Podcasts about drago jan

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Andrej Medved: Favnovo popoldne, Nika Nikolič: Nekadilci brez otrok, Drago Jančar: Zakaj pisati. Recenzije so napisale Veronika Šoster, Anja Radaljac in Meta Kušar.

Piše Meta Kušar, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Esej je tista sočna in krepčilna literarna zvrst, ki je potrebna tako pisatelju in dramatiku kot tudi pesniku. Nič manj oseben ni kot lirika, samo besede so drugače stkane. Niti, na katere se tke, niso zgodba, ampak misli, ideje, prepričanja, ki se razgalijo in s tem osvojijo bralca. Leta 2014 je Drago Jančar izdal eseje Pisanja in znamenja. V desetih letih je globalizacija pokazala nove trike, vendar prav nič ne moti, da so v knjigi Zakaj pisati tudi esej iz leta 1989 in še nekaj starejših od deset let, saj tako doživljamo tudi lucidnost in kvaliteto našega opazovanja pred desetletjem in več. Vem, da se literarni ustvarjalec pogosteje sprašuje, kakšno vlogo ima literatura, kot pa bralec. Kritiki in založniki imajo spet svoje razloge, grobe do literature in umetnika. Nekateri kritiki bi želeli agitacijo, drugi, da bi umetnik zarjovel kot lev. O vseh različnih zahtevah časa razmišlja Jančar v uvodnem eseju, tudi o informacijski džungli in o nenadomestljivosti evropske kulture, literaturo postavi v njen center, in upa na ljudi, tudi mlade, ki naj bi vse manj brali, da začutijo smisel in bogastvo in neštete velike in filigranske vrednote v knjigi iz papirja, ki daje zgodbo, poezijo in esej. Jančarjevi eseji o pisanju so močna izpoved o stoletnem divjanju v Evropi, v katerem je umrlo milijone ljudi; premnogim je bilo vzeto življenje, ki so ga ljubili, in jim je bilo vsiljeno nekaj neživljenjskega, mrtvega. Povsem razločno je bilo videti, da smo umrli Boga, Hudiča pa smo pustili pri življenju. Še dobro, ker zdaj vsakega človeka posebej sili ugotavljati, koliko zla je sposoben bližjemu storiti. Hudič nam kaže, kaj nas bo učilo sočutja, dejansko prav to, da zagledamo lastno neusmiljenost. Jančar v svojem pisanju stoji ob Brodskem, ki pravi: Estetika je mati etike. Ko gre človek resno skozi Jančarjeve eseje v knjigi Zakaj pisati, ga je sram, da ni bral, kar omenja, da ni slišal za pomembna srečanja pisateljev in za nagrade, ki so bile avtorju podeljene. Precej nonšalantno so mnogi, celo politiki, metali na Evropsko zvezo svoj cinizem, kot prej na samostojno Slovenijo. Nekaj jih je, več kot se nam zdi, ki jih pekli slaba vest, ko čezatlantskega prijateljstva ni več in smo postali zajedavci Amerike. Za vse, ki se o zgodovini Evrope in o Srednji Evropi niso v šoli dovolj naučili, velja, naj berejo Jančarjeve eseje. Poučili se bodo, da je Milan Kundera v The New York Review of Books leta 1984 objavil esej Tragedija Srednje Evrope. Bralci so ga brali z navdušenjem, ker so spoznali njeno kulturno identiteto in odprtost. Osem let pred tem, leta 1976, je Tomaž Šalamun v knjigi Praznik objavil pesem Naša vera: Srednja Evropa! / Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! / Z ljudstvi, / natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet / v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne / neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic!... Takrat je zagrabil drugačen fenomen Srednje Evrope, ki se nam kaže zdaj, leta 2025. Ta fenomen je v Jančarjevih esejih nenehno prisoten. Seveda pa ne pozabi niti na opazovanje Habsburškega mita v moderni avstrijski književnosti iz leta 1963. Pisatelj, ki skozi vso knjigo slavi demokracijo, hkrati pa priznava, da je bil v »kulturnem pomenu« tudi jugonostalgik. A vedno zgrožen nad diktaturo v Jugoslaviji, sicer blažjo kot na Madžarskem in Češkem, a še vedno diktaturo, ki je državo pognala v prepad. Drago Jančar je človek, ki je nenehno hrepenel po politični svobodi in zanjo marsikaj storil, a je spoznal, kot pravi »narodni značaj vseh malih narodov, kjer se ljudje raje ukvarjajo drug z drugim, kakor pa z velikim svetom okoli sebe«. Eseji v knjigi Zakaj pisati veliko povedo o slovenski vodilni družbi, »ki najraje jaha politično demagogijo in nezaceljene rane naroda izrablja za surova obračunavanja«. Vsi se še spomnimo, koliko energije in lucidnega pisanja je Drago Jančar v devetdesetih letih namenil svoji publicistiki, kolumnam v Delu – in nekega dne, brez pojasnila uredništva, ni objavil nobene več. To kar je napisal leta 2021: »Torej sem na robu, opazujem življenje, pišem o njem, naj bo to v zgodovinskem ali današnjem času,« bo veljalo še za sleherne prihodnje eseje. Kdor natančno ne gleda zgodovine, si ni mislil, da bo najnovejši udarec gibanju 'woke', prebujenstvo, prišel prav iz države z močno demokracijo. Puritanstvo v Ameriki je prastaro, od časa do časa se zbudi kot neprecepljena otroška bolezen, in zdaj je udarilo v literaturo. Ne samo v moderno, ampak tudi v klasiko, ki je generacijam dajala smisel in ohranjala lepoto. Jančarjevi eseji nagovarjajo k življenju. Kdo je krivec za vse te norosti, ki so seveda tudi nezaslišane grozote? Oba akterja hladne vojne in vsi mi opazovalci, ki razločno vidimo, kot tudi pisatelj, ki jih je napisal, da je vajeti prevzel diktat ega nad vso raznovrstnostjo nezavednega. Potem sta tu še pragmatizem, ki ga pisatelj prepoznava vsepovsod, in elementarna nehvaležnost brez sočutja, ki para dušo tako ustvarjalcem umetnosti kot občinstvu. In še nekaj nam povedo eseji v knjigi Zakaj pisati: Naše razcapanosti ne more nihče več popraviti, če je ne bo začel popravljati vsak sam. Ali bi si lahko želeli več, kot je razmišljanje pisatelja o preteklih časih v Jugoslaviji, o tranziciji in o težkih rečeh, ki se (spet) dogajajo zdaj.

