Podcasts about mladinske

V soboto bo v mariborskem Ljudskem vrtu večni derbi, tako Maribor kot Olimpija pa sta daleč od stare slave. Zelo napeto je v vijoličastem taboru, ki ga je med tednom zapustil že četrti trener v tej sezoni. Skrbijo tudi odnos igralcev, blede predstave in skromen izkupiček točk v spomladanskem delu prvenstva. Skratka, veliko je razlogov za pogovor z nogometnimi strokovnjaki o prihodnosti kluba iz Mladinske ulice, ki se mu obeta tudi lastniška sprememba.

Svetovno odmevna knjiga sodobnega ameriškega filozofa Jasona Stanleyja vleče pomenljive vzporednice med historičnim fašizmom 20. stoletja in nacionalističnimi, populističnimi, mačističnimi in avtoritarnimi strankami, ki dajejo ton političnemu življenju na planetu danesV širokem loku od Argentine do Indije, od Rusije do Brazilije, od Združenih držav do Izraela – da o Evropi ne govorimo – političnemu življenju zdaj že lep čas dajejo osnovni ton nacionalistične, populistične, mačistične, neliberalne in avtoritarne stranke, za katere se zdi, da konec koncev strežejo predvsem interesom oligarhov, lokalnih in globalnih. Nasprotniki teh novih, desno orientiranih političnih sil se sicer ne obotavljajo njihovih voditeljev zmerjati s fašisti, a izraz fašizem je vendarle obtežen s takšno zgodovinsko prtljago, s travmatičnim spominom na dvajseta, trideseta in štirideseta leta 20. stoletja, na tajno policijo, koncentracijska taborišča, zasužnjeno delovno silo, vojno agresijo, genocid in holokavst, da ni čisto jasno, ali so tovrstne diskvalifikacije, tovrstna zmerjanja analitično pertinentna in politično učinkovita ali ne. Bolsonarovi, Modijevi, Trumpovi ali Putinovi podporniki pač lahko vedno opozorijo na že kakšno potezo, po kateri se njihovi voditelji očitno razlikujejo od zgodovinskih fašistov izpred 90 let, in tako otopijo ost očitkov svojih oponentov. Ta retorična operacija se zdi precej spretna, precej učinkovita, a ob tem le ne gre pozabiti, da si njega dni celo Mussolinijeva in Hitlerjeva ideologija oziroma politična praksa nista bili podobni kot jajce jajcu. Zato si najbrž velja zastaviti tole vprašanje: ali mora neka politika izkazovati točno določen, zaokrožen, končen seznam simptomov, da jo smemo po pravici označiti kot fašistično, ali pa fašizem vendarle obstaja v, pogojno rečeno, različnih barvah, različnih okusih? In če drži to drugo: katere širše poteze so skupne vsem fašizmom – tako tistim iz klavrne zgodovine 20. stoletja kakor, potencialno, tistim, ki na svetovnem političnem odru delujejo danes? Natanko to je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov. Do odgovorov pa smo skušali priti ob listanju po knjigi Kako deluje fašizem, dobrih sedem let stari, globalno odmevni razpravi uglednega ameriškega političnega filozofa Jasona Stanleyja, ki je pred nedavnim pod založniškim okriljem Mladinske knjige izšla tudi v slovenskem prevodu. Kako natanko ameriški filozof misli fašizem in kako s pomočjo njegove analize misliti našo zdajšnjost, smo preverjali v pogovoru z novinarjem in komentatorjem časopisne hiše Delo, dr. Janezom Markešem, ki je slovenski izdaji Stanleyjeve knjige pripisal spremno besedo. Foto: zvezni uniformiranci na križišču 34. ulice in avenije Portland v Minneapolisu 7. januarja 2026, ko je med demonstracijami zoper brutalne prakse Zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE) v Minnesoti agent J. Ross ubil ameriško državljanko in opazovalko dogajanja Renée Good (Chad Davis / Wikipedia)

