Podcasts about brdih

Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. V nasprotju s tlačanstvom je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

V luči geopolitičnih napetosti na Brdu pri Kranju poteka nacionalni posvet o krepitvi odpornosti. Državni sekretar Vojko Volk je v nagovoru opozoril na naravne in človeške grožnje in dodal, da v čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni. Omenil je tudi lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, ki je poudarila veliko pomanjkljivosti. Druge teme: - Ukrajina in Rusija po pogovoru Trumpa in Putina izvedli nove medsebojne napade. - Carigrajski župan ob aretaciji opozarja na tiranijo državnega vrha. - Sadovnjakom v Vipavski dolini naj bi nizke temperature prizanesle, ocena škode v Brdih še ni znana.

Pesnik Aleksander Peršolja se je rodil 20. decembra leta 1944 v kraju Neblo v Goriških Brdih tik ob meji z Italijo. Zdaj živi in ustvarja v Križu pri Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, potem pa v drugih slovenskih literarnih revijah in literarnih zbornikih. Objavil je deset pesniških zbirk, prevode njegovih pesmi pa najdemo v publikacijah v več evropskih jezikih. Vida Curk se je s pesnikom Peršoljo pogovarjala leta 2004.

V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je za razliko od tlačanstva veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

Tokrat smo povabili na 62. sejem AGRA, ki se bo od sobote odvijal v Gornji Radgoni, v drugem delu pa ste slišali utrinek z letošnje obeležitve 35-letnice znamenitega 1. Tabora Slovenske kmečke zveze in sicer nagovor kmeta Borisa Jakončiča, predsednika Kmečke zveze v Goriških Brdih v času tabora in organizacijskega vodje tabora leta 1989.

Težko pričakovano evropsko prvenstvo v nogometu se je začelo tudi za slovensko reprezentanco. Naši nogometaši se v Stuttgartu ob bučni podpori s tribun prav zdaj merijo z Danci. V oddaji tudi: - V Švici so končali mirovno konferenco o Ukrajini. Kar nekaj držav udeleženk ni podpisalo skupne izjave, ki poziva k dialogu z Rusijo. - Zaostritev nadzora in omejitev za sosežigalnice. Na Gospodarski zbornici opozarjajo, da ukrepi ne sledijo evropskim pravilom. - Štorije s konfína: raznovrstno preseganje mej v Brdih, tudi s kulinariko in kulturo

Drugi poudarki oddaje: -V Pomurju pričakujejo dobro letino in vsaj 14 dni zgodnejšo žetev. - Češenj je v Brdih letos manj, vendar jim posvečajo občinski praznik. - Z obnovo notranjosti Hiše najstarejše trte v Mariboru zaokrožujejo celovito obnovo Lenta.

Poročali smo o vodooskrbi več pomurskih občin, različnih finančnih interesih občine in države glede Blejskega gradu, podpori neformalnim oskrbovalcem, kulinaričnem mesecu špargljev in češenj v Brdih in na Goriškem ter o prizadevanjih za obnovitev travnikov in napajališč za živino na Krasu.

Drugi poudarki oddaje: Ob svetovnem dnevu starejših v Mariboru opozarjajo na infrastrukturne težave starejših in na različne oblike nasilja V Bertokih danes slovesno zaznamujejo obnovo enote Vrtca Koper. Za slovenskimi vinogradniki je zahtevno leto, v Brdih in Vipavski dolini je skoraj vse grozdje že potrgano Na Cerkniškem polju se je te dni pojavil nenavaden gost, ptič vrste klavžar, ki je v Sloveniji uradno izumrla že pred štirimi stoletji

