POPULARITY
Dr. Ada Guštin Habuš je pred časom akademsko okolje zamenjala za podjetniškega. Je soustanoviteljica in direktorica Kolibri Labs. To je podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem in razvojem programske opreme na področju umetne inteligence. Organizacijam torej pomaga pri vpeljavi umetne inteligence v njihove poslovne procese. Kdo pa pri vodenju pomaga Adi, kaj jo motivira in kako sledi trendom?Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili mladi z Ekonomske srednje šole Novo mesto, ki so v okviru radijskih novinarskih delavnic snemali in montirali na temo podjetništva. Kakšni so največji podjetniški izzivi mladih? Biti influencer ali imeti klasično službo? Kako zaslužiti s hobijem? O vsem tem smo se pogovarjali in slišali tudi različna zanimiva razmišljanja številnih sogovornikov, ki so jih mladi ujeli pred mikrofon.
Če boste poslušali celoten pogovor s Tomažem Bergočem, boste več izvedeli tudi o projektu Stiske iz omarice, ki razkriva zgodbe o duševnih stiskah otrok in mladostnikov v Sloveniji. Prihodnji teden, 20. maja, bo UNICEF v soorganizaciji Narodnega doma Maribor, na mariborskem Glavnem trgu postavil 90 šolskih omaric z resničnimi stiskami otrok in mladih. Gre za nadaljevanje družbeno-ozaveščevalne kampanje Stiske iz omaric, ki poziva k normalizaciji pogovorov o duševnem zdravju, saj je to prvi korak do rešitve. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft, je prvi gost sedme sezone Vodenja s posluhom. Izvedeli boste, kako si sestavlja svoj urnik, kako geopolitične negotovosti vplivajo na njegovo delo in zakaj se mu zdi vredno ukvarjati z zemeljskimi problemi, čeprav ima podjetje velike ambicije tudi v vesolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob prazniku dela ponavljamo pogovor z njim, ki je nastal leta 2023, ko je prejel Zoisovo priznanje.
V epizodi 178 je bil gost dr. Žiga Turk, profesor gradbeništva in nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter pobudnik številnih reform v Sloveniji. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj komunikacijskih tehnologij Vpliv digitalne revolucije na industrije Ekonomske razlike in kapitalizem Demokracija in populizem Vloga medijev in informacij v družbi Izzivi in priložnosti za Evropo Umetna inteligenca in prihodnje perspektive Mladina, ambicije in priložnosti
Neracionalna in nedosledna gospodarska politika ameriškega predsednika Trumpa postaja otipljiva. Zaradi posledic novih carinskih politik, sprememb trgovinskih povezav in vsesplošne negotovosti je tako Mednarodni denarni sklad ohladil gospodarske napovedi za letos. Na svetovni ravni za 0,5 odstotne točke, v Evropski uniji za 0,2 odstotne točke in v Sloveniji za kar 0,8 odstotne točke. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Triglav skladi Benjaminom Jošarjem in ekonomistom dr. Črtom Kostevcem z Ekonomske fakultete.
V epizodi 176 je bil gost Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB d.d. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razumevanje gospodarskih ciklov in bančne strategije Strateško odločanje v bančništvu Vloga bank pri gospodarskem razvoju Izzivi v bančnem sektorju Družbeno zaupanje in gospodarski sistemi Demografski izzivi in priseljevanje Ekonomske politike in globalna konkurenca Vloga države in strategija Bitcoin in prihodnost bančništva Vpliv regulacije na bančne storitve ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025
Kako se je skozi zgodovino oblikoval ameriški izrazito skeptičen pogled na vlogo države v družbi in gospodarstvu ter zakaj v Evropi na to gledamo drugače?Vse odkar je Donald Trump pred približno dvema mesecema ponovno postal ameriški predsednik, lahko spremljamo celo vrsto ukrepov, ki močno krčijo in spodkopavajo ameriško državno birokracijo oziroma vrsto državnih podsistemov, ki skrbijo za najrazličnejša polja ameriške družbe in gospodarstva, od pokojninskega sistema pa do državne vremenske službe. Če se površnemu opazovalcu lahko zdi, da gre pri tem početju za povsem individualne kaprice nekaterih vplivnih ljudi v administraciji, pa nekoliko bolj podroben pogled v ameriški politični diskurz hitro pokaže, da se te ideje nikakor niso pojavile čez noč, ampak je skepticizem do javnih sistemov že dolgo globoko zasidran v ameriški politični kulturi, ameriško pojmovanje države in njenih nalog ter pristojnosti pa je v marsikaterem oziru precej drugačno od tistega, ki se je oblikovalo na evropski celini, kjer kot razmeroma samoumevno razumemo, da država skrbi za celo vrsto stvari, od zdravstvenih in socialnih sistemov, pa do šolstva in okoljskih regulacij ter celo lastništva osnovne infrastrukture. Kako sta se ta dva precej različna pogleda na vlogo države v družbi in gospodarstvu skozi zgodovino oblikovala in razvijala, katere so glavne razlike med njima ter kaj eden ali drugi koncept lahko pomeni za funkcioniranje moderne države v današnjem času, se bomo spraševali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo dr. Bogomirja Kovača z ljubljanske Ekonomske fakultete, politologa dr. Igorja Lukšiča s Fakultete za družbene vede ter kulturologa dr. Blaža Kosovela. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: izsek iz preambule ustave Združenih držav
Globoko pod morsko gladino je živela strašna pošast po imenu Nian, kar v slovenščini pomeni leto … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtorica: Tina Ilgo. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
Gost prve epizode šeste sezone Vodenja s posluhom je Gorazd Lampič, fizik, ki ima skoraj 20 let izkušenj z vodenjem. »Precej pomembno je, da si podjetnik želi zaposlovati sodelavce, ki so pametnejši od njega,« pravi Lampič, ki je tudi soustanovitelj podjetja Elaphe. Podjetje deluje na področju e-mobilnosti, zaposluje več kot 100 ljudi. Razvijajo pogonske elektromotorje, ki so nameščeni neposredno v kolesa vozil, sodelujejo pa z večino največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Australija je svjetski lider u proizvodnji solarne energije na krovovima, sa više od 3,6 miliona domaćinstava koja se prebacuju na ovaj oblik zelene energije. Vijeće za klimu kaže da solarna energija štedi Australcima ukupno tri milijarde dolara godišnje – i nada se da će se ove brojke udvostručiti. Ali, koliko je to izvodljivo dok se Australci bore s ekonomskom krizom?