Na Glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma so svoja dela predstavljali raziskovalna skupina s Fakultete za družbene vede, ameriško-slovenska pisateljica Elizabeth Griffin in pisatelj Drago Jančar. Poročamo pa tudi o odprtju prenovljene razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočtletij v Belokranjskem muzeju v Metliki in o francoski nagradi za poezijo Alain Bosquet, ki sta jo prejela Aleš Šteger in njegov prevajalec v francoščino, Giulleume Métayer.

Saška Rihtaršič je vodenje Danfoss Trate iz rok Aleksandra Zalaznika prevzela aprila 2023. Del Danfossa je že več desetletij, kar 24 let. Inženirka strojništva se je podjetju pridružila leta 1999 kot koordinatorka skrbovalne verige, na novo delovno mesto pa je vstopila z mesta podpredsednice področja daljinska energetika. Skupaj z vodstveno ekipo se podpisuje pod razvojno strategijo in povečane investicije v razvoj digitalnih izdelkov, z namenom pohitritve zamenjave generacij in izboljšave dobavljivosti. Ob prevzemu vodenja je poudarila, da se obraz vodenja resda spreminja, a smernice in razvojno naravnana kultura podjetja ostaja enaka: »Še naprej naši nosilni stebri ostajajo inovativnost, učinkovitost in zavzetost zaposlenih. V času, ko sta energetska učinkovitost in trajnostni pristop v ospredju kot še nikoli, v Danfoss Trati  želimo biti vodilni. Gradimo na konkurenčni strategiji, utemeljeni na digitalizaciji in sistemskih rešitvah za ogrevanje in hlajenje stavb z minimalnim ogljičnim odtisom. Danfoss Trata ostaja prepoznavna v globalni korporaciji kot kompetenčni center na področju razvoja novih izdelkov, digitalizacije proizvodnje in razvoja poslovnih modelov. Hkrati se zavedamo vpetosti in pomena delovanja v lokalnem okolju. Nadaljujemo aktivno sodelovanje z izobraževalnimi ter raziskovalnimi institucijami in ostajamo zavezani razvoju talentov ter spodbujanju mladih za inženirske poklice.«   O podjetju Danfoss Trata Začetki podjetja Trata segajo v leto 1937, Danfoss kot vodilno mednarodno podjetje na področju ogrevanja, hlajenja in sistemov regulacije pa je leta 1995 postal večinski lastnik Trate. Danfoss Trata je z bliskovitim razvojem nato zasedla mesto kompetenčnega centra za razvoj in proizvodnjo komponent za daljinsko ogrevanje v Sloveniji, kjer deluje na dveh lokacijah, v Ljubljani in Kamniku. Danfoss Trata je danes uspešno razvojno, proizvodno in prodajno podjetje na področju izdelkov in aplikacij za zagotavljanje energetske varčnosti, ki ponuja rešitve za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami. Gre za razvojno konkurenčno organizacijo, vodilno pri rešitvah za daljinsko ogrevanje in hlajenje. Število zaposlenih je z Danfossovo vizijo inženirjev prihodnosti v tem obdobju zraslo s 160 na 600 zaposlenih, promet se je povečal kar 30-krat: s 5 milijonov na skoraj 150 milijonov EUR (v letu 2022). Tudi po ustvarjeni dodani vrednosti se Danfoss Trata umešča med prvake slovenskega gospodarstva: s preko 100.000 EUR na zaposlenega skoraj dvakratno presega slovensko povprečje.   Najljubši citat: Počasi se daleč pride. Najljubša knjiga:  zelo so mi všeč turški pisatelji. Rada berem Elif Shafak in Orphan Pamuka. Zadnja njegova zelo dobra je Istanbul. Od Elif pa lahko omenim roman, ki je zelo presunljiv – Čast. Od slovenskih pisateljev mi je najbolj pri srcu Drago Jančar. Ena lepših knjig mi je To noč sem jo videl, pri srcu mi je tudi In Ljubezen tudi, sploh vse njegove knjige so res sam bralni užitek. Najljubša serija: Doc Martin angleška nadaljevanka o »čudaškem« zdravniku, ki pride iz mesta na podeželje in se sooča z vaškimi posebneži. Hobiji: Rada športam, in sicer tečem ter plavam in tudi plešem standardne plese. Rada vrtnarim in predvsem zadnja leta uživam v svojem cvetličnem vrtu in na koncu je moja strast tudi kuhanje. Najljubša hrana: Sem ljubiteljica gob v različnih oblikah. Druga najljubša sestavina so morski sadeži. Najljubši podjetnik: Michelle Obama Najljubši app: Garmin smart watch app Zaključni nauki za naše poslušalce: ·       živite v tem trenutku in se osredotočite, na tisto, kar je v vaši moči, da lahko spremenite na bolje ·       ne nalagajte si večjega pritiska, kot ga zmorete, ter verjemite vase in lastne sposobnosti ·       razvijajte svoj potencial in dosegajte rezultate skozi druge in skupaj z drugimi.