Piše Miša Gams. Bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. O avtorju oziroma avtorici pričujočega romana ni znanega kaj dosti, razen tega, da se je v lani s pričujočim delom prijavila na natečaj modra ptica in prišla v ožji izbor nominirancev. Evo me, tu sem je v osnovi ljubezenski roman, v katerem se protagonistka Duša v obdobju epidemije spopada z najrazličnejšimi izzivi v zakonu z dvajset let starejšim možem, zato se vse bolj zateka v obujanje spominov na otroštvo in avantur z nekdanjimi ljubimci. Kronološko gledano se zgodba odvija v obdobju med marcem 2020, ko so se pojavili prvi epidemiološki ukrepi, in decembrom 2021, ko pride do ločitve zakona in njene selitve. Čeprav med branjem nimamo občutka, da bi epidemija in državni ukrepi na področju varovanja zdravja protagonistko omejevali v vsakdanjem življenju, saj ima ne nazadnje privilegij, da živi z možem v ogromni hiši, kot raziskovalka trikotne glagolice pa je na “samoizolacijo” že tako in tako navajena, a kljub temu občuti nelagodje in nemoč zaradi prepovedi obiskovanja drugih občin in poučevanja na daljavo: “Gledala je te mlade ljudi, kako zdolgočaseno buljijo v kamero. Oziroma spijo za izklopljenimi kamerami. Ali igrajo igrice ali že kaj. Vedno je neprijetno, ampak zdaj se sploh ni mogla osredotočiti na snov, čeprav je bila njena najljubša.” Njen vsakdanjik je poln obveznosti, med katerimi dirja sem in tja po prestolnici, le torke ima rezervirane za kosila možem, zato bralec ne razume, kako se ji uspe vse bolj prepirati in zatekati v sanjski svet, ki jo le še bolj drži v primežu neodločnosti in vzdrževanja statusa quo. Ko se začnejo petkovi protesti kolesarjev, se nikakor ne more odločiti, ali bi bila zadeva primerna zanjo – na eni strani ji mož s pokroviteljsko držo modrega starca sugerira, da protestniki na ta način le provocirajo in izzivajo oblast, po drugi strani jo udeležba prijateljice Darje, ki se na protest odpravi kar z Norveške, in šarmantnega sodelavca Andreja spodbudita, da se kljub predsodkom in strahovom zlije z množico: “Na trgu je prihajalo do prerivanja. Mogoče ima pa Martin prav, mogoče pa izzivajo in ne bi smeli. Če ne bi izzivali, bi bilo mogoče čisto v redu. Mogoče bi morali vsi ostati doma. Ampak to vseeno ni prav. Misli so ji skakale sem ter tja, polaščal se je je nemir.” V romanu nenehno pričakujemo, da bo Duša oblikovala neko svoje trdno stališče do epidemioloških ukrepov in do protestniškega gibanja, vendar si vse bolj priznava, da o politiki nima pojma in da se ob petkih znajde v središču mesta le zaradi enigmatične kolektivne energije in zaljubljenosti v mlajšega kolega. Po drugi strani pa postaja vse bolj odločna v odnosu do starejših sodelavcev na fakulteti, ki jo mimogrede grabijo za zadnjico in ji ukinjajo financiranje raziskav. Do potankosti razvije obrambne mehanizme, ki ji omogočajo preživetje v akademski ustanovi in sladkosti retoričnega maščevanja, ki jih nezavedno pobere iz dialogov, v katere jo manipulativno vpleta njen mož, ki moralistične pogovore zaključuje s stavkom: “A prav zato te imam rad.” Z glavno junakinjo romana Evo me, tu sem se težko poistovetimo, saj Vanja Krajnc ne orisuje njenih težav ob prehajanju občinskih mej in boja z birokratskimi mlini na veter v času epidemije – njen prestižni akademski status ji namreč daje privilegij, da vse epidemiološke ovire odpravi z zamahom ene roke, izredne delovne razmere pa ji omogočajo le še več časa za obujanje spomina na pred kratkim umrlega ljubimca, s katerim si je privoščila avanturo v Pragi. Ko ob novici, da njena najboljša prijateljica Darja kupuje hišo njene mame, v kateri je večji del življenja odraščala, začne tudi sama zbirati denar za odkup, a se kljub pravočasno zbranim financam v zadnjem trenutku premisli in odide z možem na vikend v Brdih, ki ga ne mara. Po dobrem letu tuhtanja le zbere pogum, da si v Ljubljani poišče stanovanje in se preseli, saj pri homoseksualnem sosedu najde sorodno dušo za prijateljevanje. Romanu Evo me, tu sem tako lahko očitamo nezadosten in preveč enostranski psihološki oris junakov, ki so večinoma predstavljeni kot zdolgočaseni naduteži z neizoblikovanimi vrednostnimi sodbami, popolnim mankom kritičnega uma, politično pasivnostjo in narcisoidno zaljubljenostjo v samega sebe. Večina protagonistov se vrti v neskončnem krogu spolnih zlorab in varanja, spet drugi se znajdejo v vrtincu nevrotičnega hrepenenja in samoobžalovanja. Deklica s svetlimi lasmi in modrimi očmi, ki se pojavlja v njenih dnevnih fantazijah in za roko drži svojega nesojenega očeta, Dušinega prezgodaj umrlega ljubimca, je prikaz sugestivne moči, ki jo imajo iluzije, hkrati pa kaže psihopatološki obraz družbe, ki je – zlasti z ideološko frazo “Ostani doma” (sam s sabo) – s slavljenjem individualizma zabila zadnji žebelj v krsto družinskega življenja in medgeneracijskega druženja ter zavoljo vere v absolutizem zdravja žrtvovala celo paleto vrednot. Dramaturško zgradbo romana rešujejo dinamični dialogi, ki blažijo vtis pomanjkljivega besednega zaklada in poenostavljene jezikovne strukture, ki ga bralec dobi že na prvih straneh knjige. Čeprav zgodbi primanjkuje “žmohta”, nas radovednost, ali bo protagonistki vendarle uspelo zbrati pogum za naslednji korak, pripelje do tega, da se postopoma le prebijemo do zaključka, v katerem se junakinja znajde sama z začasno zamrznjenimi iluzijami v svojem novem stanovanju in si (trepetajoč pod odejo) prizna resnico, oguljeno do bistva: “Evo me, tu sem.”