Veliko Slovencev se bo v tem poletju udeležilo vsaj enega če ne več velikih športnih dogodkov. Največ zanimanja je za evropsko nogometno prvenstvo, kolesarsko dirko po Franciji in olimpijske igre, ki se bodo v Parizu začele čez dobra dva tedna. A organizacija velikih športnih prireditev, tako doma kot v tujini, nikakor ni samoumevna. Še manj je v aktualnih razmerah po svetu samoumevno, da takšni dogodki minejo brez hujših incidentov. O tem kdo ima interes za prirejanje velikih športnih tekmovanj, kaj takšna organizacija zahteva in kaj prinaša ter kako preprečiti, da bi se na njih zgodilo kaj neprijetnega bomo tokrat razpravljali v Studio ob 17.00. Gosti Mateja Hrastarja bodo Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, upokojeni policijski inšpektor Mihael Burilov, nekdanji direktor Slovenske varnostno obveščevalne agencije Andrej Rupnik ter direktor podjetja Spontanzo Matej Avanzo.
Pravljica o ljubezni, ki je postala navdih za praznovanje kitajskega praznika zaljubljenih … Pripoveduje: Gregor Zorc. Avtorica: Mojca Seljak. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Redakcija: Špela Šebenik in Alja Verbole. Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
Morje je uporabilo plimovanje, da je spralo pesek z dna in ga odložilo na obali … Pripoveduje: Ana Urbanc. Avtorica: Tjaša Vilotič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
Tretja gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Romana Girandon. Že dobro desetletje je predsednica uprave Loterije Slovenije, od lani pa tudi predsednica Združenja evropskih loterij, ki povezuje 70 članic iz 40 držav. V ospredje postavlja vodenje z močjo poslanstva in družbeno odgovornost organizacije, ki jo vodi. Zakaj na loteriji sami sebi pravijo PEZ ekipa? Razmišlja tudi o tem, kako se pripraviti na prevzemanje odgovornosti in pripoveduje o zanimivi poti do prve službe. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Druga gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Jana Petek, nekdanja generalna direktorica Novartisa v Sloveniji, ki že vrsto let zaseda pomembne vodstvene funkcije v farmacevtski industriji. Osrednja tema je vodenje sprememb in izkušnje, ki jih je dobila ob vodenju oddelitve Leka in Novartisa. Jana Petek slikovito pravi: "Avion je bil že v zraku, mi smo ga pa še vedno gradili." Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
V prvi epizodi pete sezone gostimo enega najvišje uvrščenih slovenskih menedžerjev v mednarodnih korporacijah Toma Fuxa. Podpredsednik Toyota Motor Europe skrbi za prodajo in marketing, odgovoren je za 53 držav in več kot 40 milijard evrov letnega prometa. Kot pravi, se je navadil živeti v treh ali štirih državah na teden. Razkril je zanimive izzive, s katerimi se sooča v službi in povedal, kako skuša uskladiti delo in prosti čas.Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Ko so zahodne države po ruskem napadu na Ukrajino pred dvema letoma uvedle obsežne gospodarske sankcije proti Rusiji, smo slišali odločne napovedi, kako bo to rusko gospodarstvo potisnilo na rob propada, tako da si Rusija nikakor ne bo mogla privoščiti nadaljevanja vojne v Ukrajini. In vendar danes pogled na rusko ekonomijo sploh ne sovpada s takratnimi zahodnimi pričakovanji. Rusija je morala sicer res v veliki meri preoblikovati svoje gospodarstvo in ogromen del svojega proračuna namenja vojnim potrebam, ampak police v trgovinah so polne, rubelj je kmalu po začetnih nihanjih postal stabilen, brezposelnost je rekordno nizka, inflacija ni dosegla katastrofalnih razsežnosti, Rusija pa je lani in bo po napovedih tudi letos beležila večjo rast od skupine razvitih držav G7, ki tudi same niso ušle nekaterim negativnim posledicam lastnih ukrepov. Kakšen je bil torej resničen učinek zahodnih gospodarskih sankcij? Na kakšne načine se jim je Rusija prilagodila oziroma jih obšla? Kako ruskemu gospodarstvu kaže ne le trenutno, ampak tudi na srednji in daljši rok? Ter kaj vsi ti procesi pomenijo ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja v Ukrajini, ampak tudi za oblikovanje novih gospodarskih zavezništev in odvisnosti, ki bodo na svetovno gospodarstvo in politiko verjetno vplivali še dolgo po koncu tega spopada? O vsem tem se bomo v tokratni Intelekti pogovarjali z ekonomistom z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jožetom P. Damijanom ter dobrim poznavalcem postsovjetskega prostora, dr. družboslovnih znanosti, ekonomistom in nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem, nekaj vtisov iz Rusije pa je prispevala tudi naša dopisnica Vlasta Jeseničnik. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Ši Džinping in Vladimir Putin, Wikipedija, javna last
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Cesar je sladke cmočke v čast in slavo prelepe služabnice poimenoval Yuan Xiao … Pripoveduje: Anja Novak. Avtorica: Katja Simončič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
Voditelji Evropske unije skušajo v Bruslju odpraviti težave, povezane z dogovorom o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini. Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini, naraščajočih trenj med Rusijo in Natom ter vzpona Kitajske, od katere je močno odvisno njeno gospodarstvo? Kako lahko poveča svoj vpliv in svojo moč? In koliko je njena ranljivost tudi posledica notranjih nesoglasij? Gostje: • profesorica mednarodne ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Katja Zajc Kejžar • publicist in nekdanji diplomat Mirko Cigler • profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Zlatko Šabič
Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti. Kaj pravzaprav povzroča kratke stike med sodobnimi tehnologijami in nami, njihovimi uporabniki, in kakšne so strategije humanizacije digitalnega dela? To so vidiki, ki jih raziskuje prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je za svoje delo prejel Zoisovo priznanje.