V Mestnem gledališču Ptuj je bila sinoči premiera predstave Severni sij. Marjetica v režiji Primoža Ekarta, ki je nastala kot dramatizacija romana Severni sij Draga Jančarja. Ogledal si jo je Miha Zor. Drago Jančar, avtor romana Severni sij Primož Ekart, avtor uprizoritvenega besedila po motivih dramatizacije Alje Predan Maja Cerar, lektorica Primož Ekart, režiser Maja Kunšič, igralka Nika Rozman, igralka Vid Drašler, glasbenik, Silence (Boris Benko in Primož Hladnik), avtorja glasbe Meta Grgurevič, scenografka Tina Kolenik, kostumografka Rosana Hribar, koreografka Vesna Vega, oblikovalka videa Andrej Hajdinjak, oblikovalec svetlobe Jure Vlahovič, oblikovalec zvoka Matej Povše, snemalec in fotograf Sašo Vollmaier, pianist Matej Kirbiš, izdelava scene

Die Jugend ist die wirrste Zeit des Lebens. Das spürt auch Danijel, der junge Erzähler in Drago Jančars neuem Roman "Als die Welt entstand". Er wächst auf im Maribor der 1950er und 1960er Jahre. Hin- und hergerissen zwischen Kommunismus, Kirche und jugendlichen Schwärmereien muss er seinen Platz in dieser für ihn neu entstehenden Welt finden. Rezension von Ulrich Rüdenauer. Aus dem Slowenischen von Erwin Köstler Zsolnay Verlag, 272 Seiten, 26 Euro ISBN 978-3-552-07358-6

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, »da ni dežele, v kateri ne bi bilo konfliktov, književnost pa je tista, ki o njih pripoveduje in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih. To avtorji prinašajo s seboj v Frankfurt. Veliki avtor Drago Jančar, ki ga že zelo dolgo občudujem, je dober primer tega in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado.« Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka. Foto: Bobo

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, v kateri ne bi bilo konfliktov, književnost pa je tista, ki o njih pripoveduje in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih. To avtorji prinašajo s seboj v Frankfurt. Veliki avtor Drago Jančar je dober primer tega. Z njim smo se na Frankfurtskem knjižnem sejmu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku v svetu, pa tudi o govoru Slavoja Žižka.

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.

Drago Jančar erzählt von den Widersprüchen der jugoslawischen Gesellschaft im Maribor der 1950er.

Slowenien ist das Gastland der Frankfurter Buchmesse 2023. Holger Heimann war dort unterwegs und hat die Autoren Roman Rozina und Drago Janćar getroffen. Sie erzählen, wie die bewegte Geschichte ihres Landes die Gesellschaft bis heute prägt – und polarisiert. Die beiden Autoren schauen unvoreingenommen auf die slowenische Vergangenheit. Ihre Romane sind Plädoyers für einen produktiven Umgang mit der Geschichte. Bericht von Holger Heimann unter anderem mit: Roman Rozina – Hundert Jahre Blindheit Aus dem Slowenischen von Alexandra Natalie Zaleznik Klett-Cotta Verlag, 582 Seiten, 28 Euro  ISBN 978-3-608-98728-7  Drago Jančar – Nordlicht Aus dem Slowenischen von Klaus Detlef Olof Folio Verlag, 272 Seiten, 24 Euro ISBN 978-3-85256-864-5