Še drugi poudarki iz oddaje: - Geodetska pisarna in Center za socialno delo v Kočevju v novih, sodobnih prostorih. - Podružnična šola Kojsko v Brdih nujno potrebuje novo kuhinjo. - V Lovrencu na Pohorju prizidek k Zdravstvenemu domu. - Na mariborskem Pohorju vse nared za poletno turistično sezono, v Šaleški dolini znova odprli izposojevalnico koles.

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

Ob prazniku Vrnitve Primorske matični domovini smo se z dr. Renatom Podbersičem pogovarjali o zgodovini oljkarstva na Goriškem in v Brdih. Po domače, v narečni govorici.

Julijsko odločbo Ustavnega sodišča, ki je odpravila sistemsko diskriminacijo istospolnih parov in družin, je sprejel z navdušenjem, hvaležnostjo in ganjenostjo. Zadnjih 22 let je bil tudi sam v prvih vrstah prizadevanj za enakopravnost gejev, lezbijk, biseksualnih in transspolnih ljudi. O odraščanju v rodnih Brdih, o odkrivanju podporne skupnosti LGBT v Ljubljani, o vrednotah vključevanja, o človeški edinstvenosti in tudi o poročnih željah bo spregovoril po polnoči. Mitja Blažič bo v novogoriškem studiu gost novinarke Nataše Uršič.

Kolonat kot vir preživetja. Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. Za razliko od tlačanstva je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

Z Večerom ljubezni se bo v Divaški jami začel letošnji festival Sanje, ki ga založba Sanje pripravlja že 21-o leto. Prvi je bil v ljubljanskem parku Zvezda, leta 2010 se je festival preselil v Goriška Brda, leta 2020 pa se je razširil še na Kras. Na njem se je zvrstilo že več kot 5000 dogodkov. Ob 25-letnici založbe Sanje bodo izšle tri festivalske knjige. Povezuje jih tudi rdeča nit 21. festivala Sanje, ki bo tako kot vsako leto tudi tokrat ponudil vrhunec z večernimi dogodki – 23. in 24. junija na Krasu, 25. in 26. junija v Goriških Brdih – in prepletal besede poetov, pripovednikov in govorcev z glasbo.

Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren

Še drugi poudarki iz oddaje: - Čezmejni zaposlitveni sejem na Primorskem in Goriškem - V Hrastniku ustanavljajo zadrugo sončni elektrarn - V Novem mestu delavnice robotike za otroke - Kakšna bo usoda Zlete lisice

Ostali poudarki oddaje: - Na Dobrovem v Goriških Brdih odpirajo novo poslovno cono - Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opažajo, da v zadnjih letih narašča zanimanje za študij vinogradništva in vinarstva - Krajani Turja in Kala v občini Hrastnik kmalu do neoporečne pitne vode? - Zadnji dan brezskrbnih zimskih počitnic za šolarje z vzhodnega dela Slovenije

Danes ponavljamo oddajo o kolonstvu v Goriških brdih kot posebni obliki pravnih lastniško-najemnih odnosov, ki se pojavlja že od razvitega srednjega veka naprej. To je v nasprotju s tlačanstvom veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi. Kolonat kot vir preživetjaDanes ponavljamo oddajo o kolonstvu v Goriških brdih kot posebni obliki pravnih lastniško-najemnih odnosov, ki se pojavlja že od razvitega srednjega veka naprej. To je v nasprotju s tlačanstvom veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.

V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je veliko bolj sproščena oblika od tlačanstva, saj temelji na svobodi posameznika, ki vstopa v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.

V Doživetjih narave smo se dotaknili nosilne sposobnosti našega gorskega sveta, saj je v avgustovskih tednih obremenitev z množičnim obiskom nekaterih vročih točk največja. Predstavili smo posvet CIPRE v okviru tradicionalnega Ognja v Alpah, na katerem so govorili o elektrifikaciji Kredarice. Pogledali smo tudi na Jezersko, se s harmoniko sprehodili po Goriških Brdih, predstavili novo ferato Mučevo v Črni na Koroškem in povabili na planinsko glasbeno predstavo.

Iz oljk, ki so plod oljčnega drevesa, človeštvo že tisočletja stiska naravnost zdravilno oljčno olje. Poznali in uživali so ga tudi prvotni prebivalci današnjega Slovenskega Primorja že kakšno stoletje ali dve pred našim štetjem. Pravzaprav se pridelovanje plodov in stiskanje oljčnega olja do današnjih dni ni spreminjalo. Zdaj oljkarji v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini in na Krasu z modernimi sredstvi, znanstvenimi dognanji in strojno opremo pridobijo več olja, ki po kakovosti dosega sam svetovni vrh.

Poletje je zaradi razmer z virusom dalo številne priložnosti za obisk delov domovine, ki smo jih morda že dlje časa imeli v mislih, a nikoli uspeli obiskati. S kolesi po Goriških Brdih in ob postanku naključno srečanje z domačinom, za katerega se je izkazalo, da je velik poznavalec omenjenih krajev, je ozadje rubrike s Herkom Saksido, kustusom na gradu Dobrovo.

"Ob pogledu na predsednika Clintona, ki ni pravilno držal kozarca v rokah, mi ni bilo vseeno," je pred leti po visokem obisku na Brdu pri Kranju povedal predsednik Društva Sommelier Slovenija Ivan Peršolja. Po izobrazbi kemik in ekonomist si je v svoji dolgoletni karieri močno prizadeval za razvoj turizma in tudi zato prejel nagrado za življenjsko delo v gostinstvu, ki jo podeljuje Turistična organizacija Slovenije. V domačih Brdih je bil več kot 16 let zaposlen v Vinski kleti Goriška Brda, kot direktor gostinstva v podjetju Hit in kot predsednik Društva Sommelier Slovenije pa je v slovenski prostor vnesel medgeneracijski prenos znanja. Na pogovor ga je povabil Iztok Novak.