Drugi poudarki iz oddaje: - Za starejše prihaja nekaj spodbudnih novic, naši dopisniki jih prinašajo iz Posavja, Ilirske Bistrice in s Ptuja - V stavbi nekdanje celjske Ekonomske šole ima nove prostore mariborska Fakulteta za logistiko - V Šempetru pri Novi Gorici so odprli prenovljen kolesarski park
Američanka Claudia Goldin, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je v mačističnem svetu ekonomistov šele tretja ženska, prejemnica te nagrade, je svoje osrednje raziskave namenila raziskovanju plačne neenakosti med moškimi in ženskami na delovnem mestu. Kaj taka dolgotrajna neenakost pomeni skozi oči ekonomista in kakšne ima posledice za družbo, razmišlja profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jože Damijan.
Proračunske škarje med prihodki in odhodki so široko razprte. Kljub temu vlada dodaja nove izdatke v obliki proračunskih varovalk, ki pa služijo kot izgovor za slabo pripravljene ukrepe. Ob tem pa na vrata trka fiskalno pravilo. Prihodnje leto bo spet treba upoštevati fiskalno disciplino, porabo bo treba znižati in se opreti na črpanje evropskih sredstev. Tudi iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer smo bolj na repu med evropskimi državami. O teh izzivih voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Josip Mihalic, direktor Urada za okrevanje in odpornost; dr. Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Umetna inteligenca bo s svojim hitrim razvojem vplivala tudi na gospodarstvo. Podjetja se bodo morala prilagoditi spremembam, svoje delavce in delavke pa izobraziti za nove spretnosti. A kot poudarja profesorica doktorica Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, je nevzpodbuden predvsem podatek, da si kar polovica odraslih, ki niso deležni izobraževanja o delovanju in uporabi novih tehnologij, tega niti ne želi. Čeprav umetni inteligenci že danes namenjamo vse več pozornosti, bo ključno vlogo igrala v prihodnjih letih. Do leta 2030 bi po besedah profesorice doktorice Redek lahko prispevala enako svetovnemu gospodarstvu kot Indija in Kitajska skupaj. Z njo se je pogovarjal Rene Markič. foto: Pixabay
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo "lovci na glave" in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. V pogovoru s strokovnim sodelavcem oddaje profesorjem z Ekonomske fakultete Mihom Škerlavajem in Anjo Hlača Ferjančič tudi o aktualni temi: t. i. tihih odpovedih.
Peta epizoda prinaša vpogled v delovanje hitrorastočega podjetja Blubit, ki je bilo že dvakrat uvrščeno med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Blubit izdeluje unikatne rešitve na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Kako pomembno je najti vodje in kako zanimiv pristop imajo pri njihovem razvoju?Gosti: Andreja Boštjančič, vodja splošnih služb v Blubitu; Zvonko Boštjančič, lastnik in direktor Blubita; dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
V tretji epizodi v ospredje postavljamo inoviranje, vodenje sprememb in smisel pri delu. Pred petimi leti je bilo podjetje Narayan ustanovljeno z osnovno idejo, da ljudem prinese zdravo prehrano po dostopni ceni. Poleg tega pa na trg poskušajo prinesti tudi superživila in rastlinske alternativne oblike proteinov. Pri inovacijah velikokrat naletijo na nezaupanje ali na odpor. Njihovo vodilo je izobraževanje ljudi o tem, zakaj trenutni način proizvodnje hrane ni primeren. Gosta: Žiga Vraničar, strateški direktor podjetja Narayan; dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Nova sezona prinaša zgodbe, ki v ospredje postavljajo trajnost.Prvi gost je Jernej Česen iz podjetja Outfit 7. Eno vodilnih podjetij na področju iger ima več kot 400 zaposlenih z vsega sveta. Z gostom o tem, kako se je podjetje spremenilo, kako skušajo poskrbeti, da ne pride do izgorelosti in kaj je zanj največji izziv pri vodenju. "Pomemben vidik trajnosti, ki je pogosto spregledan, je način ravnanja z ljudmi pri delu." dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani
Golob: Dokler imajo Ukrajinci voljo do vojaške obrambe, jih moramo pri tem podpiratiZakaj medicinske sestre ne bodo podpisale sporazuma o odpravi plačnih nesorazmerij?O demografski sliki sveta, Evrope in Slovenije s profesorjem Ekonomske fakultete v Ljubljani Janezom Málačičem.Vreme: Ponoči in jutri bo oblačno. Občasno bodo predvsem na jugu in vzhodu manjše padavine.
Za iskalce zaposlitve so zdaj ugodni časi - prostih del je veliko, delavcev pa ni. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta po napovedih do konca leta še nadaljevala, pred vrati pa je energetska kriza, ki bi lahko močno pretresla tudi trg dela. V prihodnjih dveh letih je pričakovati precej manjšo intenzivnost zaposlovanja. Razloga sta manjša gospodarska aktivnost in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Kaj bo na trg dela prinesla jesen? Kakšne ukrepe snuje država in kaj smo se naučili iz zadnje covid-krize? O tem voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Alenka Kajzer, namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj; Tjaša Redek, profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; Tilen Prah, izvršni direktor Skupine Kariera.
Javna razprava o najnovejših davčnih spremembah je končana. Vprašanj, predlogov in kritik je veliko. Jih bo vlada upoštevala? Bodo davčne spremembe v času zaostrovanja gospodarskih razmer še dodatno oslabile slovensko gospodarstvo? Se bo zaradi njihove uvedbe res izboljšal naš javnofinančni položaj, kot obljublja vlada? Kdaj lahko pričakujemo širšo in celovito davčno reformo in ali bo ta vključevala tudi nepremičninski davek? O tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Pogovarjali smo se z Ladislavom Rožičem iz ZSSS in profesorjem Dušanom Mramorjem z Ekonomske fakultete, gostje v studiu pa bodo: Tilen Božič, Državni sekretar na Ministrstvu za finance; Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija; Karel Lipnik, analitik in komentator Dela.