Orte und Worte ist diesmal etwas weiter gefahren - und zwar nach Ljubljana - und das hat mehrere Gründe. Ehrengast der Frankfurter Buchmesse ist in diesem Jahr nämlich Slowenien - und in Ljubljana lebt einer der wichtigsten Autoren des Zwei-Millionen-Landes: Drago Jančar. Der Espresso in der „Kavarna Union“ war hervorragend - der 75-Jährige hat sich Zeit genommen für ein Gespräch im Jugendstil-Ambiente. Früher war das Jugendstil-Café ein etwas abgehalfteter Ort, wo sich die Bohème traf, Prostituierte nach Kunden suchten, heute ist das Kaffeehaus ein Touristen-Hotspot. Drago Jančar erzählte von der politischen Spaltung des Landes und deren Wurzeln im Zweiten Weltkrieg, warum sein kurzer Gefängnisaufenthalt 1974 Inspirationsquelle war und warum er nicht glaubt, dass der Auftritt Sloweniens in Frankfurt der slowenischen Literatur einen nennenswerten Schub geben wird und warum Literaturkritikerinnen ihn jetzt lieber mögen. Der Autor: Drago Jančar ist 1948 in Maribor geboren, hat Jura studiert und als Journalist gearbeitet. Der Slowene stammt aus einer Familie mit Partisanentradition. Sein Vater gehörte dem kommunistischen Widerstand gegen die deutschen Besatzer an, litt im Konzentrationslager. Fast wäre Drago Jančar in der ersten Nachwende-Regierung Kulturminister geworden - er hat sich anders entschieden - und ist darüber froh („Sonst wären all diese Bücher vielleicht nicht entstanden“). Einige Jahre war Drago Jančar PEN-Präsident seines Landes. Er hat viele Preise gewonnen, er gilt als einer der wichtigsten Autoren Sloweniens. Das Buch: Drago Jančar: "Als die Welt entstand". Zsolnay Verlag. 272 Seiten. 26,00 Euro. Drago Jančar empfiehlt Edvard Kocbek: "Literatur und Engagement". Kitab. antiquarisch. Nadine empfiehlt Damir Ovčina: "Zwei Jahre Nacht". Rowohlt, 752 Seiten, Taschenbuch 14,00 Euro.

Maribor in Slowenien, Ende der 50er Jahre. Der zweite Weltkrieg wirkt immer noch nach, die Gesellschaft ist tief gespalten. Der 12jährige Danijel versucht, die komplizierte Welt der Erwachsenen zu verstehen. Eine Rezension von Theresa Hübner. Von Theresa Hübner.

Ime tedna je Luka Zalokar, vodja obsežne in ene od najzahtevnejših jamarskih reševalnih akcij pri Dolenji vasi blizu Cerknice, kjer se je v še neraziskani Vranjedolski jami na globini 100 metrov ponesrečila jamarka. Pri 30-urnem reševanju je sodelovalo več kot 150 reševalcev, ekipi zdravnikov in civilne zaščite. Kandidata sta še bila: Drago Jančar, pisatelj, ki je za roman In ljubezen tudi v Italiji prejel mednarodno literarno nagrado Latisana per il Nord-Est. Z izbrano prozo in izjemnim prevodom Darje Betocchi je italijanskim bralcem približal zgodbo o ljubezni in rivalstvu, ki se med drugo svetovno vojno dogaja v Mariboru. Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, ki je zmagal na enodnevni klasiki od Herveja do Huyja in postal prvi Slovenec z osvojeno Valonsko puščico, kot sedmi kolesar v zgodovini pa zaokrožil zbirko zmag na ardenskem trojčku.

V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.

Ko je Drago Jančar neko noč prebiral kroniko gradu Strmol, je takoj vedel, da bo napisal roman To noč sem jo videl. Ni pa si predstavljal, da bo imel roman tak učinek, pa ne le na slovensko družbo: to tragično zgodbo prebirajo tudi drugod po svetu. Roman je bil preveden v več kot 26 jezikov, zdaj pa ga bo mogoče tudi poslušati, saj je pri ZKP RTV Slovenija izšel v obliki zvočne knjige. Ob tej izdaji je Drago Jančar razmišljal o poti romana in o tem, kako je spoznaval tragično usodo zakoncev Hribar. Izdaja zvočne knjige To noč sem jo videl je prvi iz niza dogodkov ob praznovanju šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija, programa Ars. V teh dneh jo lahko na Arsu poslušate vsak delovnik ob 19.00. Razdeljena je v štiriindvajset nadaljevanj, na voljo pa je tudi na spletnih straneh programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.

V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.

… tako pisatelj Drago Jančar ob pregledu na totalitarni režim, ki smo ga preživeli in ki ga nekateri še vedno nočejo priznati kot takega. V drugem delu je imel besedo mož, ki je preživel koncentracijsko taborišče in svetu dal logoterapijo. Avtorica knjige Frankl in Bog je Elizabeth Lukas.

Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se spominjamo tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode. Foto: Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons"Vprašanje obstoja slovenskega jezika ni bilo nekaj, s čimer bi se šalili. Zanj je zastavljal svoje življenje."Z esejem Draga Jančarja o upornem človeku Borisu Pahorju se bomo spomnili tega pomembnega pisatelja in intelektualca, ki je umrl pred dnevi. Boris Pahor je neutrudno in do zadnjega v literaturi in javnih nastopih pripovedoval o lastnih bolečih izkušnjah z velikimi totalitarizmi 20. stoletja in opozarjal na pomen svobode.

Drago Jančar: Ob nastanku sveta Jure Jakob: Učitej gluhih, učenec nemih Nataša Skušek: Pasja sreča Janko Messner - Solidarnost ob meji Recenzije so napisali Ana Geršak, Marko Elsner Grošelj, Miša Gams in Milan Vogel.

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralka: Barbara Zupan

Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo. Na svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanjNa svojem domu v Trstu je umrl pisatelj in akademik Boris Pahor, književnik evropskega slovesa in dobitnik številnih domačih priznanj in odlikovanj. Velja za enega od najpomembnejših pisateljev v slovenskem jeziku. Kot človeka in kot pisatelja ga je med drugo svetovno vojno boleče prizadela izkušnja uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki pa mu volje do življenja ni ubila, ravno nasprotno. Nekaj misli je s poslušalci ob tem delil tudi pisatelj Drago Jančar, ki ga je s Pahorjem vezalo večdesetletno prijateljstvo.  

Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu. Foto: BoBo Posvečamo se tudi razstavi Boruta Peterlina in nagrajencem filmskega festivala v Cannesu Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu.

V Mariboru je bila včeraj prva javna predstavitev najnovejšega, že 12. romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom Ob nastanku sveta. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto. V zgodbi se prepletajo zgodovinski dogodki, sanjski prizori, biblijske zgodbe in otroški spomini protagonista Danijela.

Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno' nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.Novi roman Draga Jančarja je izšel pri založbi BeletrinaDrago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pripoved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno' nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HERTZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansamblom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.

Netekome lietuvių džiazo pianisto, kompozitoriaus, pedagogo, publicisto Olego Molokojedovo.Nacionalinė M. K. Čiurlionio menų mokykla tęsia abiturientų tradiciją ir jau 48-ą kartą kviečia į čiurlioniukų savomis jėgomis statomos operos premjerą – jaunuoliai Šokio teatre pristatys legendinę kompozitoriaus Kęstučio Antanėlio roko operą „Meilė ir mirtis Veronoje“.Kaip gimsta ir keičiasi gatvių pavadinimai Klaipėdoje, kiek jie atspindi sudėtingus Rytų Prūsijos ir Mažosios Lietuvos krašto likimus?Literatūrologo ir vertėjo Vytauto Bikulčiaus knygų apžvalga. Apie ką ir kaip pasakoja du nauji verstiniai romanai – Narinės Abgaryan „Iš dangaus nukrito trys obuoliai“ ir Drago Jančaro „Tą naktį mačiau ją“?Lietuvos mokslų akademija (LMA), paskelbusi, kad darbą pradėjo ir į pirmąjį posėdį rinkosi naujos sudėties LMA prezidiumas, sulaukė kritikos, kad jame – nė vienos moters, akcentuojamas ir institucijos archajiškumas. Kokią bendrą Lietuvos mokslo situaciją iliustruoja vienos institucijos atvejis? Ar viena organizacija gali lemti sisteminius pokyčius mokslo pasaulyje?Užupio bendruomenė piktinasi Lietuvos pašto sprendimu šiame sostinės mikrorajone uždaryti pašto skyrių. Ar šiuo sprendimu naikinama bendruomenės tapatybės dalis ir turistų traukos centras?LRT PLIUS operų cikle „Žiemojimas su opera“ šią savaitę – Antonio Vivaldi „Orlando Furioso“, arba „Įniršęs Rolandas“. Adomas Zubė dekonstruoja garsiąją ariją „Nel Profondo“ („Giliai viduje“).Ved. Indrė Kaminckaitė

We are excited to welcome dancer, producer, and actor Nick Drago to the show!! Nick Drago, a native Texan and graduate of Oklahoma City University, is a dancer, writer and producer for the film and television industry. Drago, now residing in Los Angeles, has appeared in roles in front of, as well as behind the camera, in numerous productions over the past 17 years. His television credits include Scrubs, Wizards of Waverly Place, Brooklyn Nine-Nine, Fresh Beat Band, Dancing with the Stars, The Oprah Winfrey Show, Lucifer, Schooled, Bravo's Step It Up & Dance, Terminator, Crazy Ex-Girlfriend, Wet Hot American Summer, How I Met Your Mother, Goliath, The Afterparty, Fuller House & Glee. Drago's live televised performances include MTV's VMAs, Fashion Rocks with Rihanna, The Backstreet Boys, The Emmys, Golden Globes, The Video Game Awards and The People's Choice Awards. He has felt fortunate to appear in music videos for Jessica Simpson (Boots), My Chemical Romance (Helena), Finger Eleven (Paralyzer), Capital Cities (Safe and Sound) and others for One Republic, Duran Duran, Demi Lovato, Will Butler, Melody Gardot, and the All American Rejects. Among others, he has appeared in films such as La La Land, Alvin & The Chipmunks (as Theodore's Dance Double), The Oogieloves in the Big Balloon Adventure, Hop, The Muppets, G.I. Joe 2 and Vice. Commercially, Drago has worked with Exxon-Mobil gasoline, Jaegermeister, Smithfield Ham, Ford, Dickies, Delta and San Miguel Beer. He has also appeared alongside Jillian Michaels (The Biggest Loser), and Leslie Sansone (Walk At Home) as talent in their respective fitness videos. His production company, Another Good Sandwich (www.anothergoodsandwich.com), has produced commercial and performance spots for Maks & Val from Dancing With The Stars, The Fuller Brush Company, Dancerpalooza and PACE University. Their work has been also been featured on FunnyOrDie.com. Whether it be dance, writing or producing, Drago is excited to continue his creative journey in whatever avenue may present itself next. https://www.nickdragolive.com/

Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.

V bruseljskem kulturnem središču Bozar sta sinoči nastopila dva ugledna evropska pisatelja, ki v svojih delih vsak iz svojega vidika raziskujeta vlogo posameznika v specifičnih zgodovinskih okoliščinah. V oddaji boste izvedeli tudi več o filmu Danisa Tanovića z naslovom Deset v pol. Komedija z Brankom Đurićem v glavni vlogi skuša s humorjem pregnati težke epidemične čase. Posvečamo se tudi glasbi in vas vabimo na koncert simfonikov RTV Slovenija.