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Slavko Pregl, pisatelj, ki nagovarja bralce vseh starosti, je okrogli osemdeseti rojstni dan praznoval s še eno knjigo! Dodal jo je več kot petdesetim, nastalih z mislijo na začetnike v branju in na že bolj izkušene ljubitelje pustolovščin, pa šaljivih in satiričnih, basenskih, spominskih in avtobiografskih. Ob njih tudi bolj resnim, povezanim z vsakovrstnimi založniškimi izkušnjami, v katerih zna biti še vedno duhovit, ne želi pa bralcev zabavati. Če v teh knjigah izvabi kak nasmeh, ga samo zato, ker zna tudi najresnejše zadeve, s katerimi se je v različnih vlogah ukvarjal več desetletij – in se po malem ukvarja še danes – predstaviti duhovito, nemalokdaj celo humorno. Knjiga Široko zaprta vrata z zgovornim podnaslovom – Avtorji in založniki v škripcih – je svojevrsten zbornik, cvetober besedil, ki jih je Slavko Pregl naslovil na kulturne politike in predvsem založnike, urednike, prevajalce, knjigotržce in druge, ki jim ukvarjanje s knjigo zagotavlja preživetje. Praviloma preskromno, da bi lahko bilo edini vir sredstev. Tudi besedila bolj zasebne narave povedo veliko o piščevih izkušnjah na »knjižni fronti« in v njenem sivem zaledju. Hkrati pa nagovarja tudi anonimno množico, ki knjigo, zlasti slovensko, z branjem in kupovanjem ohranja pri življenju. Pregl je prepričan, da bi bilo to življenje lahko prijaznejše. Tako za pesnike, pisatelje in druge ustvarjalce kot za založnike in naposled, z ugodnejšo ceno, tudi za bralce in kupce. Morda bi se redčenje njihovih vrst – za kar je seveda še veliko drugih razlogov – vsaj za spoznanje upočasnilo … Prvi del knjige Široko zaprta vrata, sestavljen predvsem iz člankov v Delu, Mladini, Sodobnosti in drugod v dobrem zadnjem desetletju, je avtor naslovil Bob ob steno in s tem nakazal, da v mnogih prizadevanjih ni bil uspešen. To velja predvsem za idejo, da bi ustvarjalci knjig tudi pri nas dobili od države neko nadomestilo za brezplačno izposojanje svojih del, svoje intelektualne lastnine, v javnih knjižnicah. Povrhu se v tisku in drugih medijih objavljena avtorska dela vseh vrst nenadzorovano in brezplačno fotokopirajo, kar prizadeva tudi založnike in knjigotržce. Knjižnično nadomestilo je bilo leta 2004 sicer uvedeno, vendar uveljavljanje odloka od leta 2015 naprej ni steklo, kot bi moralo. Pregl prav tako ni molčal ob več kot polovičnem zaostajanju dela knjižnic v izobraževalnih ustanovah vseh stopenj za normativi vsakoletnega kupovanja knjig za svoje učence in dijake. Nemalo šol celo več let ni kupilo nobene knjige! Strokovno in širšo javnost je poleg tega vztrajno opozarjal na stiske samozaposlenih v kulturi – čeprav sam teh težav ni občutil in bi lahko bil udobno tiho. Ob omenjanju prakse državnega pokrivanja izgub bank in gospodarskih družb, v katerih si vodilni nato delijo nagrade, je v svojem slogu pripomnil, da gre za svetle vzore podcenjevanja intelektualnega dela. Preglovi predlogi, želje in zahteve za izboljšave materialnega položaja in veljave knjige in njihovih ustvarjalcev v družbi, ki rada ponavlja, da temelji na svojem knjižnem jeziku, so, kot pravi, praviloma izzveneli v prazno. Pa naj se je oglašal kot založnik z bogatimi izkušnjami ali v skrbi za javno dobro z vrha Javne agencije za knjigo, pisateljskega društva ali društva Bralna značka ter ne nazadnje kot avtor, ki še pomni avtorske honorarje, ki so bili dostojno plačilo za opravljeno delo. Torej kot izvrsten poznavalec področja, o katerem pa odločajo uradniki, ki vedo o njem veliko manj. Če sploh kaj. K tem temam se Pregl vrača vedno znova – največ zato, ker tudi razlogi zanje ostajajo enaki. Argumenti se množijo in besede postajajo ostrejše, spremembe, za katere se zavzema z nekaj somišljeniki, pa se kljub temu odmikajo v prihodnost. Prav tako kot se prizadevanja, da bi v izračun knjižničnega nadomestila vključili tudi izposoje v šolskih knjižnicah, kar je avtor ugotavljal še lani, vedno bolj pogrezajo v močvirje neizpolnjenih obljub. V drugi del knjige, Osebna popotovanja, je Slavko Pregl poleg spominov na zgodnja leta ter pisateljske in druge začetke uvrstil vrsto zapisov o dogodkih in ljudeh, ki jih je srečeval in se od njih učil. Najprej o Zorki Peršič, bojeviti založnici z vizijo, kot jo imenuje, ki je položila temelje za razvoj in največje uspehe Mladinske knjige doma in v svetu. Zadnje besedilo v knjigi je njegov spominski pogled na Mladinsko knjigo, vrstnico v letih, v kateri je v različnih vlogah in razpoloženjih preživel večji del delovne dobe. In objavil večino svojih knjig, za katere mu je založba izrekla priznanje z dvema Levstikovima nagradama.

Zadnja pesniška zbirka, ki jo je zaživa še pripravila bržčas najbolj priljubljena ameriška pesnica zadnjih desetletij, se bere kot nekakšna sklepna izjava nazora, kot strnitev umetničinih ključnih življenjskih uvidovKdor meni, da se poeziji velja izogibati v širokem loku, saj da je kratko malo pretežka, preveč zapletena, da bi jo običajni bralke in bralci lahko razumeli, se slej ko prej še ni srečal s pesništvom Mary Oliver. Ameriška avtorica, ki se je rodila leta 1935 v Ohiu, večji del življenja preživela v Massachusettsu, umrla pa pred sedmimi leti na Floridi, je s svojimi več kot tridesetimi zbirkami namreč prepričala kritike v Združenih državah in za svoje pisanje prejela vse tamkajšnje najuglednejše nagrade s Pulitzerjevo na čelu, obenem pa je v zadnjem desetletju ali dveh svojega življenja veljala tudi za prodajno daleč najbolj uspešno ameriško pesnico. Uspelo ji je, drugače rečeno, očarati ravno tiste izmuzljive, težko dosegljive običajne bralke in bralce – ne da bi morala za to žrtvovati izrazno pretanjenost ali miselno globino lastne poezije. In kako natanko se je Mary Oliver to posrečilo? – Odgovor smo ob svetovnem dnevu poezije iskali v Sobotnem branju, ko smo listali po Sreči, zadnji zbirki, ki jo je pesnica zaživa še pripravila za objavo, in ki je pod založniškim okriljem Mladinske knjige pred nedavnim izšla v slovenskem prevodu, za katerega je poskrbela naša tokratna gostja, Jana Unuk. Foto: Goran Dekleva

Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.

Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.

Poslanci so drugi dan zadnje redne seje državnega zbora v tem mandatu obravnavali osem zakonskih predlogov. Med njimi sta največ pozornosti vzbudila predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bi to področje prvič uredil z ločeno zakonodajo, ter o preprečevanju tako imenovanih zastraševalnih tožb SLAPP. Druge teme: - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Indijo največji takšen na svetu. - Kitajski predsednik Ši s čistkami v vrhu vojske utrjuje svoj položaj. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški lovijo pomembno zmago na poti v polfinale evropskega prvenstva.

Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!

Sinoči so v Galeriji Miklova hiša v Ribnici odprli razstavo Likovne zbirke RIKO z naslovom Fragmenti. Na tradicionalni razstavi, ki jo Miklova hiša gosti že od leta 2004, tokrat predstavljajo dela trinajstih avtorjev in enega tandema. Izpostavljamo tudi knjižni novosti Mladinske knjige, to sta Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum, ki sta izšli v knjižni zbirki Premiki. Omenjeni deli sta v izvirniku izšli pred kratkim in prinašata premislek o novodobnem svetu.