V bolnišnicah priprave na morebitno jesensko rast števila covidnih bolnikov.Po državi se širijo ukrepi za zmerno rabo pitne vode.Zaradi požara trpijo tudi prostoživeče živali, ki najbolj potrebujejo vodo.Ekonomske napovedi kažejo, da se nam bliža zahtevna jesen. Čaka nas recesija.VREME: Ponoči bodo padavine zajele vso Slovenijo. Dopoldne se bo od zahoda razjasnilo.
Repriza oddaje, v kateri smo z ekonomistom dr. Bogomirjem Kovačem še pred izbruhom vojne v Ukrajini govorili o gospodarskih, psiholoških, družbenih in geopolitičnih vzrokih rasti cen Po tem ko smo se vsaj v zahodnem svetu v preteklih desetletjih navadili, da se z inflacijo ne ukvarjamo resno, smo že v mesecih pred ruskim napadom na Ukrajino lahko opazili občuten dvig cen nekaterih življenjskih potrebščin in inflacija je, vsaj ponekod, resnično dosegla stopnjo, ki je že nekaj časa nismo videli. Zdel se torej primeren trenutek, da si nekoliko pobliže ogledamo ta ekonomski fenomen, ki je v 70-ih letih preteklega stoletja tako prestrašil kreatorje svetovnih gospodarskih politik, da so v prihodnjih desetletjih skušali narediti skoraj vse, kar je bilo mogoče, da bi stabilizirali cene, tudi če je to velikokrat prineslo recesijo in ustavljanje gospodarske rasti. O tem, kaj sploh je inflacija in kako nastane, kako so o njej razmišljali skozi zgodovino, ter o njenih ne le ekonomskih, ampak tudi psiholoških, družbenih in geopolitičnih razsežnostih, smo tako januarja za Glasove svetov govorili z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete. Poslušate reprizo oddaje, ki jo je pripravila Alja Zore.
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
Prva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, bo tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, bodo soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida. Pred volitvami v državni zbor smo soočili predstavnike parlamentarnih strank o ekonomskih politikahPrva dva tedna uradne politične kampanje pred volitvami v državni zbor sta pred mikrofoni in kamerami potekala razmeroma dostojno in argumentirano, na družbenih omrežjih pogosto sovražno in vulgarno. Iz prvih minut in strani v medijih so jo izrivale surove podobe vojne v Ukrajini. Kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance, je bila tema drugega radijskega predvolilnega soočenja. Svoje poglede in možne rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, so soočili predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta Maja Derčar in Luka Robida.
V epizodi #74 z Jaša Andrenšek in Andrejem P. Škrabo debatiramo o geopolitiki in izzivih 21. stoletja. Dotaknemo se tematik, kot so: Intro Prisotnost v podcast studiu Učbenik življenja Klemenov cilj Komentar na vizijo Država kot podjetje Svoboda govora in Rusija Resne države Skupno vsem ljudem Ali lahko države na miroljuben način tekmujejo? Kje se prvič srečamo z nasiljem? Kolonije in nastanek kolonialnih držav Ekonomske sankcije Interes Korporacije kot novi player pri sankcijah in odločanju Individum in okolica Omenjeno v epizodi: How The Economic Machine Works by Ray Dalio https://youtu.be/PHe0bXAIuk0 Principles for Dealing with the Changing World Order by Ray Dalio https://youtu.be/xguam0TKMw8
Po tem ko smo se vsaj v zahodnem svetu v preteklih desetletjih navadili, da se z inflacijo ne ukvarjamo resno, zadnje mesece lahko opažamo občuten dvig cen nekaterih življenjskih potrebščin in inflacija je, vsaj ponekod, resnično dosegla stopnjo, ki je že nekaj časa nismo videli. Zdi se torej primeren trenutek, da si nekoliko pobliže ogledamo ta ekonomski fenomen, ki je v 70-ih letih preteklega stoletja tako prestrašil kreatorje svetovnih gospodarskih politik, da so v prihodnjih desetletjih skušali narediti skoraj vse, kar je bilo mogoče, da bi stabilizirali cene, tudi če je to velikokrat prineslo recesijo in ustavljanje gospodarske rasti. O tem, kaj sploh je inflacija in kako nastane, kako so o njej razmišljali skozi zgodovino, ter o njenih ne le ekonomskih, ampak tudi psiholoških, družbenih in geopolitičnih razsežnostih, bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili z dr. Bogomirjem Kovačem z ljubljanske Ekonomske fakultete. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.
Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.
Po tem ko smo se vsaj v zahodnem svetu v preteklih desetletjih navadili, da se z inflacijo tako rekoč ne ukvarjamo resno, občasno strašenje z dviganjem cen pa se je uporabljalo bolj ali manj le kot ideološko motiviran argument proti trošenju države v gospodarskih krizah, se zdi, da so danes strahovi pred inflacijo vendarle nekoliko bolj upravičeni. Četudi ta za zdaj še ni tako zelo visoka – v Sloveniji je denimo novembra dosegla dobre štiri in pol odstotke, kar je še vedno manj kot v času pregrevanja gospodarstva pred finančno gospodarsko krizo dobro desetletje nazaj – se namreč v evroobmočju medletna inflacija dviga že proti 5 odstotkom, v Združenih državah pa skoraj 7 odstotna rast cen v zadnjih dvanajstih mesecih predstavlja celo najvišjo letno rast inflacije od leta 1982. Čeprav o inflaciji kot enem najpomembnejših in tudi politično najbolj občutljivih ekonomskih kazalcev danes tako ponovno veliko govorimo, pa le redko skušamo resnično razumeti kompleksnost tega pojava. V tokratni Intelekti bomo zato skušali v grobem osvetlili, kaj inflacija sploh je, kako nastane oziroma je nastajala skozi zgodovino, kateri ekonomski, geopolitični in družbeni premiki so botrovali temu, da je bila v preteklih desetletjih v razvitem svetu tako nizka in v kakšni situaciji smo se v tem oziru znašli danes, pa tudi na kateri točki ta sicer v tržnih gospodarstvih vedno prisoten pojav sploh postane problematičen in kako ga je mogoče reševati. Pri tem nam bodo pomagali profesor na ljubljanski Ekonomske fakulteti dr. Bogomir Kovač, strokovni sodelavec na isti visokošolski ustanovi Igor Feketija in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Zanimanje za kapitalske naložbe se v Sloveniji sicer počasi a vztrajno krepi, a naš borzni trg tudi po treh desetletjih obstoja Ljubljanske borze ostaja premalo likviden. Kako ga okrepiti? Kako prepričati varčevalce, da je donos dolgoročno povečini višji na borzah kot v bankah? Na kakšen način spodbuditi mala in srednja podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih? Lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami? O vsem tem izkušeni poznavalci slovenskega kapitalskega trga v pogovoru, ki ga povezuje Urška Jereb. Gostje: - Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, - Igor Štemberger, redsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, - Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, - dr. Marko Pahor, ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete.