V oddaji Iz naših krajev smo poročali o težavah ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, naložbah v prometno infrastrukturo v Podravju, letošnji letini češenj v Goriških Brdih, obiskali pa smo tudi Desternik, kjer so predstavili Park prostoživečih živali.

Odpravili smo se v mestni gozd Panovec in obiskali eno tamkajšnjih gozdnih prebivalk - laško žabo. Je ena najbolj ogroženih evropskih dvoživk. Pri nas živi v mlakah in gozdovih na širšem območju Vipavske, v dolini reke Branice, manjši del v Brdih. Za njeno dolgoročno preživetje v Evropi so slovenske populacije najpomembnejše. Pred kratkim se je laška žaba v Novi Gorici znašla med dvema ognjema in sicer med interesom gospodarstvenikov in naravovarstvenikov. Zmagal je kompromis, nas pa je vseeno zanimalo kako preživlja dneve, zakaj je tako ogrožena in zakaj je pomembno, da se njena vrsta ohrani. Nataša Uršič se je v Panovec, kjer je eden od njenih domov, odpravila z naravovarstvenico Jano Laganis iz novogoriškega Zavoda za varstvo narave in nastal je naslednji reportažni zapis.

Gost tokratne oddaje Globalna vas je eden zelo redkih, če ne edini Slovenec, ki živi v Gvatemali. Natančneje v enako imenovani prestolnici, ki je eno najnevarnejših mest na planetu. Po neuspeli kandidaturi za župana v Brdih, od koder prihaja, je v eni najnevarnejših prestolnic na svetu opravil devetmesečno prakso na tamkajšnjem predstavništvu Evropske unije, nato pa mu je ljubezen prekrižala prvotni načrt vrnitve v domovino. V službo se, čeprav je zelo blizu njegovemu domu, vozi izključno z avtomobilom z zatemnjenimi stekli, saj bi bilo tako peš kot tudi z javnim prevozom prenevarno. O tem, kako to, da še ni našel časa oz. priložnosti, da obišče največjo piramido na svetu, ki so jo tam zgradili Maji, in zakaj bi bilo pošteno, da Slovenci kdaj pa kdaj tudi onkraj državnih meja pogledamo, ko nas prime, da bi bentili čez dolgotrajne in nadležne birokratske postopke.

Posestvo Movia v Brdih obstaja od leta 1700. Sloves njihovih vin je Aleš Kristančič, ki predstavlja osmo generacijo vinarjev, ponesel v svet. In ne samo to. Že večkrat je bil uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Kot pravijo na posestvu Movia - to ni le znamka vina in ime posestva, pač pa način življenja. Vsekakor način življenja, ki piše uspešno zgodbo. Vesno in Aleša Kristančiča tokrat gosti Ingrid Kašca Bucik.

Urška Merljak iz Goriških Brd je tokrat naša gostja. 34-letno pravnico je od nekdaj zanimalo področje osebnostne rasti, zato se je pred leti odločila za samosvoj življenjski in profesionalni slog: vpisala je študij integrativne psihoterapije, postala mediatorka in raziskovalka afriških plesov. Svoje izkušnje je prenesla v pripravo prvega mednarodnega festivala Intiniti Dance Bliss, ki z domišljeno zasnovo prepletanja različnih svetovno uveljavljenih programov med 19. in 22. oktobrom bogati jesenska doživetja v Goriških Brdih. Pogovor je pripravila Tatjana Gregorič.

Po enem letu in pol od uradnega odprtja smo preverili, kako je zaživela kolesarska pot med Solkanom in Plavami. Dobrih devet kilometrov bo povsem dovolj za začetnike in družine, tisti, ki imate za seboj dovolj prevoženih kilometrov in premaganih klancev, pa boste svoj izlet lahko podaljšali po Goriških Brdih in Kolovratu na eni strani spodnje doline Soče ter Banjški in Trnovski planoti na drugi. Prekolesarili smo samo eno od številnih možnih tras. Na pot se je podala iz Tolmina, lahko pa začnete tudi na Mostu na Soči, do koder se pripeljete z vlakom.