Prva knjiga iz globalno odmevnega, sedem-delnega niza romanov, ki pripovedujejo zgodbo o Tari, francoski knjigarnarki, ki se je brez razvidnega razloga zataknila v času, saj se ji iz dneva v dan ponavlja 18. november. V zadnjih letih smo se bralke in bralci z vsega sveta – tudi iz Slovenije – navadili sodobno književnost, ki prihaja iz nordijskih dežel, asociativno povezovati predvsem z literarno zvrstjo kriminalke. Jo Nesbø, Camilla Läckberg, Stieg Larsson in drugi so nas pač osvojili s svojimi zapeljivo mrakobnimi, moralno sivimi detektivkami, ki skušajo pokazati, kaj se v resnici dogaja v podpodju na videz urejenih, dobro delujočih, razsvetljenih skandinavskih družb. Seveda pa to še ne pomeni, da se morajo nordijski avtorji in avtorice, če si želijo prodreti na globalni knjižni trg, za vsako ceno oprijeti prav kriminalk. Nikakor ne; obstajajo pač tudi drugi literarni žanri, druge poti do uspeha. In po eni od teh je po letu 2020, ko je luč sveta ugledal prvi del njene načrtovane in ta čas še vedno ne do kraja dokončane romaneskne septologije, naslovljene O prostornini časa, zelo odločno stopila danes 63-letna pisateljica Solvej Balle, ki je bralke in bralce navdušila najprej doma, na Danskem, potem širom po Skandinaviji, no, letos, ko je bila nominirana še za prestižnega mednarodnega bookerja, pa pravzaprav že povsod po svetu; tudi pri nas, kjer je pod založniškim okriljem Mladinske knjige ob začetku poletja izšel prvi del iz serije O prostornini časa. Naslov, ki ga je danska pisateljica poiskala svoji septologiji, je brez najmanjšega dvoma intriganten, mamljiv, a kakšna je zgodba, ki se za njim skriva? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalca Solvej Balle, Darka Čudna. Foto: Goran Dekleva

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.

Mariji Šauperl iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah so bile organizacijske sposobnosti položene v zibko. Upokojena učiteljica, knjižničarka in direktorica knjižnice pri Lenartu v Slovenskih goricah, tudi pobudnica ustanovitve Zadruge Dobrina, ki že več kot desetletje oskrbuje gospodinjstva s svežo domačo zelenjavo in sadjem ter drugimi pridelki, je po pol stoletja pomagala obuditi spomin na čas mladinskih delovnih akcij v Slovenskih goricah, v katerih je tudi sama sodelovala. Z njo se je pogovarjal Stane Kocutar.

Osrednji roman velikega francoskega realista pripoveduje zgodbo o razgradnji tradicionalnih družinskih vezi v kontekstu industrijske revolucije, ki je Francijo pretresla v prvi tretjini 19. stoletjaLiterarna zgodovina šteje Očeta Goriota za osrednji roman Honoréja de Balzaca. Ta pa seveda že dolgo velja za nespornega klasika ne le francoske ampak kar svetovne književnosti. A, priznajmo, leta 2025 ne manjka dvomljivih, kritičnih glasov, ki opozarjajo, da je koncept železnega kanona svetovne literature pravzaprav hudo vprašljiv, nemara celo škodljiv, da je tam pač vse preveč prostora za knjige, ki so jih napisali mrtvi, beli, heteroseksualni moški, in komaj kaj ali celo prav nič za dela, ki so jih ustvarili vsi drugi. Zato se moramo zdaj, ko je pod založniškim okriljem Mladinske knjige izšel nov slovenski prevod Očeta Goriota – zanj je poskrbela priznana, tudi s prestižno Sovretovo nagrado že ovenčana prevajalka Saša Jerele –, menda najprej vprašati, ali je Balzac resnično vreden oznake »klasik«, oznake, ki slej ko prej pomeni, da si pozabe njegove literature kratko malo ne moremo privoščiti? – Po odgovor smo se v tokratnem Sobotnem branju napotili k pisateljici in predavateljici francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, Katarini Marinčič, ki je novi izdaji Očeta Goriota pripisala spremno besedo. Foto: Goran Dekleva

V začetku poletja se oziramo v šolsko leto 2026; eden izmed dveh izbranih romanov za maturitetni esej v tem letu je roman Na klancu, sicer tretji roman pisateljice, prevajalke in literarne kritičarke Tine Vrščaj. Avtorica je zanj prejela odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe, roman pa je bil tudi nominiran za nagrado kresnik in za nagrado Evropske unije za književnost 2024. Pogovor Marka Golje in Tine Vrščaj je nastal ob izidu knjige.

20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.

Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki sta pred kratkim izšla roman Biografija naključnega čudesa pisateljice Tanje Maljarčuk in roman Milenij v Beogradu sodobnega srbskega pisatelja Vladimirja Pištala. V italijanskem mestu  Bologna se danes začenja že 62-ti sejem knjig za otroke in mladostnike. Po lanskem gostovanju Slovenije je letos v središču svetovne pozornosti založništva in knjigotrštva: Estonija. Še do jutri pa v Gradcu poteka jubilejna 25. izdaja Festivala avstrijskega filma Diagonala.Vabljeni k poslušanju!

Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti smo dobili še v slovenskem jeziku, izdalo jo je Društvo slovenskih pisateljev ob podpori Javne agencije za knjigo. Sprva je bila namreč zasnova za bolonjski in dopolnjena za frankfurtski knjižni sejem, a se je nato pokazal interes zanjo med kadrom v domačem izobraževanju. Zdaj je torej na voljo vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in vsem ostalim kot kažipot pri spodbujanju branja kakovostne literature. Posvetimo se tudi razstavi Z vrha dna – postanki ostankov v izolski galeriji Insula, kjer se predstavlja multimedijski umetnik Martin Zelenko Poles. Njegov ustvarjalni material so drobci keramičnih posod, stekla, lesa in kovine, ki jih na obalo naplavi morje. In še o dogodku Svet stoji na glavi, knjige pa v garaži, s katerim so v Novi Gorici odprli Festival kompleksnosti.