V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.
Na Prvem smo v juniju pripravili cikel štirih kitajskih pravljičnih večerov z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zadnja v nizu daljnih starodavnih modrosti je pravljica o ljubezni, ki je postala navdih za praznovanje kitajskega praznika zaljubljenih. Pripovedovalec: Gregor Zorc. Avtorica: Mojca Seljak. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Redakcija: Špela Šebenik in Alja Verbole. Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
Pripovedovalka: Anja Novak. Avtorica: Katja Simončič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
Štiri zaporedne junijske sobote odkrivamo svet starih kitajskih modrosti. Druga v nizu je pravljica Jingwei želi napolniti morje. In če dovolj pozorno gledamo, lahko še dandanes opazimo potomce ptice Jingwei, kako skušajo vztrajno zapolniti morje … Pripovedovalka: Ana Urbanc. Avtorica: Tjaša Vilotič. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, Posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
V oddaji Lahko noč, otroci! lahko štiri zaporedne junijske sobote prisluhnete kitajskim pravljicam, ki bodo zaživele v zvočni podobi. Prva v nizu je Pošast Nian. Potopimo se v čas starodavne Kitajske, ko je globoko pod morsko gladino živela strašna pošast po imenu Nian, kar v slovenščini pomeni leto … Pripovedovalec: Branko Jordan. Avtorica: Tina Ilgo. Režiserka: Ana Krauthaker. Oblikovalka zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Luka Hočevar. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Kitajski pravljični večeri z Radiem Slovenija in Konfucijevim inštitutom Ekonomske fakultete v Ljubljani, posneto v studiih Radia Slovenija, junij 2021.
Slovenski turizem je pred tektonskimi spremembami, opozarjajo poznavalci. Osem turističnih družb - med njimi Sava d.d., Istrabenz Turizem, Terme Olimje in Zreče - naj bi združili v Slovenski turistični holding in tako zagotovili prestrukturiranje in enotno upravljanje. Tak je načrt gospodarskega ministrstva. Ali je nov holding sploh potreben, kaj so prednosti in kaj pasti, kdo bi s turističnim holdingom pridobil in kdo izgubil, kaj bi pomenil za razvoj slovenskega turizma in kaj za nanj vezane dobavitelje? O teh in drugih vprašanji voditeljica Simeona Rogelj z zagovorniki in nasprotniki načrta. Gostje: - Peter Vesenjak iz svetovalne družbe Hosting, - dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek, - ekonomist Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec. Stališča in načrte za našo oddajo razkriva tudi predsednik uprave SDH Janez Žlak.
Na kar 53 šolah bo letos v izobraževalnem programu ekonomski tehnik pri drugem predmetu izpit iz gospodarstva opravljalo skoraj 1400 kandidatov. Kakšno znanje morajo kandidati pokazati pri tem predmetu, kakšne naloge jih čakajo na pisnem delu in kaj lahko pričakujejo na ustnem delu, ki k celotni oceni prispeva kar 60 % končne ocene. Na kaj morajo biti maturanti pozorni, kje izgubljajo točke po nepotrebnem, kakšnim napakam se z dobro pripravo in nehitenjem lahko izognejo ...? O vsem tem več v pogovoru s profesorico Evo Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, predsednico državne maturitetne komisije za predmetno področje gospodarstva.
Dogajanje na trgu surovin dosega rekorde. V nekaj mesecih so poskočile cene bakra, železa in drugih surovin, kar pomembno vpliva na slovensko industrijo in celotno gospodarstvo. Kaj to pomeni za gradbeništvo in večje infrastrukturne projekte, kjer so pogodbe sklepali še po starih, nizkih cenah? Kakšni bodo vplivi inflacije, kako obvladovati tveganja in posledice globalne trgovine, ki so tako izrazite kot verjetno še nikoli doslej. Odgovore na ta vprašanja išče Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: - dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Marina Lindič, soustanoviteljica in predsednica Združenja nabavnikov Slovenije, - ekonomist Bojan Ivanc, vodja analitske skupine pri Gospodarski zbornici Slovenije. V posnetih pogovorih sodelujejo tudi: - Jože Kastelic, predsednik uprave podjetja Kovinatrade, - Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Daniel Gregorič, direktor podjetja Individa in partnerji.
V epizodi #47 sem se s prof. dr. Markotom Pahorjem, rednim profesorjem in prodekanom Ekonomske fakultete v Ljubljani, pogovarjal o Bitcoinu in implikacijah te tehnologije na ekonomijo v prihodnosti. Dotakneva se tematik, kot so: Prvo srečanje in mnenje o Bitcoin tehnologiji Bitcoin, zlato & fiat denar Kvantitativno sproščanje (quantitative easing) & koronakriza Stock-to-flow model Digitalne valute centralnih bank Marko Pahor je redni profesor in prodekan na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pedagoško pokriva področje statistke in analize podatkov, raziskovalno pa se ukvarja z različnimi temami s področja ekonomije in financ. Že vrsto let je redni kolumnist revije Finance, v kolumnah se loteva aktualnih vprašanj s širšega ekonomskega področja.
