo znajti v teh razmerah, se je Cirila Štuber prejšnji torek pogovarjala s Katarino Kesič Dimic, magistrico antropologije in specialno pedagoginjo, ki dela v O. Š. Marije Vere v Kamniku.

Šola na daljavo je izziv za učence in tudi za učitelje. Kakšno vlogo imajo starši dijakov in kako lahko učitelji pomagajo šibkejšim in manj aktivnim? Nekaj nasvetov je iz prve roke z nami delila profesorica matematike na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ga. Marta Zabret.

Kovač reši radovednega čevljarja, Mica pa odžene tatove. Pripoveduje: Maks Bajc. Zgodbi iz Podgorja pri Kamniku. Posneto v studiih Radia Slovenija 1975.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

V oddaji smo poročali o brezposelnosti v Podravju, dobrodelnosti v Kamniku, ponovnem odprtju Arboretuma Volčji Potok in sanaciji Blejskega jezera.

Število okuženih s koronavirusom se širi. Samo danes so potrdili 23 novih okužb, skupaj jih je tako 57. Večina okužb se je prenesla iz Italije. Okužila se je tudi ena od učiteljic, zato so že dopoldne za 14 dni zaprli Osnovno šolo Frana Albrehta v Kamniku. Kako je potekala evakuacija šole, smo preverjili na terenu. Zaradi širjenja okužb med zdravstvenimi delavci je medtem že okrnjeno delo ljubljanske stomatološke in ginekološke klinike. V oddaji še: - Varde bodo še naprej lahko patruljirale ob meji; kaj bi z njimi v resnici storil Tonin? - SDS zaradi izjav o financiranju iz Madžarske s tožbo proti Šarcu - Frontex na grško-turški kopenski meji, v skupini za hitro posredovanje tudi štirje slovenski policisti

Glasbenik, lutkar in organizator številnih umetniških manifestacij Matija Solce je v naš subkulturni prostor – po argentinskem zgledu koncertov v stanovanjih – pred nekaj leti pripeljal Kavč festival. Na letošnjem se bo samo na ljubljanskih prizoriščih (11. – 15. februar) v petih dneh zvrstilo prek sto dogodkov; a to nikakor ni vse! Veseli novost: festival letos potuje v Maribor- s posamičnimi festivalskimi dogodki že med 8. in 10. februarjem; gostuje v Celju, v Novi Gorici, v Kamniku, na Ptuju, pride tudi v Istro in v Trst. V nedeljo, 16. februarja se zaključi v vaseh Loške doline. Ponujate svojo dnevno sobo za koncert ali želite prisluhniti in si ogledati katerega izmed številnih dogodkov? Še pred uradnim začetkom Kavč festivala sta radijski studio 13 in oddaja Prva vrsta ponudila svoj prostor in čas Niki in Matiji Solce.

Iz župnijske cerkve svetega Urha na Vranji Peči pri Kamniku smo na 4. adventno nedeljo neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Gašper Mauko, pel pa Župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Aleša Sedušaka.

“Dober pisec, profesor v anglofonskem svetu je tisti, ki na enostaven in jasen način pove kompleksne stvari. Imam občutek, da Američani radi pretiravamo, saj nekatere pisce skrbi, da bodo njihovi bralci mislili, da niso pametni, če pišejo preveč jasno.” Dobršen del življenja je preživel v New Havenu, vendar ga je od nekdaj nagovarjala Evropa. Potem ko je bival v Parizu, Londonu, Rimu in Madridu, se je ustalil v Kamniku. “Kot Američan sem se vedno počutil dobrodošel v Sloveniji. Več distance čutim med Slovenci samimi kot pa med Slovenci in tujci.” Noah rad posluša tudi slovenske izvajalce. Pravi, da ga je glasba Vlada Kreslina nagovorila, še preden je razumel besedilo.

Ko je prišel v Slovenijo, ga je motil mraz, zdaj pa je že vajen snega in nizkih temperatur. Rami Murad, Sirijec palestinskih korenin, je danes po vsem Kamniku znan kot lastnik restavracije z arabsko hrano. Začel je kot kuhar v ljubljanskem lokalu z vzhodnjaško hitro prehrano, po šestih mesecih dela tu in navdušenjem nad čistočo in lepoto mest ter prijaznostjo ljudi je za njim prišla še žena. Tu so se jima rodili trije otroci, zdaj osnovnošolci, in če je njihov oče v svojih šolskih letih le poslušal o Alpah, ki so zelo daleč in zelo visoke, zdaj živijo prav pod njimi.