Začenja se Berlinale, mednarodni filmski festival, ki ga bodo letos v nemški prestolnici priredili že petinsedemdesetič. Letos bodo tam predstavili tudi pet filmov s slovensko udeležbo, med drugim igrani celovečerni film Urške Djukić, Kaj ti je deklica, in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta. Predstavljamo tudi knjižne novosti s polic Mladinske knjige.

Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo? Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji

Tematsko raznolik roman enega najbolj markantnih ruskih pisateljev naše sodobnosti, ki literarno-kritično pisanje spretno spaja z elementi trilerja, kriminalke, fantastike in celo mitaŽe vse odkar je Nikolaj V. Gogolj sredi 19. stoletja napisal Mrtve duše, je v ruski literarni tradiciji prav posebej močna »disciplina« družbeno-kritično pisanje. In čeprav se je v zadnjih slabih dveh stoletjih vse v Rusiji nekajkrat obrnilo na glavo, se včasih zdi, da se pravzaprav ni spremenilo nič. Kakor je namreč Gogolj v svojem znamenitem romanu z izostrenim smislom za grotesko in absurd tematiziral pohlep in goljufivost, petolizništvo in vraževernost, posurovelost in brezvestnost ruskega človeka – posameznika ter ruske družbe kot celote, tako se zdi, da njegovi nasledniki v peresu še danes radi stopajo po gazi, ki so jo bile utrle Mrtve duše. Eden takih je slej ko prej tudi Aleksej Salnikov, čigar v Rusiji večkrat nagrajeni roman Petrovi v časih gripe je pred nedavnim izšel pod založniškim okriljem Mladinske knjige. Danes 46-letni pisatelj se je rodil v Tartuju v Estoniji, ko je bila Sovjetska zveza seveda še pri močeh; potem je odraščal na Uralu, v Jekaterinburgu, kjer je dočakal padec berlinskega zidu, skusil odraščanje v splošnem kaosu divjih Jelcinovih let in si, kolikor lahko sklepamo po romanu, ki je zdaj prišel na police naših knjižnic in knjigarn, ob tem nabral lepo zalogo snovi, ki se darežljivo ponuja družbeno-kritični literarni obdelavi. Na prvih sedemdesetih ali osemdesetih straneh Petrovih v časih gripe namreč ustvari osupljiv dobro izrisano portretno galerijo zagrenjenih in zapitih, deklasiranih in dezorientiranih, razočaranih in razčlovečenih obrazov post-sovjetske Rusije. A kot da to ne bi bilo dovolj, Salnikov v nadaljevanju v svoj roman malce nepričakovano vplete še elemente trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita. Pa gredo vse te heterogene prvine navsezadnje dobro skupaj – ali pač ne? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Petrovih v časih gripe, Lijano Dejak.   foto: Goran Dekleva

Moja najmlajša sogovornica doslej je energična, sproščena, zgovorna in polna odličnih zgodb. Veste, da je na prvem trailu zmagala že pri 12-ih, prvo ultro zmogla že pri 13-ih in da ji je šport strast, veselje in vir energije? Kaj je njena najljubša sladica (ki jo tudi speče), kdaj je prvič jokala na cilju, kako se je znašla v tekmovalnem turnem smučanju in kako jo vleče v res dolge trail razdalje? Spregovorila sva tudi o njeni mladosti na eni strani in ultra željah na drugi, o motnjah hranjenja, o podpori staršev in olimpijskih sanjah - mladenka me je navdušila in bo tudi vas!

V oddaji predstavljamo knjigo Pesmi zraka enega najpomembnejših pesnikov 20. stoletja Marka Stranda, ki je prejemnik številnih priznanj za poezijo, med drugim tudi pulitzerja. Izšla je v zbirki Nova lirika Mladinske knjige. Vabimo vas tudi na festival Jazzinty v Novo mesto, ki letos poteka pod sloganom, da je življenje ples ter na novo razstavo, ki je na ogled v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto v znamenju kulture spominjanja. Kaj to pomeni za koroške Slovence, sprašujemo dr. Daniela Wuttija, ki poklicno in zasebno skrbi za širjenje vedenja o zgodovini koroških Slovencev in njihovem boju. Pridružimo se porabskim malčkom, ki so se zabavali s svojimi vrstniki v Murski Soboti, in udeležencem Mladinske poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Skoraj 120 mladih rojakov z vsega sveta se je dva tedna intenzivno učilo slovenski jezik. Kaj pa je najpogostejši razlog za prijavo na to šolo?   Foto: Razstava dr. Daniela Wuttija na domačem vrtu v Borovljah 

Izpostavljamo knjižne novosti Mladinske knjige. Roman Pokvarjeno zlato Slavka Pregla in Leona Pogelška, pustolovsko pripoved, polno karizmatičnih likov in nepričakovanih zasukov. Izšli sta tudi pesniška zbirka literarne kritičarke, urednice, lektorice in avtorice pogovorno-bralnih ciklov Ciprese Petre Koršič in dvodelni roman Ida in hostnikova banda, postavljen v Šaleško dolino, ki ga podpisuje sociolog Silvo Grmovšek. V portoroškem Avditoriju bo nocoj premiera komedije v tradiciji commedie dell'arte z duhovitimi dialogi in songi. Avtor predstave Pegule je igralec Iztok Mlakar, ki je napisal tudi besedila in glasbo, režiral jo je Vito Taufer.

Nagrado vilenica, ki jo podeljujejo na istoimenskem literarnem festivalu v začetku septembra, bo letos prejel bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović. V Kranju se je nedavno začel 5. mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS, na njem sodeluje več kot 70 slovenskih in tujih umetnikov. Predstavljamo pa tudi knjižne novosti Mladinske knjige.

Slikar Brane Sever že skoraj 40 let ostaja zavezan črni in beli barvi. Zato je svojo novo razstavo, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski galeriji Equrna naslovil Črno na belem. Na ogled je njegov najnovejši ciklus del, ki je nastajal od leta 2016. Sicer pa boste v oddaji izvedeli tudi več o najnovejših knjižnih izdajah Mladinske knjige.

Preverjamo, katere mladinske knjižne novosti slovenskih avtorjev v kratkem prihajajo na police knjigarn in knjižnic. Z njihovimi avtorji se pogovarjamo o tem, kakšni bralci so mladi in kako je pisati zanje. Mlade pa sprašujemo, kaj jih pri knjigah najbolj pritegne.Marca založba Miš organizira tudi 14. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Naslov letošnje izvedbe festivala je Knjiga − moja izbira! Glavna tema bo iskanje razlogov, zakaj bi si nekaj tako staromodnega, kot je knjiga, sploh še izbrali kot način preživljanja prostega časa. V okviru festivala bo potekal tudi ustvarjalni natečaj za vse mlade likovne in literarne ustvarjalce. Prispevke bodo zbirali od 11. marca do 8. maja, več informacij o festivalu in natečaju pa najdete tukaj.  

Posnetek pogovora Pie Prezelj s Slavkom Jeričem in Sašem Dolencem 28. 02. 2024 v knjigarni Konzorcij. Več informacij o pogovoru najdete na spletni strani Mladinske knjige.

Med 19. januarjem in 2. februarjem bodo v Južni Koreji na sporedu IV. zimske mladinske olimpijske igre. Gre za največji športni dogodek za mlade vrhunske športnike, ki so organizirane po vzoru pravih olimpijskih iger. V Gangwon bo odpotovala 52-članska reprezentanca Slovenije, med katerimi je 29 športnikov in športnic, ki bodo nastopili 9 športnih disciplinah. Tik pred odhodom se je na Prvem oglasil del delegacije, ki so jo sestavljali smučarska skakalka Taja Bodlaj, tekmovalec v curllingu Maks Omerzel ter trener Štefan Sever.

V oddaji boste najprej slišali oceno predstave Paradiž, ki je bila pretekli petek premierno na ogled v SLG Celje. Dogajanje v predstavi, ki jo je režiral italijanski režiser Mateo Spiazzi, je postavljeno v slovenski dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci ves čas predstave nosijo. Prelistali bomo tudi nekatere otroške in mladinske knjižne novosti.

Nova knjižna dela so napisali igralka in pisateljica Barbara Cerar, pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec ter pisateljica Mateja Mahnič. V galeriji Alkatraz v Ljubljani so včeraj odprli razstavo Potapljanje v spekulativno, v Neaplju pa je na ogled pregledna postavitev avstrijskega slikarja Josefa Rebella, ki je pred več kot dvema stoletjema tam razvil svojo poetiko.

V oddaji se oziramo na oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer so pod režisersko taktirko Luka Marcena uprizorili predstavo zasnovano po romanu Vinka Möderndorferja Druga preteklost, spoznavamo pa tudi nove izdaje otroške in mladinske književnosti, denimo didaktični slikanici Polžek Oli svetuje, Zgodbe o odnosih za pogovor z otrokom avtorice Martine Peštaj.

Išče se nov zdravstveni minister! Potem ko je Danijel Bešič Loredan v petek podpisal odstopno izjavo zaradi razhajanj s premierom glede krepitve javnega zdravstva, se bo z ministrovim odstopom ta teden seznanil državni zbor. Predsednik vlade Robert Golob mora hitro najti nekoga, ki bo izpeljal ključno reformo v tem mandatu, morda bo resor začasno prevzel sam. Drugi poudarki oddaje: - Vlada o razrezu proračunov prihodnjih dveh let: treba bo zategniti pas - Zunanji ministri Italije, Hrvaške in Slovenije tudi o ukrepih na zahodnobalkanski migrantski poti - Mladinske košarkarice spisale zgodovino - osvojile naslov evropskih prvakinj

Že nekaj časa je zaposlenost na rekordnih ravneh, maja je bila najvišja v samostojni Sloveniji. Delavci imajo zaradi tega na trgu več možnosti izbire kot v obdobjih velike brezposelnosti. Težje je delodajalcem, saj vse težje dobijo ustrezne kadre. Kje pa so v tej sliki mladi? Kakšni delavci so mladi, ki šele vstopajo na trg dela? Kaj so njihove želje, kakšna dela izbirajo? Kako bodo nanje vplivale napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih? In nenazadnje, kaj prevlada: dobro plačilo ali dobri delovni pogoji? O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa; Sabina Leben s Sindikata Mladi plus; Jaka Trilar, generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Tokrat o novostih s knjižnega trga. Predstavljamo izbor novih del za mlajše bralce in novosti Mladinske knjige avtoric Lidije Dimkovske, Mire Furlan in Brine Svit.

Branje je užitek, knjige pa so pot do znanja in priložnost, da postanemo boljši ljudje, je misel letošnjih dogodkov na 26. slovenskih dnevih knjige, ki potekajo v Mariboru. Večdnevni literarni program se je začel z razglasitvijo nominirank in nominirancev nagrade Vasje Cerarja, festival se bo zaključil naslednji torek. Pomlad pa zaznamujejo tudi knjižne novosti pri Mladinski knjigi – v oddaji se bomo posvetili romanu in dvema novima pesniškima zbirkama. Na današnji dan, ki je hkrati tudi svetovni dan spomenikov in spomeniških območij pa bodo drevi v Tehniškem muzeju Slovenije odprli razstavo ob stoletnici prvega preleta južnega Atlantika.

Mesec marec je bil spet pester za slovenske založbe. Največ knjig je izšlo na področju mladinske literature. In kaj novega se je znašlo na policah? Omenimo le nekaj tem: Kakšne vse kreativne ideje rodi najstniška želja po osamosvojitvi? Kaj pomeni odraščati z duševno boleznijo? Kaj pomeni odraščati kot Rom in kako je lahko rešilna bilka igra šaha? V ptujskem Mestnem gledališču pa so premierno uprizorili predstavo srbskega avtorja in režiserja Nikite Milivojevića z naslovom Pot neizbrana. V ospredje postavlja vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti, ki sta se v vsej razsežnosti pojavili in izpostavili zlasti v času epidemije koronavirusa – igrata prvakinji slovenskega gledališča Milena Zupančič in Nataša Barbara Gračner. In še o sedmem koncertu cikla Tutti – osrednjega simfoničnega cikla Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Ob gostujočem dirigentu Quentinu Hindleyu in Simfoničnemu orkestru akademije se predstavlja solist Sven Brajković na klavirju. Na programu je tudi noviteta skladatelja Juraja Marka Žerovnika.

V Berlinu poteka Mesec evropske fotografije, največji fotografski festival v Nemčiji in na njem razstavlja v Berlinu živeča Vanja Bućan kot prva slovenska fotografinja v okviru tega pomembnega festivala. Razstava ima naslov Rajske ptice. Predstavljamo tudi novosti Mladinske knjige, založbe Miš in KUD Sodobnost International za mlade bralce.

"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.

V oddaji Svet kulture danes najprej o novi predstavi za otroke, ki jo je pripravil ljubljanski Miniteater. Krojaček Hlaček je vsem dobro znani junak iz istoimenske knjige, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Predstavlja junaka, ki težave rešuje na preprost način, največkrat s pripomočki za šivanje. Gledališka uprizoritev, ki jo je režiral Robert Waltl pa je prežeta s stripovsko estetiko. Ozrli se bomo tudi med knjižne platnice. Nedavno je založba Mladinska knjiga predstavila dve pesniški knjigi, pri nastanku katerih je v različnih vlogah sodeloval pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina. Za prvo knjigo, ki je izšla v zbirki Kondor in je antologija slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, je pripravil izbor pesnic in pesnikov, drugo pa je prevedel – gre za izbor iz pesniškega ustvarjanja hrvaškega pesnika Ivana Slamniga, ki je pod naslovom Nostalgija ostanka izšel v zbirki Nova lirika.

Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.

Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Mladinske organizacije ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozarjajo na že dolgo nerešena vprašanja slabe dostopnosti do stanovanj in služb ter na stiske, ki ta boj spremljajo. Želijo si svetle in zelene prihodnosti, ki jo je treba začeti ustvarjati takoj. Druge teme oddaje: - Ljubljanski zdravstveni dom uvaja nov način elektronskega naročanja - FBI naj bi na posestvu Donalda Trumpa iskal dokumente, povezane z jedrskim orožjem - V Dutovljah se začenja praznovanje ob 50-em prazniku terana in pršuta

O letih, ki jih gospod Ciril Finc šteje že kar 91, pa o otroštvu, vojski, delu v mladinski delovni brigadi na progi Šamac–Sarajevo leta 1947, s katere še vedno hrani izkaznico in takratno fotografijo, o poklicu in družini ter seveda o življenju v Domu starejših občanov Grosuplje – bo tekel pogovor v tokratni oddaji. Cirila Finca je obiskala Lucija Fatur.Gospod Ciril Finc rad pripoveduje zgodbe iz svojega življenjaO letih, ki jih gospod Ciril Finc šteje že kar 91, pa o otroštvu, vojski, delu v mladinski delovni brigadi na progi Šamac – Sarajevo leta 1947, s katere še vedno hrani izkaznico in takratno fotografijo, o poklicu ter družini, ter seveda o življenju v Domu starejših občanov Grosuplje – teče pogovor v tokratni oddaji.

Zbirka Sinji galeb je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas. Knjižna zbirka, namenjena mladim bralcem od 10. leta naprej, je pri Mladinski knjigi začela izhajati pred 70 leti. Zasnoval jo je njen prvi urednik, pesnik Ivan Minatti. Od takrat je izšlo več kot 350 del slovenske in svetovne mladinske književnosti. V jubilejnem letu zbirka Sinji galeb nadaljuje tako z objavljanjem del slovenskih avtorjev in avtoric kot s posredovanjem knjig iz slovenske in svetovne mladinske književnosti.

O nacionalnem programu za kulturo do leta 2028 že od septembra potekata široka javna in politična razprava. Predlagatelj osnutka, Ministrstvo za kulturo, poslanstvo dokumenta vidi v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti. Preden bosta o osnutku odločala vlada in državni zbor, bodo o njem razpravljali tudi voditelj Marko Golja s sogovorniki. Minister Vasko Simoniti se povabilu, brez pojasnila, ni odzval. Gostje: - Uršula Cetinski, predsednica Nacionalnega sveta za kulturo, - dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, - dr. Andrej Blatnik, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj, - Tadej Meserko, strokovni vodja društva Asociacija.

V septembrske termine radijske igre za otroke so kot poklon Kristini Brenk, pionirki otroškega in mladinskega založništva pri nas, ob 110. obletnici njenega rojstva našle pot štiri igre, ki so nastale po njenih avtorskih zgodbah. V samosvoj zvočni krog jih je povezal avtor cikla režiser Klemen Markovčič. Kristina Brenk, sicer tudi doktorica pedagogike, se je med letoma 1949 in 1973, ko se je upokojila, v celoti posvetila mladinski književnosti kot prva urednica Mladinske knjige. V tem času je zasnovala niz antologijskih in nekaterih še vedno živih zbirk za otroke, ki so bogatile generacije otroštev. Literaturi za otroke in tudi načrtnemu razvoju izvirne ilustracije je utrla pot, po kateri ti stopata še danes in sta po razvitosti in kakovosti, tudi v svetovnem merilu, svojevrsten unikum. Njena dediščina prvih prevodov svetovne otroške literature v slovenščino je neprecenljiva. Eden takšnih je gotovo prevod Pike Nogavičke izjemne Astrid Lindgren, ki generacijam ostaja v neprecenljivem spominu na otroštvo in v uteho v odrasli dobi. Sicer pa tudi arhiv Radia Slovenija hrani 174 enot gradiva, povezanega s Kristino Brenk, od tega 4 igrane vsebine. Pravljično zvočno poti Kristine Brenk Dobri sovražnikov pes. Zvočna zgodba o kurirčku Nejcu in njegovih vojnih dogodivščinah.

Drugi vsebinski poudarki: - Bodo prizadevanja VDC Nova Gorica za odprtje enote na Trnovem obrodila prve sadove? - Ustvarjalke mega gobelina preselile vezenje na mestne ulice Raven na Koroškem - Kakšna bo letina pšenice in ječmena v Pomurju? - Mladinske delovne brigade so koristino preživljanje prostega časa

Marija Antonija Novljan ima 89 let. Uživa na svojem zelenjavnem vrtu, med rožami, čas si preganja tudi s poslušanjem našega radia, vedno pa tudi rada pripoveduje o svojem življenju. Njene misli pogosto odplujejo v čas njenega otroštva in mladosti, ki jo je preživela v njej tako ljubi Beli Krajini. To so bili težki časi. Čas druge svetovne vojne in čas po vojni. Kot 15letno dekle se je kot brigadirka udeležila gradnje železniške proge Šamac Sarajevo. Mladinske brigade so bile po vojni številne. Na različnih koncih razrušene Jugoslavije so opravile zelo dragoceno in dobrodošlo delo, prostovoljno delo pa je bilo za tisti čas nekaj običajnega, pravi.

V Radijski tribuni smo govorili o civilni pobudi »Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora.« Njen cilj je opozoriti na preobremenjenost prometnega koridorja Maistrove, Mladinske, Cankarjeve in Krekove ulice. Ta je, med drugim, posledica obnove Koroške ceste, ki je zdaj zaprta za promet. V iniciativi pravijo, da ne vedo, kaj bo, ko bo za promet zaprt še Lent. Želijo se pogovarjati in najti kompromis. Naša sogovornika sta bila vodja pobude Rudi Klanjšek in podžupan Samo Peter Medved. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik.

Vijol‘čni kafe z Urošem Jurišičem: "Za nas ni nič nemogoče" Ob 60-letnici NK Maribor se v rubriki Vijol‘čni kafe, ki v celoti izhaja kot podkast, pogovarjamo z ljudmi, ki so bili ali so še tesno povezani z NK Maribor. Dan pred velikim jubilejem vijoličastih smo se v njegovi pisarni pod tribuno Ljudskega vrta pogovarjali s sekretarjem kluba Urošem Jurišičem. Dobrih dvajset let je v NK Maribor opravlja različne naloge, pred tem je bil zvest navijač kluba iz Mladinske ulice 29, s prijatelji, s katerimi je študiral v Ljubljani, je hodil na vsa njegova gostovanja, v Ljudskem vrtu pa so imeli letno vstopnico na zahodni tribuni. Danes se bo s sodelavci in ekipo odpravil na Bonifiko, če ne bi bilo koronakrize, bi z navijači, nekdanjimi in sedanjimi nogometaši, sponzorji in vsemi povezanimi s klubom 60-letnico praznoval v Dvorani Tabor. "Ker smo doma v Ljudskem vrtu in smo ljudski klub, smo želeli organizirati veliko zabavo. Pred dobrim letom smo sestavili organizacijski odbor in rezervirali dvorano. Žal v letu 2020 to ne bo mogoče, bomo pa zadevo izvedli v boljših časih, upam, da leta 2021. Smo se pa odločili, da bomo za vse, ki jih NK Maribor zanima ali pa tudi ne, pripravili igrano-dokumentarni film. Tri mesece je večina sodelavcev veliko svojega časa posvetila snemanjem, nastal je kvaliteten izdelek, ki bo pokazal čustva do kluba in mesta. Premiera bo v prvih dneh prihodnjega leta na TV Slovenija, kasneje pa bo na voljo tudi na naših platformah," razkriva Uroš Jurišič. Kliknite na vecer.com/nkmaribor

Beremo jesenske romane Mladinske knjige.

Evropski poslanec Milan Brglez se je v zadnjem spomladanskem pogovoru Od doma do doma pogovarjal z Aljažem Vrhovnikom, koordinatorjem Mladinske iniciative za 3. razvojno os, generalnim sekretarjem Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Koroško osebnostjo leta 2018, imenom tedna na Valu 202 in družbeno-političnim aktivistom na številnih področjih. Vse v eni osebi – vsestransko aktivnem mladem človeku. Tem ni zmanjkalo.

Vinka Möderndorferja lahko brez zadržkov označimo za enega najbolj plodovitih slovenskih umetnikov. Pa tu ne gre le za to, da je njegov opus nenavadno obsežen, je tudi osupljivo raznolik. Möderndorfer namreč ustvarja za otroke in odrasle, piše poezijo, prozo in dramatiko, velja za enega najbolj prepoznavnih sodobnih režiserjev, ki je suveren tako v radijskem, televizijskem in filmskem mediju kakor v gledališki dvorani. In vendar se zdi, da se je v zadnjih letih v zavesti najširše slovenske javnosti zasidral predvsem kot tisti predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki na jeziku nima ene same dlake. Tri leta zapored je namreč Möderndorfer kot govorec na osrednji državni proslavi ob kulturnem prazniku bičal slovensko politiko nasploh in kulturno politiko posebej, svaril je pred pogubno finančno in simbolno devalvacijo ne samo umetniškega ampak najbrž kar vsega intelektualnega dela, neutrudno je razgaljal puhloglavost slovenskih gospodarjev in slovenskih hlapcev, ki – tako eni kakor drugi – bolj kakor k temu, da bi razgibali svojega duha ob pravi umetnosti, stremijo k temu, da bi se eksistencialno uspavali ob ceneni, pop-kulturni zabavi. Potem je nenadoma odstopil s svojega položaja in letos ga na Prešernovi proslavi – na veselje enih in žalost drugih – nismo slišali. A tudi kadar žarometi javne pozornosti vanj niso usmerjeni, Möderndorfer o slovenski kulturni krajini misli hudo kritično. To dokazuje tudi njegov Ljudomrznik na tržnici, knjiga esejev, razmišljanj in dnevniških zapisov, ki je pred nedavnim izšla v založbi Mladinske knjige. Kaj je torej narobe s sodobno slovensko kulturo in zakaj mora umetnik – objektivno nehvaležnim pogojem navkljub – vendarle nadaljevati? – To sta vprašanji, ki sta nas v pogovoru z Vinkom Möderndorferjem zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Vinko Möderndorfer (BoBo ; MMC)