Kakšna je vloga bitcoina in drugih kriptovalut v finančnem in v realnem svetu ter predvsem kako svetla je njihova prihodnost? Pa tudi v kolikšni meri so digitalne valute sploh regulirane in kako resno grožnjo predstavljajo obstoječim valutam? O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih voditeljica Urška Jereb z gosti. Gostje: - dr. Marko Pahor iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - Aleš Špetič, generalni direktor tehnološkega podjetja Klevio, - Jožef Bradeško, viceguverner Banke Slovenije, - Zenel Batagelj, partner v družbi Valicon, - David Vegelj iz spletnega portala Vzajemci.
Metka Svetlin je marketing manager programa Think with Google za CEE regijo in vodja Brand & Reputation za Adriatik in Baltik regijo. Platforma Think with Google pa predstavlja zakladnico podatkov, analiz, vpogledov in dobrih praks iz prodaje in marketinga, preko katere Google navdihuje vodilne in izobražuje eksperte v poslovni javnosti v CEE regiji. Metka je diplomantka Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je prejela svečano listino za izjemen študijski uspeh. Pomemben del študijske poti in prvih mednarodnih izkušenj je predstavljala enoletna študijska izmenjava Erasmus na Dunaju. Znanstveni magisterij je Metka opravila na IMB programu Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer marketing. Prve izkušnje iz marketinga in managementa je pridobila z delom v podjetju Red Bull Slovenija, kot asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v Bohinj Park EKO Hotelu. Leta 2011 se je Metka zaposlila v Googlu v Dublinu, kjer je najprej razvijala ključne Google Ads oglaševalce v Sloveniji in sodelovala pri oblikovanju njihovih digitalnih strategij. Po dveh letih se je vrnila v Slovenijo, kjer je najprej prevzela funkcijo marketing managerja za Slovenijo in nato še za Adriatik regijo. Poudarek pri njenem delu so predstavljale partnerske agencije, lansiranje novih produktov (Street View, Map Maker, Doodle4Google, lokalni doodli) in razvijanje Googlovega ekosistema v regiji. V največje veselje so ji bile prav ideje za lokalne doodle, kot je bil prvi slovenski s Tromostovjem v spomin na Plečnika, doodle v spomin igralca Poldeta Bibiča in Kekčev doodle. Po petih letih v podjetju je prevzela vlogo marketing managerja za Google Brand & Reputation za CEE regijo in razvijala predvsem program Grow with Google, kjer skozi lokalne programe, kot je na primer slovenska platforma Digitalna garaža, Google nudi brezplačna usposabljanja na področju digitalnih veščin in je namenjena študentom, podjetnikom in vsem ostalim, ki želijo izboljšati svoje znanje. Trenutno poudarek njenega dela predstavlja Brand & Reputation področje za Adriatik in Baltik regijo, preko katerega se trenutno predvsem ukvarja s programi, ki pomagajo pri okrevanju lokalnega gospodarstva. Metka je ponosna, da je ob koncu osnovne šole pri 14 letih na pobudo šole izdala knjigo z naslovom Rojstvo mavrice, kjer so objavljena izbrana dela iz osnovnošolskega obdobja. V študentskem obdobju pa je zgodbe najraje začela pripovedovati preko video posnetkov in montažo kratkih filmov svojim doživetij na potovanjih in v hribih. Pred 10 leti je pripravila kratek film kot zahvalo za Gorsko reševalno službo Slovenijeza njeno helikoptersko reševanje iz stene Velike Mojstrovke in tako spoznala svojega moža, gorskega reševalca. Naj quote: Skrivnost sreče ni v tem, da delaš, kar ti je všeč, ampak da ti je všeč to, kar delaš. (The secret of happiness is not in doing what one likes, but in liking what one does.) Naj knjiga: Sapiens (Harari) in Solve for happy (Mo Gawdat) Naj serija: Z druge strani Atlantika, Krona Hobiji: Turno in alpsko smučanje, alpinizem, potovanja s trekingi po Sloveniji ali po svetu Najljubša hrana: češnje Najljubši podjetnik: Maja Golob Naj app: Il Meteo Trije nauki: 1. Fokus na focus. (Focus on the focus.) 2. Ok je, če ne znamo vsega. (It is ok not to know everything.) 3. Odgovorite si, kakšna je vaša definicija uspeha, ''zakaj'' nekaj delate in se potem odločite ''kako'' boste to delali.
Slovensko gospodarstvo se je v spomladanskem valu epidemije zaradi pretrganih dobavnih verig praktično ustavilo, v jesenskem valu pa se je skušalo, z izjemo najbolj prizadetih panog, kot sta gostinstvo in turizem, vendarle nekako postaviti na noge. Ob izdatni državni pomoči se zdaj osredotoča na to, kako preživeti tudi po koncu epidemije. Koliko ljudi je ostalo brez dela, na kakšen način se podjetja borijo, da ostanejo nad vodo, kakšno škodo so utrpele javne finance in kdo so zmagovalci epidemije in njihovi nauki? O vsem tem v reprizi gospodarskega letnega pregleda voditeljica Urška Jereb in gosti: - profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, - Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol ter član strokovne skupine za protikoronske ukrepe, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
V letu 2020 smo bili priča največji gospodarski tragediji po drugi svetovni vojni. Slovensko gospodarstvo se je v spomladanskem valu epidemije zaradi pretrganih dobavnih verig praktično ustavilo, v jesenskem valu pa se je skušalo, z izjemo najbolj prizadetih panog, kot sta gostinstvo in turizem, vendarle nekako postaviti na noge. Ob izdatni državni pomoči se zdaj osredotoča na to kako preživeti tudi po koncu epidemije. Koliko ljudi je v 2020 ostalo brez dela, na kakšen način se borijo podjetja, da ostanejo nad vodo, kakšno škodo so utrpele javne finance, pa tudi kdo so zmagovalci epidemije in kaj se lahko od njih naučimo? O vsem tem, Urška Jereb in gostje v Studiu ob 17-ih. Gostje: - profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, - Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, - Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol ter član strokovne skupine za protikoronske ukrepe, - Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
Ministrstvo za infrastrukturo bi omogočilo nove oblike prevoza potnikov, to je najem vozila z voznikom, ki ni klasični avtotaksi in tudi ne potrebuje taksimetra. S tem odpira vrata globalnemu Uberju in drugim podjetjem, bodisi prevoznikom bodisi informacijskim velikanom, ki povezujejo in spodbujajo prevoze prek mobilnih aplikacij, njihov poslovni model pa izriva klasične in regulirane taksi prevoznike. Predlog sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu sicer predvideva določeno regulacijo. Kaj pravijo na ministrstvu, kako spremembe vidijo taksisti, kakšna je sicer naša mobilna prihodnost in ali se pomikamo k prekarizaciji opravljanja prevoznih dejavnosti? Gostje v studiu: - Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Daniel Avdagič, izvršni direktor AV Living Lab, - Viki Ašič, taksi prevoznik iz Celja. V oddaji svoja stališča do različnih vidikov te problematike v pogovoru z voditeljico Majo Derčar predstavljata tudi profesor Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani in Neža Vilhelm v imenu Gibanja za dostojno delo.