"Danes nam Drago Jančar z literarno umetnino, ki ni drama, temveč roman, kaže eno od možnosti gledališča prihodnosti in to v trenutku, ko gre gledališču, to je zdaj že jasno, za preživetje!" Gost oddaje Proti etru je režiser Janez Pipan.

Literarne, gledališke, filmske ocene.

The Europe Readr Riveting Interviews is a special series of author interviews to celebrate the Europe Readr project. In the first episode the presenter Rosie Goldsmith meets the Slovenian author Drago Jančar and talk about his book "The Tree with No Name" as well as literature and other interesting topics. Brought to you by The European Literature Network in partnership with EUNIC London and supported by the Slovenian Embassy London.

Drama SNG Maribor, Burgteater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom Ljubljana / premiera 24. 09. 2021 Režija: Janez Pipan Scenograf: Marko Japelj Avtorica videa: Vesna Krebs Kostumograf: Leo Kulaš Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar Korepetitor in avtor glasbenih priredb: Robert Mraček Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergio Moga Lektorica: Metka Damjan Prevajalca romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović Prevajalki na vajah za nemški jezik: Barbara Lečnik in Tjaša Šket Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek Asistent režije: Žiga Hren (študent AGRFT) Asistentka kostumografa: Lara Kulaš Asistent skladatelja: Marjan Peternel Za potrebe uprizoritve sta prevod priredila: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Zasedba: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, Matija Stipanič, Alfonz Kodrič, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Petja Labović, Mojca Simonič, Dane Radulović, Matjaž Kaučič, Žan Pečnik Predstava To noč sem jo videl je velika mednarodna koprodukcija, ki na odru v treh jezikih obudi sodobno klasiko, istoimenski roman Draga Jančarja. Jančarjev svet je odrsko priredil režiser Janez Pipan, zožil ga je na pet pripovednih perspektiv, ki skupaj sestavljajo zgodbo Veronike Zarnik oziroma slikajo zgodovinski portret nedolžnih življenj v kolesju zgodovine. Predstavo v mariborski Drami si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani

Ta zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja, je pisatelj Drago Jančar povedal pred prvo vajo za predstavo To noč sem jo videl, ki je nastala po njegovem istoimenskem romanu. Uprizoritev, katere premiera bo nocoj V Slovenskem narodnem gledališču Maribor, je neke vrste dokumentarno gledališče, čeprav gre za čisto fikcijo, doda režiser Janez Pipan. Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije je velika mednarodna produkcija, pri kateri sodelujejo dunajski Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda in Cankarjev dom Ljubljana. Na festivalu steirischer herbst (štajerska jesen) v Gradcu pa bo nocoj premiera predstave Vročina. V Slovenskem mladinskem gledališču so ob njej med drugim zapisali, da ''tema podnebne krize v živo zadeva vse nas, še zlasti pa je blizu mladim, ki jim bomo planet zapustili in ki se boleče zavedajo, da moramo ukrepati zdaj.'' Pogovarjali smo se z Žigo Divjakom. Nova sezona se jutri začne v ljubljanski Drami, ob dvajsetih bo na velikem odru premiera drame Požigalci. Prav tako jutri bo Beton Ltd. z 29-urnim dogodkom v trajanju sklenil svoj ''nemški cikel''. V Svetu kulture pa še o jutrišnjem zadnjem koncertu 14. Festivala Maribor v dvorani Union. Gostoval bo mednarodni orkester No Borders (Brez meja), ki ga vodi dirigent Premil Petrović. Foto: Peter Giodani, predstava To noč sem jo videl

Število bolnikov s covidom, ki polnijo bolnišnice, se še vedno povečuje. V njih se zdaj zdravi 378 bolnikov, 103-je potrebujejo intenzivno nego. Vrhunec četrtega vala epidemije je po podatkih Inštituta Jožef Štefan pričakovati konec oktobra. Ker cepljenje ostaja edina zaščita pred hujšim potekom bolezni, pristojni spet pozivajo k cepljenju, predvsem najbolj ranljivih, to pa so starejši in kronični bolniki. Medtem so pravniki danes iskali odgovor na dilemo o obveznosti cepljenja ali pravici do necepljenja in med drugim poudarili, da bi morala biti odločitev o obveznem cepljenju najprej strokovna in šele nato politična. Ostali poudarki oddaje: - Na svetovne voditelje so na srečanju v New Yorku letele tudi kritike zaradi delitev in nesolidarnosti. - Dan vijoličaste pentlje: Alzheimerjeva bolezen pri številnih bolnikih ostaja prikrita. - Praznovanje na mariborski univerzi: častni doktorat je prejel pisatelj Drago Jančar.

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Slovenski pisatelj Drago Jančar v enem svojih najbolj znanih romanov opisuje skromno trafiko ob mostu čez Dravo. Trafikant v njej gleda na trg pred seboj in sledi spreminjanju imena tega trga, kakor se je pač zasukala zgodovina mesta, dežele in celotne Srednje Evrope, ki ji je posvečen roman »Severni sij«. Trafika, ki je bila pisateljeva muza, je pred letom, prazna in propadajoča, prišla na mestni črni seznam. Hoteli so jo prodati na dražbi, skupina meščanov pa se je temu odločno uprla. Zgodbo, naj izdamo, da s srečnim koncem, v oddaji Sledi časa povzema Marko Radmilovič

“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja. Avtor: Luka Hvalc

Konec julija je Hagia Sophia v Istanbulu po nekaj manj kot sto letih spet postala mošeja. V petem stoletju so jo v času vladavine Justinjana I. v Konstantinoplu sezidali kot cerkev Božje modrosti. Več kot tisoč let je bila sedež ekumenskega patriarhata. Po turškem zavzetju Konstantinopla leta 1453 so jo spremenili v mošejo. Leta 1934 jo je turški predsednik Kemal Atatürk sekulariziral, leto pozneje je postala muzej. Velja za najvažnejšo bizantinsko stavbo in za enega najpomembnejših svetovnih spomenikov. Turški islamisti so dolgo terjali, da muzej spet postane mošeja, čemur so pripadniki sekularne opozicije ostro nasprotovali. Ukrep je izzval ostre kritike med verskimi in političnimi voditelji po vsem svetu. Drago Jančar v eseju z naslovom Istanbul opisuje mesto, kakršno je bilo v letu 2013, ko so ga zaznamovali hudi protesti v parku Gezi in na trgu Taksim. V marsičem pa se v njem napoveduje tudi sedanja Turčija. Foto: Melchior Lorck: Hagia Sophia, 1559 Melchior Lorck (tudi Lorichs, Lorich ali Lorch) rojen leta 1526 ali 1527 v Flensburgu, umrl 1564 v Kobenhavnu; renesančni slikar, risar in grafik dansko-nemškega rodu. Zelo pomembne so njegove podobe Turčije v 16. stoletju.

Pisatelj, esejist in dramatik Drago Jančar je te dni prejel prestižno avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, podeljujejo jo za, v nemškem jeziku dostopno literaturo. Zaradi epidemije so začetek letošnjega jubilejnega, že 50-ega “tedna slovenske drame” prestavili na junij, mi pa smo pripravili pogovor s članom žirije Matejem Bogatajem. Slišali boste pogovor z prejemnikoma letošnje Glazerjeve nagrade za življensko delo, lutkarjema, Bredo in Tinetom Varlom, (podelitev so prestavili), seznanili pa vas bomo tudi z dostopnostjo knjižnega bogastva NUK na daljavo, temu pa dodali še informacije o digitalno dostopni književnosti skozi platformo Biblos. Spomnili vas bomo na sklop radijskih literarnih večerov “Oh literatura – O, literatura!“, s katerimi na programu Ars že tretje leto spremljamo srednješolsko domače branje. V oddaji bo o bralnih seznamih knjig, ki nam bodo pomagale ohraniti notranje ravnovesje in pozitivnost, spregovorila vodja Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida. Za sklep pa tudi o novem italijanskem državnem Dantedì, “dnevu, posvečenem pesniku Danteju Alighieriju”, začetniku knjižne italijanščine, 25. marcu. Na ta dan l.1300 naj bi, kot si je enotno precej raziskovalcev, pesnik podal uvodni stih v prvem delu pesnitve, Peklu: “Nel mezzo del cammin …” fotografija Stvaritev kulture - svetilnik - kljubuje razbesnjenim silam narave vir: https://emorje.com/wp-content/uploads/2018/08/Svetovni-dan-svetilnikov-prikazna.jpg

In einem herausragenden Roman erzählt Drago Jančar von den Schrecken des Zweiten Weltkriegs in Slowenien. Eine Rezension von Terry Albrecht.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Zwei Neuerscheinungen zeigen berührend, wie Bürgerkriege und Diktaturen Menschenwege prägen. Ute Büsing schaut auf die Bestsellerautorin Isabel Allende, die mit "Dieser weite Weg" ihren 25. unterhaltenden historischen Roman vorlegt. Und sie stellt den bedeutendsten Erzähler Sloweniens vor: Drago Jančar erzählt in "Wenn die Liebe ruht" poetisch verdichtet von Kollaboration, Mut und Widerstand.

Lenart Zajc: Američanka Katarina Tominec Neizrečenke Khaled Hosseini: Morska molitev Drago Jančar: Postaje Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Martina Potisk, Jasna Lasja in Matej Bogataj.

Kolikor letošnje leto v polju kulture, v polju umetnosti ni bilo samo Cankarjevo, je v pomembni meri minilo natanko v znamenju našega tokratnega gosta. Pa tu ne gre le za to, da je Drago Jančar na pomlad dopolnil sedemdeset let, spričo česar so se na naših knjižnih policah pojavili različni jubilejni ponatisi in izbori iz opusa prozaista, dramatika in esejista, ki ga smemo utemeljeno označiti za največjega v našem času. Ne; pomembneje se vendarle zdi, da je Jančar, zahvaljujoč romanu In ljubezen tudi, junija v vlogi kresnikovega nagrajenca prižgal kres na ljubljanskem Rožniku. Pa spet ne gre za nagrado sámo ali za to, da doslej še noben drug pisatelj tega prestižnega priznanja ni prejel štirikrat. Kar tu zares šteje, je občutek, da so Jančarjeve prepoznavne teme, ki jih zdaj na nov, svež način preigrava v In ljubezen tudi – v tem smislu velja izpostaviti vsaj brezbrižno muhavost usode, brutalno silo slepe zgodovine, neskončno krhkost ljubezni, široko polje moralne sivine, s katerim se mora moderni človek soočati, ter občutek, da ženske nemara vidijo dlje in življenje navsezadnje razumejo globlje od moških –, pravzaprav ključne teme sodobnega slovenskega človeka kot socialnega in duhovnega bitja. Kako torej Jančarju uspeva držati prst na utripu našega časa? – To vprašanje nas zaposluje v prazničnem Intervjuju na Prvem, zadnjem v letu 2018.

Enajstega novembra 1918 ob 11h dopoldne se je končala prva svetovna vojne. Ob obeleževanju stote obletnice tega dogodkase s trpkostjo spominjamo štirih let morije, ki je neizbrisno zaznamovala Evropo. Zato smo za oddajo Razgledi in razmisleki izbrali potopisni esej Draga Jančarja, ki je nastal potem, ko je obiskal polja Flandrije, kjer ljudje še danes živijo v senci in pod vtisom velike vojne.

Deze keer geen lukraak gekozen romans, maar een keuze uit de maartse selectie van Uitgelezen, het boekenprogramma van Vooruit. Met De Weense Sigarenboer van Robert Seethaler en Die nacht zag ik haar van Drago Jançar hadden we meteen ook een gemeenschappelijk thema te pakken: de Tweede Wereldoorlog. Of meer bepaald liefde, passie en mysterieuze vrouwen in periode voor en tijdens de Tweede Wereldoorlog. Dat verkoopt ook iets beter, niet?

À la croisée des mondes germanique, latin, et slave, la Slovénie occupe dans l’histoire européenne une position comparable à celle de l’Alsace. Comme le texte fondateur de la littérature alsacienne, les Serments de Strasbourg, est daté de 842, le premier texte en langue slovène, les Feuillets de Freising, remonte à 972. Depuis le 19e siècle une abondante littérature s’est développée en Slovénie et plus encore depuis 1970 avec l’apparition d’une nouvelle génération d’écrivains au nombre desquels Drago Jančar qui occupe, sans conteste, la première place. C’est à lui qu’a été attribué le Prix Européen de Littérature 2011 pour l’ensemble de son oeuvre de romancier, de dramaturge et d’essayiste, à l’occasion du 20e anniversaire de l’indépendance de la Slovénie (1991), à laquelle il a activement contribué. Né à Maribor en 1948, condamné en 1974 à un an de prison pour « propagande en faveur de l’ennemi », ce n’est qu’après la mort de Tito en 1980 qu’il a pu donner libre cours à son oeuvre. « Sismologue d’une histoire chaotique », Jančar choisit pour personnages des êtres marginalisés, écrasés par la société, et pour lieux des espaces clos : prisons, casernes ou hôpitaux psychiatriques. Il se garde pourtant de verser dans la compassion ou la protestation. La distance et l’ironie sont la marque de son style. Séance animée par Jean-Baptiste Para et lectures par Fred Cacheux du TNS. Traductions françaises : l’Élève de Joyce, nouvelles (2003) ; Nouvelles slovènes (1996) ; Aurore boréale, roman (2005) ; la Grande valse brillante, théâtre (2007) ; Katarina, le paon et le jésuite, roman (2009) ; Des bruits dans la tête, roman (2011) ; Éthiopiques et autres nouvelles (2012). !

À la croisée des mondes germanique, latin, et slave, la Slovénie occupe dans l’histoire européenne une position comparable à celle de l’Alsace. Comme le texte fondateur de la littérature alsacienne, les Serments de Strasbourg, est daté de 842, le premier texte en langue slovène, les Feuillets de Freising, remonte à 972. Depuis le 19e siècle une abondante littérature s’est développée en Slovénie et plus encore depuis 1970 avec l’apparition d’une nouvelle génération d’écrivains au nombre desquels Drago Jančar qui occupe, sans conteste, la première place. C’est à lui qu’a été attribué le Prix Européen de Littérature 2011 pour l’ensemble de son oeuvre de romancier, de dramaturge et d’essayiste, à l’occasion du 20e anniversaire de l’indépendance de la Slovénie (1991), à laquelle il a activement contribué. Né à Maribor en 1948, condamné en 1974 à un an de prison pour « propagande en faveur de l’ennemi », ce n’est qu’après la mort de Tito en 1980 qu’il a pu donner libre cours à son oeuvre. « Sismologue d’une histoire chaotique », Jančar choisit pour personnages des êtres marginalisés, écrasés par la société, et pour lieux des espaces clos : prisons, casernes ou hôpitaux psychiatriques. Il se garde pourtant de verser dans la compassion ou la protestation. La distance et l’ironie sont la marque de son style. Séance animée par Jean-Baptiste Para et lectures par Fred Cacheux du TNS. Traductions françaises : l’Élève de Joyce, nouvelles (2003) ; Nouvelles slovènes (1996) ; Aurore boréale, roman (2005) ; la Grande valse brillante, théâtre (2007) ; Katarina, le paon et le jésuite, roman (2009) ; Des bruits dans la tête, roman (2011) ; Éthiopiques et autres nouvelles (2012). !