Zahodna civilizacija že dobrega četrt tisočletja, vse od dobe razsvetljenstva, stremi k temu, da bi ljudje kot politična, ekonomska in družbena bitja delovali trezno, premišljeno, racionalno, zanašajoč se pač predvsem na preudarno uporabo razuma. In kam nas je zasledovanje tega ideala navsezadnje pripeljalo? – Po eni strani na Luno, po drugi v Auschwitz. Ta radikalni paradoks je vztrajno tematiziral eden velikanov poljskega pesništva 20. stoletja, Zbigniew Herbert. A tega ni počel – kakor bi nemara pričakovali – tako, da bi pisal globoko izpovedne pesmi v prvi osebi ednine. Ne; namesto tega si je izmislil lik gospoda Cogita, ki se pojavi v številnih njegovih pesmih in pooseblja sodobnega intelektualca, ki ga bolj kakor trdno prepričanje ali zanesljiva vednost določata protislovje in dvom. Herbertovega gospoda Cogita tako ugledamo zdaj globoko zatopljenega v tehtne misli, zdaj pri najbolj banalnih opravilih. Včasih je videti klavrno smešen, spet drugič ganljiv v svoji ranljivosti. Kar nam hoče sporočiti, je lahko globoko in pronicljivo, lahko pa je tudi jalovo in odvečno. Pa je gospod Cogito tak, kakršen je, le prispodoba za sodobnega intelektualca – ali se pač v njem lahko prepozna slehernik? – Odgovor smo ob svetovnem dnevu poezije iskali v Sobotnem branju, ko smo pokukali med platnice Gospod Cogita, izbora iz Herbertove izrazito komunikativne poezije, ki ga je za knjižno edicijo Nova lirika, ki izhaja pod okriljem Mladinske knjige, pripravil polonist dr. Niko Jež. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Misel, da lahko pod drobnogled vzamemo množico literarnih del, ki so nastala v istem obdobju, in iz njih s podrobno analizo izluščimo duha tega časa, nam ni tuja. Prav nasprotno; če beremo na primer Cankarja pa obenem pogledujemo še k Murnu, Župančiču in Govekarju, se bomo razmeroma dobro podučili o idejah in vrednotah, ki so intelektualno razgibavale prvo desetletje dvajsetega stoletja, pa najbrž tudi o socialnih in ekonomskih pogojih, ki so pogojevali sleherno umetnostno pisanje v tistih letih. In če se razgledamo še po tisku tistega časa, bomo marsikaj zanimivega izvedeli celo o tem, kako so literarna dela teh avtorjev odzvanjala pri drugih tedanjih bralcih, tako poklicnih kakor ljubiteljskih. Vse to se zdi povsem samoumevno. Kar pa je malo manj samoumevno je to, da se na tak način ni mogoče lotiti samo literarnih del, napisanih za odrasle, temveč tudi tistih, ki so bila ustvarjena za otroke oziroma mlade. No, literarni zgodovinar dr. Peter Svetina je s knjigo Metuljčki in mehaniki : slovenska mladinska književnost med meščanstvom in socializmom, ki je pred časom izšla v založbi Mladinske knjige, prepričljivo pokazal, da je ne le možno ampak še kako plodno tudi tako branje. Kako je torej družbeno-politični kontekst 20. stoletja zaznamoval pesmi, zgodbe in romane, napisane za naše mlajše bralke in bralce? Kakšen vpliv so imeli nenehoma spreminjajoči se vetrovi zgodovine na oblikovanje kanona mladinske književnosti na Slovenskem? Kako so se v dvajsetem stoletju spreminjala pričakovanja slovenske družbe glede nalog, ki naj bi jih izpolnjevala mladinska književnost? Ta in druga sorodna vprašanja smo pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Petra Svetino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: saralcassidy (Pixabay)

Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladinske olimpijske igre uprizarjajo izjemno idejo in vizijo razvoja športnikov. Namreč, mladi športniki se morajo na poti k vrhunskim športnim dosežkom večkrat primerjati med seboj in rasti ter ni boljšega okolja kot je to znotraj olimpijske družine svetovne razsežnosti v podobi olimpijskih iger za mlade. Hkrati pa to niso samo športne igre, temveč so tudi popotnica v družbeno življenje, saj so športniki deležni posebnega izobraževalno-kulturnega programa. MOI predstavljajo mladim športnikom enega izmed prvih večjih korakov na svoji športni poti in z udeležbo postajajo del olimpijskega gibanja. Mladi olimpijci, ki so pravkar vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz švicarske Lozane, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Slišali bomo tudi, koliko treme je prisotne na začetku vsake tekme ali nastopa in kakšen je občutek, ko stojiš na odru za zmagovalce in ti okoli vratu obesijo medaljo.

V šesti pizodi podkasta Polcajt smo ostali prikrajšani za nogometni pogled Marka Kovačeviča. Miha Dajčman pa govori o prvi zmagi Maribora v prvenstvu, o burnem dogajanju v klubu iz Mladinske ulice, pretežki tretji skandinavski oviri in o nadaljevanju sezone. Vabljeni k poslušanju in k branju špornih vsebin na vecer.com/sport

Matjaž Šalamun - Šalca je uradni napovedovalec na tekmah NK Maribor, soavtor oddaje HBDJKV, tretjina Reporterja Milana in solastnik podjetja Caar, ki se ukvarja z restavriranjem starodobnikov. Danes, 22. maja 2019, bo NK Maribor na svojem stadionu zmagoslavno dvignil lovoriko za 15. naslov državnih prvakov. Ob tej priložnosti smo se ob kavi v Ramzes pubu srečali s prvim glasom Ljudskega vrta in sodelavcem nogometnega kluba iz Mladinske ulice, Matjažem Šalamunom - Šalco. Radijec je v gostilni na Pobrežju, kjer živi zadnja tri leta, pil macchiato z radensko. Pogovarjali smo se o NK Maribor, HBDJKV, Reporterju Milanu in Mariboru. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-matjazem-salamunom-salco-na-zivce-mi-gredo-prazne-obljube-10011948

Izobraževanje mladih v planinskih veščinah ima v Sloveniji že več kot 90-letno tradicijo. Danes ga med drugimi izvaja tudi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Ta je pred kratkim dobila novo vodstvo, ki je predstavilo projekte, namenjene pedagoškemu delu z mladimi. Govorili smo tudi o vključitvi komisije v sistem Nefiks, ki bo mladim omogočil razvijanje kompetenc za pridobitev zaposlitve na področju planinstva in s planinstvom povezanimi dejavnostmi.