Evropska unija je že globoko sredi drugega vala pandemije covida-19, ki bo še bolj prizadel evropsko gospodarstvo kot prvi, vendar se zatika pri potrjevanju zgodovinskega dogovora o tisoč 800 milijard evrov pomoči za obnovo. Krepijo se pritiski, naj Bruselj tako ali drugače uresniči načrt za okrevanje, saj zmanjkuje časa. Bo vladavina prava pogoj za evropske milijarde? Bodo članice, ki se bodo odmaknile od skupnih vrednot, ostale zunaj jedrne Unije? Kako globoka je evropska kriza? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj, naš dopisnik iz Bruslja Igor Jurič ter gostje: državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan ter profesorji Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete, Matjaž Nahtigal s Fakultete za družbene vede ter Matej Avbelj iz Fakultete za državne in evropske študije.
Le dva meseca in pol je do trenutka, ko bo med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo popustila vez članstva; kakšen bo njun prihodnji politični, gospodarski in trgovinski odnos, pa še vedno ostaja neznanka. Dogovora o tem še ni, pogajanja med Londonom in Brusljem, ki za dozdajšnji neuspeh krivita drug drugega, so vse bolj intenzivna. Časa zmanjkuje, vprašanje pa je, koliko manevrskega prostora ostaja za popuščanja in zaostrovanja pri pogajalskih pristopih k iskanju kompromisa, pa naj gre za varstvo konkurence, dostop do ribolovnih revirjev oziroma trga z ribjimi proizvodi, upravljanje sporazuma ali pa iskanje tretjega, ki bo odločal o morebitnih sporih. Kako je ta tema zaznamovala zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije poročamo z našega bruseljskega dopisništva, razvoj dogodkov v procesu brexita pa v studiu komentirajo dr. Andreja Pegan, raziskovalka na Univerzi Northumbria v Newcastlu, Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve in dr. Mitja Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete. Avtor oddaje in voditelj je Luka Robida.
Četrti del druge sezone Vodenja s posluhom se ukvarja z vprašanjem, kako tradicijo in sodobne trende prepletajo v mlekarni Planika, ki ima 75 zaposlenih in povezuje kmete v Posočju. Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič se je oglasila v našem novogoriškem studiu in razkrila svoje zanimive prakse vodenja ter ključna spoznanja, ki jih je zbrala v štirinajstih letih na čelu podjetja. V ljubljanskem studia sta se z njo pogovarjala strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Demografska statistika je neizprosna. Med drugim kaže, da bo zaradi vse večjega števila starejših število upokojencev že po letu 2040 preseglo število zavarovancev, kar bo izjemno obremenilo pokojninsko blagajno. Vse več denarja je treba za pokojnine zagotavljati iz državnega proračuna, trenutno približno eno milijardo evrov na leto. Finančne projekcije pa kažejo, da se bo ta znesek po letu 2040 vsaj podvojil, leta 2050 pa naj bi bil proračunski prispevek najvišji, in sicer 2,8 milijarde evrov. Politika že dolgo išče kompromis o tem, kakšen naj bi bil bodoči demografski sklad, ki bi v najbolj kritičnih letih z dodatnimi finančnimi sredstvi blažil pritisk na pokojninsko blagajno. Po dolgih letih usklajevanj in dogovarjanj sta zdaj pripravljena dva predloga ureditve tega sklada; koalicijski in opozicijski. Kaj prinašata, v čem se razlikujeta, kateri je boljši in zakaj? Stališča o tem v oddaji z voditeljico Simeono Rogelj soočajo gosti: - Janez Sušnik, Zveza društev upokojencev Slovenije ZDUS, - prof. dr. Bogomir Kovač iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, - Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, - Jožef Horvat, poslanec Nove Slovenije, - Gorazd Prah, strokovni sodelavec Socialnih demokratov.
V naši rubriki Prvi na maturi smo v preteklih dveh mesecih pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tokrat bomo pogledali v maturitetne pole predmeta gospodarstvo. Tega bo od 8.654 kandidatov poklicne mature opravljalo kot drugi predmet več kot 1000 kandidatov. Letošnja sprememba je ta, da so šole dobile izpitne pole, ki jih je pripravila posebna delovna skupina pod okriljem CPI-ja (Centra RS za poklicno izobraževanje). Naslednje leto bo matura eksterna, tako da so letošnjo poimenovali poskusno eksterna. Več pa profesorica Eva Zule s Prešernove – Ekonomske šole Ljubljana, ki je tudi predsednica šolske maturitetne komisije in članica državne komisije za predmetno področje gospodarstva. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Corona kriza - Kada će se život vratiti u normalu? Političari se slažu da bi povratak trebalo da bude postepen +++ Ekonomske prognoze najavljuju da bi nemački bruto društveni proizvod mogao da oslabi za 4,2 odsto +++ Da li treba ili ne treba nositi zaštitne maske? +++ Kako se Zagreb bori sa posledicama zemljotresa, ali i korona pandemije ? Radio Forum možete od ponedjeljka do petka slušati od 18:00-18:30 uživo putem livestream-a na internetu ili od 20:30-21:00 na radiju.