Profesorica matematike Marta Zabret, ki poučuje na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, je nedavno lepo število svojih zgodb o dogodivščinah izza matematičnega katedra strnila v knjigi MaRtematične prigode. To je knjiga za na polico med Sveto pismo, Iliado in Kosovelove Integrale, je ob tem zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Gospa z izpiljenim slogom in materinsko empatijo do svojih dijakov pravi, da so srednješolci najbolj inovativna in samosvoja plast človeštva in da se je treba postaviti po robu zakoreninjenemu rodbinskemu aksiomu o tem, da nismo za matematiko, tudi če nas kdaj pesti vnetje sinusov in kosinusov. No, v teh dneh tik pred začetkom šolskega leta že razvezuje malho z iksi in ipsiloni, tudi s kančkom treme pred vsemi novimi in starimi obrazi, ki bodo zasedli klopi pred njo.

Gospa Pavla Ahčin našteje že kar 91 let. Kolikor lahko, je še vedno aktivna, pravi, da let ne občuti, živi pa v Domu starejših občanov v Kamniku. Veliko spominov se je nabralo v njenem življenju, o katerih sta se pogovarjali z Lucijo Fatur.

Gospod Lojze in gospod Stane bivata v Domu starejših občanov v Kamniku v sosednjih sobah in prav vsak dan se srečata ob kavici. Gospod Stane je v domu že 10 let in se je domskemu ozračju in življenju že dobro privadil. Gospod Lojze pa je tam 13 mesecev. V domu obiskujeta prireditve, čas si krajšata na pevskih vajah. Vsak dan pa si popestrita s številnimi šalami, ki jih gospodu Lojzetu nikoli ne zmanjka.

Terezija Zore je v Domu starejših občanov v Kamniku tri leta, je pa prav ta dom poznala že prej, saj je kar 20 let vodila pogovorno skupino za samopomoč. Srečevali so se ob nedeljah, obujali so spomine in tudi veliko prepevali. Zdaj pa gospa Terezija sama uživa ob dejavnostih v Domu.

Rok Kosec dela z mladimi v Kamniku. Je polovica Vroče župe. Je veteran Radia Študent. Kaj boš počel, ko pride svoboda? Apparatus je tudi na Twitterju in Facebooku. Anže je na Twitterju @anzet. Oddajo lahko podprete tudi osebno. Zapiski: Mladinski center Kotlovnica Kamnik Civilzation  Za 2 groša fantazije Polž v solati Društvo Priden možic  50 […]

V rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku je ob 100. obletnici bojev za severno mejo na ogled razstava z naslovom Boji za severno mejo in Maistrovi borci s kamniško-domžalskega območja.

Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.

Slovenology the Podcast, oz. Podcast Slovenologija, se nadaluje, in za nasledne epizode bo v slovenscini (oz. Noahov nacin slovenscini). Epizoda gre v svet mikropivovarni. Ekipa iz Pivovarna Hopsbrew prihajajo iz Rusije in zivijo v Domzalah. Ekipa iz Pivovarna Mali Grad delajo v Kamniku. Kaj je kljuc uspesnost v svetu pive? Bomo videli... Podpiral je Ameriskega Veliposlanstvo. Dogodek je potekel v Knjiznici Domzale.

Umetnostni zgodovinar Noah Charney, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.

Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan “Kamnik, Maistrovo mesto”. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil – in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom – zlahka našel Damjan Zorc.

V trinajsti epizodi beseda teče v slovenščini in angleščini. Gost Noah Charney je Američan kljub nekoliko prekmurskemu priimku. Živi v Kamniku, prihaja pa iz New Havena, domnevnega doma hamburgerjev. Ima rad umetnost, fascinira ga umetnostni kriminal. Teža enakovredne starševske skrbi za dojenčka ga ni presenetila, ker so Američanke emancipirane že od sedemdesetih. Obožuje Plečnikovo arhitekturo, […]