Hitreje in vedno hitreje. Več in vedno več. Nato pa … koronavirus kot oster rez v avtopilota vzpostavljenega (globalnega) družbenega sistema. Ko je treba delovati hitro. Hkrati pa razumno. In odgovorno. Ko moramo najti alternative – praktično čez noč – načinom, kako delamo, kako preživljamo prosti čas, kako sobivamo. Gost pogovora antropolg dr. Rajko Muršič
V novem delu serije Vodenje s posluhom ugotavljamo, kako iz skupine ljudi sestaviti tim? Kako graditi pripadnost in zakaj so odnosi med zaposlenimi ključni za presežke? Kaj je prosocialna motivacija? Strokovni sodelavec oddaje je dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, gost je vodja akrobatske skupine Dunking Devils Domen Rozman.
Organizacije in zaposleni potrebujejo spremembe in stabilnost. Kdo in kako naj vpeljuje spremembe? Kako naj vodja pridobi agente za spremembe? Gosta tretjega dela serije Vodenje s posluhom sta bila direktorica AMZS Lucija Sajevec in strokovni sodelavec oddaje dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ...
Zaposleni so dragoceni, niso strošek. Pri delu naj bi imeli avtonomijo, morda celo neomejen plačan dopust. Katere prakse v organizaciji ljudi motivirajo in zakaj nekateri še vedno skušajo higienike predstaviti kot motivatorje? O trajnostnem vodenju bodo razmišljajo dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Aleksandra Peharda iz podjetja Mikro+Polo in dr. Jan Ketil Arnulf z BI norveške poslovne šole.
Tokrat se preštevamo in se oziramo na časovni trak človeške zgodovine: Koliko ljudi je do sedaj živelo na naši Zemlji, od pojava homo sapiensa naprej? Odgovarja demograf in ekonomist dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Tokrat se preštevamo in se oziramo na časovni trak človeške zgodovine: Koliko ljudi je do sedaj živelo na naši Zemlji, od pojava homo sapiensa naprej? Odgovarja demograf in ekonomist dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si
Bilo je pred skoraj 50 leti, 20. julija 1969, malo po deveti zvečer po srednjeevropskem času, ko je lunarni modul Eagle pristal na površju Meseca. Ko so se šest ur pozneje odprla vrata ameriškega vesoljskega plovila in je Neil Armstrong napravil tisti majhen korak za človeka pa obenem orjaški skok za človeštvo, so ljudje po vsem svetu menda verjeli, da smo se vsi skupaj nenadoma znašli v novi zgodovinski dobi: v vesoljskem veku. A tega sklepanja nadaljnji razvoj nekako ni potrdil; Armstrongu je v naslednjih treh letih sicer sledilo še 11 astronavtov, potem pa je Nasa sklenila program Apollo in tako od decembra 1972 nihče več ni obiskal Zemljinega naravnega satelita. To seveda ne pomeni, da se naše vedenje o vesolju nasploh in osončju posebej še naprej ne povečuje, prav nasprotno, a človeške posadke so pri raziskovanju kozmosa izpodrinili teleskopi, roboti in sonde. Bi pa ameriške astronavte, ruske kozmonavte, kitajske tajkonavte in druge pionirje osvajanja osončja lahko že v kratkem ponovno videli na drznih poteh – v vseh pomembnih vesoljskih agencijah, poleg že omenjenih tudi v indijski in evropski, so v zadnjih letih namreč začeli intenzivno razmišljati o obuditvi misij s človeškimi posadkami, misij, ki naj bi nas srednjeročno vrnile na Luno, dolgoročno pa nas celo poslale na Mars. Govori se tudi o tem, da bi lahko objekte v našem osončju v dogledni prihodnosti začeli izkoriščati v gospodarske namene. Najbolj drzni vizionarji pa, jasno, sanjajo že kar o kolonizaciji Meseca in Marsa. Kako uresničljivi pravzaprav so vsi ti načrti? Zakaj jih po slabega pol stoletja dolgem mrku danes spet snujemo? In kako nam bodo, če bodo navsezadnje uspešno realizirani, pomagali razširiti horizonte znanja? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Naši gostje so bili: ekonomist, zunanji sodelavec ljubljanske Ekonomske fakultete, Igor Feketija; astrofizičarka in predavateljica na novogoriški Fakulteti za naravoslovje, dr. Andreja Gomboc; pa inženir elektrotehnike in predavatelj na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, dr. Iztok Kramberger; ter, ne nazadnje, astrofizik, predavatelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Tomaž Zwitter. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Ponciano (Pixabay)
Kako se koristi nova platforma MOJ POREZ koja prikazuje inos poreza koji plaćamo državi? Da li su u Srbiji nameti na rad preveliki i kako je u drugim zemljama? Kako da nam se poveća životni standard u zemlji? Kako država koristi sredstva od našeg poreza? Zašto je u Srbiji javni sektor toliko loš i kako da se unapredi? Gost: Mihailo Gajić, urednik ekonomskog sadržaja Talasa i direktor Ekonomske istraživačke jedinice Libeka. Autor i voditelj: Miloš Nikolić, glavni urednik Talasa. ZAPRATITE YOUTUBE KANAL TALASA Emisija "Talasna dužina" dostupna je i na audio kanalima Talasa u vidu podkasta na SOUNDCLOUD: https://soundcloud.com/user-268265886 MIXCLOUD: https://www.mixcloud.com/TalasRS/ APPLE PODCASTS: https://apple.co/2tQEaIs GOOGLE PODCASTS: https://bit.ly/2uBs4TM Pratite i naše naloge na društvenim mrežama: Facebook https://www.facebook.com/talas.rs/ Twitter https://twitter.com/Talas_rs Instagram https://www.instagram.com/talasrs/ www.talas.rs
Vede, ki sodijo pod okrilje ekonomije, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več izsledkov o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete.