Podcasts about norve

Nogometaši Silika Vrhnike končujejo domače nastope v ligi prvakov v dvoranskem nogometu. V 3. krogu glavnega dela tekmovanja se bodo zvečer pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Le zmagovalec skupine bo napredoval v elitni del tekmovanja, v katerem bo igralo šestnajst najboljših ekip. Sezono na najvišji ravni pa bodo danes nadaljevale tudi rokometašice Krima, ki v 6. krogu lige prvakinj gostujejo na Norveškem.

V romanu, s katerim je pred približno 40 leti poznejši norveški nobelovec tudi zaslovel, se nam Fosse razkriva kot dostojen naslednik Samuela Becketta, nemara največjega književnika druge polovice 20. stoletjaLjubitelji in ljubiteljice gledališča so imeli doslej že kar nekaj možnosti seznaniti se z ustvarjanjem predlanskega Nobelovega nagrajenca za književnost, norveškega pesnika, pisatelja in dramatika Jona Fosseja. Njegovo igro Noč poje pesmi svoje so, na primer, na odru Male Drame v Ljubljani uprizorili že pred več kot 20 leti. Potem so v sezoni 20/21 Fossejevo dramo Ime igrali v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, no, v Mestnem gledališču ljubljanskem pa si je prav ta čas moč ogledati predstavo Fossejeve Tukaj v temnem gozdu. Nekoliko drugače pa je s tistimi, ki, raje kakor da bi hodili v gledališče, ostajajo doma in berejo v naslanjaču. Doslej smo namreč v slovenščini imeli na voljo eno samo Fossejevo prozno delo – Melanholijo I, ki je v prevodu Jane Kocjan luč sveta ugledala leta 2011 pod založniškim okriljem mariborske Litere. Za tisto izdajo je po uredniški plati poskrbela Petra Vidali, no, ista urednica pa zdaj stoji za Čolnarno, drugim Fossejevim romanom, ki je – ponovno v prevodu Jane Kocjan, a tokrat pri drugi založbi, pri novomeški Gogi – pred nekaj tedni prišel na naše knjižne police. Čeprav se torej zdi, da prevajanje Fossejeve proze pri nas nekoliko zaostaja za uprizarjanjem Fossejevih dram, to seveda še ne pomeni, da Norvežanovo ustvarjanje razpada na dve samostojni, kvečjemu le ohlapno povezani polovici. Prav nasprotno; tisti, ki tako hodijo v gledališče kakor berejo v domačem naslanjaču, namreč pravijo, da imamo tu v resnici opravka z dvema stranem enega in istega kovanca. Zato smo se v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Petro Vidali, spraševali, kaj se pravzaprav pokaže, če Fossejeve drame postavimo ob bok Fossejevim romanom, še zlasti, seveda, čisto sveži Čolnarni? Kako je, drugače rečeno, njegov opus videti s ptičje perspektive, kaj nam sporoča in v kakšni govorici to počne? Foto: Goran Dekleva

Nogometaši Silika Vrhnike končujejo domače nastope v ligi prvakov v dvoranskem nogometu. V 3. krogu glavnega dela tekmovanja se bodo zvečer pomerili z ukrajinskim moštvom Hit iz Kijeva. Le zmagovalec skupine bo napredoval v elitni del tekmovanja, v katerem bo igralo šestnajst najboljših ekip. Sezono na najvišji ravni pa bodo danes nadaljevale tudi rokometašice Krima, ki v 6. krogu lige prvakinj gostujejo na Norveškem.

K ovdovelemu gospodarju dvorca na Norveškem se v pričakovanju boljšega življenja priženi ambiciozna Rebekka, prav tako ovdovela mati dveh najstniških hčera. Gospodar na poročni večer umre in na vrata kmalu potrkajo upniki. Izkaže se, da je razkošno posestvo pred bankrotom, to pa ne preprečuje gospodarjevi lepi hčerki Agnes, da se zaradi plemiškega rodu do mačehe in polsester ne bi prezirljivo vedla. Toda povzpetniška Rebekka ima svoj načrt: svojo neprivlačno hčer Elviro bo tako vzgojila in preobrazila, da bo »ustrezna« za poroko s princem. Grda polsestra (Den Stygge Stesøsteren) je celovečerni prvenec norveške avtorice mlajše generacije Emilie Blichfeldt. Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem. S svojo drznostjo je za gledalca podobno pretresljiva izkušnja kot primitivni lepotni posegi, ki jim je pod materino taktirko podvržena grda račka Elvira. Toda pozor, v Grdi polsestri, v kateri nedolžnost velja za dragoceno valuto, ni zares nedolžen nihče. Za Elviro, ki je bila že pred materinim podjetniškim načrtom zaljubljena v princa zaradi njegove pesniške zbirke, se izkaže, da je sicer žrtev svojih fantazem – v resničnem življenju je princ plitev primitivnež – toda ker se v svoji želji voljno podvrže preobrazbi, je vsaj sokriva za svojo nemilo usodo. Pripovedka o Pepelki, katere zasnutki segajo v antiko, je v zgodovini doživela številne preobrazbe, različne psihološko-filozofske šole pa so ji pripisovale zelo nasprotujoče si pomene. Od patriarhalne fantazije o podreditvi moškemu kot končnemu cilju do Freudove analize prisile, avtoritarnosti in moči želje. Jung je v arhetipski zgodbi našel prispodobo individuacije oziroma razvojne poti k sebi in iskanja notranjih zmožnosti, sodobna feministična kritika pa v zgodbi vidi predvsem kritiko družbenih pričakovanj in nadzora. Zdi se, da je scenaristka in režiserka Emilie Blichfeldt dobro preučila vsa ta izhodišča in je nasprotja tudi mojstrsko pregnetla v svoje delo, ki sešije zgodovinski kostumski spektakel s potujitvenimi učinki nizkoproračunskega B-filma. Ob mesenosti, ki se napenja pod korzeti, telesnih tekočinah, samopoškodbah, vprašanju lepote in tekmovalnosti, pa tudi samozavedanju ženske telesnosti moramo omeniti dve francoski predhodnici, Julio Ducournau s filmom Titan (2021) in Coralie Fargeat s Substanco (2024). Vse čistune, ki bi morda oporekali suverenemu mešanju žanrov in svobodni interpretaciji Pepelke, ki si jo je privoščila Emilie Blichfeldt, pa bi bilo treba opozoriti na to, da so znameniti pravljičarji 19. stoletja, kot so Hans Christian Andersen in brata Grimm, znali za svoje obdobje podobno spretno vnašati v pripovedi krutost in družbeno kritiko z nasilnimi in seksualnimi podtoni ... Zagotovo ena presežnih filmskih izkušenj leta.

Piše Meta Kušar, bere Mateja Perpar. V zadnjem času različna gibanja apelirajo, da je treba dejstva ponotranjiti. Imeti podatke, ni dovolj. Politika, ki ne implementira demokratičnih vrednot, je vredna še manj. Za dobro življenje moramo uresničevati Ustavo RS, zakone, dogovore – politiki in državljani. O tem v zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program razmišlja 74 različnih strokovnjakov, komplementarnih levemu delu politike. Levi del nam je vladal 24 let, desna sredina 9 let, kljub temu je mnogi niso uzavestili kot legitimno. Tokrat ni možnosti, da bi se poglabljali v vzroke duševne zanemarjenosti Slovencev, ki nas duši kot masivna banalnost na vseh področjih. V veliki meri jo zaradi nepoznavanja preteklosti, in trganja vezi z njo, povzroča izkoreninjenost ljudi. Neobčutljivi smo za bistvene stvari. Strokovnjaki so napisali, kar opažajo v naših družbenih sistemih in podsistemih. Slovenija, ki je bila ob osamosvojitvi vesela, rdečelična nevesta, se spreminja v nesamozavestno, anoreksično tridesetletnico. In s tokom, ki ga je ubrala, ne more biti zadovoljen prav nihče, ki je vsaj malo resnicoljuben. Zbornik je opozorilo vsem državljanom, saj smo vsi prišli v tisto stanje n u j e, na katero je treba dejavno odgovoriti, če ne želimo izgubiti svoje države, ki ni samoumevna. Veliko gre narobe in krute realnosti si ne smemo prikrivati, če naj se osvobodimo in ozdravimo izkoreninjenosti. Samo svoboden človek je sposoben ustvarjati dodano vrednost. Kakor jo Zahodni Evropejec, ki je tudi veliko hudega preživel, a ga rane niso pohabile. Ivan Cankar nam je kazal nesvoboden in eksistenčno ogrožen narod, katerega pripadnik je bil. Pokazal svoje prvo osvobajanje: erotično, z zbirko Erotika. Župančič, je šel s Čašo opojnosti v isto smer. Prvoborca modernizma, nista erotiki izborila svobode za zmeraj in za vse. Pokazala sta, da je eros prva točka osvobajanja. Druga je svobodno doživljanje, tretja svobodno mišljenje in četrta svoboda govora – in še mnogo zraven imenujemo svoboda – demokracija. Zato nacija zahteva demokracijo, ko enkrat to doseže. Če je nima, bodo lucidne, svobodne posameznike skrivali pod pisker. V naši zgodovini so imeli vsak svoj pisker za onemogočanje razsvetljevanja; najprej klerikalci petsto let, kasneje komunistična partija 45 let. Zdaj pa v plamenček pihajo zavezniki kontrakulture, prepričani, da je Slovenija njihova torta. Njim pripada sladkanje. Trinajst poglavij lahko samo naštejemo: v Uvodu Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik osvetlijo naravo in namen knjige, sledijo Kontekst slovenske osamosvojitve, Vrednote liberalne demokracije in vrnitev na Zahod, Pretres iz ZDA, Prispevki v času in za čas ter Prispevki za odločilne trenutke. Sledijo poglavja: Slovenija v prelomnem času, Mednarodne zadeve in globalizacija, Kriza Evrope in Unije, Revolucija in sprava, Gospodarstvo in razvoj, Zdravstvo in socialna pravičnost, Izobraževanje in znanost, Kultura, umetnost in etika, Identiteta in civilna družba, Demokracija in ustava, Zgodovinske perspektive, nacionalni program. Sklep je Srečanje misli za odločilne trenutke. Veliko je bistvenih opažanj, kot so: Vzrok erozije razsvetljenstva je šibkost duha. Humanisti in družboslovci, ki pri nas diplomirajo, zagovarjajo izstop iz zahodnega civilizacijskega kroga. Splošna javnost je sprejela, da je slovenska pomlad zgrešen projekt, osamosvojitelji pa so domala kriminalci. Omamljeni od večnega čara socializma so pozabili, da je Slovenija startala v samostojnost s 1250-odstotno inflacijo. Dejanska vladavina prava je ključna, ker pogojuje izboljšanje življenja in blaginje. Prva stvar za narodno spravo je, da prevlada resnica. Slovenci smo neodporni na izkrivljanje zgodovinskih dejstev in izkrivljanje današnje resničnosti. Povejmo nekaj več o slovenski identiteti, ki jo je raziskoval Andrej Drapal: Ali vemo, zakaj nekateri funkcionarji nosijo droben logo I feel Slovenia, ki se je ponesrečeno prekucnil v turistično dejavnost, čeprav gre za 107 strani dolg poslovni dokument iz leta 2008 in velja še danes. To je njegovo delo. Raziskovali so osrednje poteze slovenskosti, ki se nenehno razvijajo, a v temelju ostajajo enake in bodo podlaga razvoju Slovenije tudi v prihodnje. Smo prizadevni v vsem, kar radi počnemo in tam dosegamo presežke. V športu je to prednost, pri drugih zaposlitvah si nakopljemo težave. Organski razvoj je jedrni del naše vizije. Globoko v sebi smo konservativni, zato je naše geslo Naprej z naravo. Slovenščino vidimo kot vrednoto. Igor Grdina potrjuje naše nacionalne lastnosti, opozarja na težke izgube, ki so nas doletele v letih 1941 do 1945. Od poldrugega milijona Slovencev je izgubilo življenje približno 100.000 ljudi, kar primerja z Norveško, ki je imela okoli 10.300 žrtev. A mi smo imeli pol manj prebivalcev kot Norveška. V zvezi z obdobjem 2020–2022 opaža, da je kultura postala tarča kontrakulture, in ta je zdaj ni pripravljena niti tolerirati. Opaža tudi, da so eksponenti komunističnega režima začeli obvladovati neodvisno Slovenijo in širiti jugoslovansko mentaliteto. Mračen cilj vidi v agresivnem propagiranju egalitarnosti, katere približek je mogoč edino v revščini. Premalo je vznemirjenja ob izidu tega pomembnega zbornika. Se ogroženost nacije, skupaj z maloštevilčnostjo, po stotih letih ni končala? Kljub herojem NOB in članstvu v EU! Zatrti smo v doživljanju, mišljenju in izražanju. Potrebujemo holističen pristop, skupno vizijo in uveljavljanje meritokracije, ki se lahko uresniči samo iz celotne nacije. Brez kritike do lastne partije ne bo šlo. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program je knjiga o pomembnih rečeh. Iztok Simoniti je pred šestimi leti, v Vodah svobode, na 200 straneh napisal priročnik za demokracijo. Take knjige zahtevajo dosti in veliko dajejo in današnjemu času so prepotrebne.

UEFA Şampiyonlar Ligi'nde üçüncü hafta heyecanı başlıyor. Galatasaray, Norveç temsilcisi Bodo/Glimt'i İstanbul'da ağırlayacak. Peki, Okan Buruk'un planı ne, takımda son durum nasıl, grupta üst tura kalma ihtimali ne kadar güçlü? Anadolu Ajansı İstanbul Spor Haberleri Müdür Yardımcısı Mehmet Fatih Duman ile tüm detayları konuştuk.

Letošnja Nobelova nagrajenka za mir je, kot omenjeno, venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Norveški Nobelov odbor jo je označil za pogumno, predano zagovornico miru, največjo v Latinski Ameriki, ki si ob vse več avtokratskih režimih neutrudno prizadeva za demokracijo. Vodi stranko Vente Venezuela ter je soustanoviteljica civilne organizacije Súmate za nadzor volitev in krepitev državljanskih pravic za venezuelsko ljudstvo. V oddai tudi o tem: - V Gazi je začelo veljati premirje, a izraelska vojska bo ostala v enklavi do razorožitve Hamasa, napoveduje Netanjahu - Slovenija podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini; ob tem opozarja na pravni vidik - Na mednarodni dan brezdomnih je slišati tudi opozorila o skritem brezdomstvu

Smučarski skakalci se pripravljajo na prihajajočo olimpijsko zimo. Do nove sezone svetovnega pokala, ki se bo v drugi polovici novembra začela na Norveškem, jih čakajo še zadnje tekme poletne velike nagrade v Avstriji in Nemčiji.

V oddaji vas popeljemo čez lužo k našim rojakom v ameriški Cleveland, kjer so jesen začeli z živahno dejavnostjo, minuli konec tedna pa so gostili tudi visok obisk iz Slovenije - obiskala jih je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Ob začetku novega študijskega leta potujmo tudi v francosko prestolnico Pariz in se z lektorico slovenskega jezika na Inštitutu INALCO Katarino Dovč pogovarjamo o študiju slovenščine in zanimanju za slovensko kulturo pa tudi o vsakdanjem utripu v francoskem glavnem mestu. Odpravili smo se tudi na sever Evrope, kjer so v šolske klopi sedli učenci slovenskega dopolnilnega pouka na Švedskem in Danskem pa tudi na Finskem in Norveškem. Število učencev se je letos precej povečalo, učiteljica Dani Stražar pa ima v okviru slovenske šole v načrtu že tudi nekaj zanimivih projektov. Na kratko pa smo se ustavili še v Srbiji in zabeležili jesenske aktivnosti v slovenski skupnosti v Beogradu.

Ime tedna je Ingrid Milošev, pionirka raziskav na področju korozije, zaščite materialov in biomedicinskih aplikacij, vodja odseka za fizikalno in organsko kemijo na Institutu Jožef Stefan, ki je na Norveškem prejela Evropsko medaljo za korozijo, najvišje znanstveno priznanje Evropske federacije za korozijo. V več kot petdesetletni zgodovini te nagrade je šele tretja prejemnica in prva ženska, ki je poleg medalje prejela tudi Uhligovo nagrado. Foto: Marjan VerčKandidatki sta bili še:  Tina Šutej, atletinja, ki je na svetovnem prvenstvu v atletiki v Tokiu osvojila bronasto medaljo v skoku s palico. Letos je tako v svojo zbirko dodala že tretje odličje in dosegla največji uspeh svoje kariere. Skupno je osvojila sedmo medaljo na velikih tekmovanjih. Urša Zabukovec, letošnja prejemnica Rožančeve nagrade, ki jo je prejela za knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem. V njej se navdihuje pri različnih mislecih in zgodovinskih konceptih, največ pri Dostojevskem, v ospredje pa postavlja vprašanje transhumanizma in posthumanizma.

Oglašamo se z Beneškega Lida, kjer se je pričel 82. mednarodni filmski festival, najstarejši filmski festival na svetu. Na rdeči preprogi so se že zvrstila prva zvezdniška imena iz sveta filma: Julia Roberts, Emma Stone, Cate Blanchett, Francis Ford Coppola in Werner Herzog, ki je na odprtju iz njegovih rok prejel nagrado za življenjsko delo. To so podelili tudi ameriški igralki Kim Novak. Prvi filmi, o katerih bo žirija odločala, so bili že na sporedu: Jay Kelly Noama Baumbacha, Bugonia Jorgosa Lantimosa, Sirota Lászla Nemesa – pa seveda film, ki je letošnjo Mostro odprl, La Grazia Paola Sorrentina. V prihodnjih dneh bodo prikazali še filme Jima Jarmuscha, Kathryn Bigelow in številnih drugih zvenečih imen iz sveta filma. Z eno izmed žirantk na nedavno končanem festivalu FeKK, Živo Emeršič, smo se pogovarjali o najboljših kratkih filmih festivala. V kinu pa na redni spored prihaja norveški film Seks, del Trilogije iz Osla, ki jo podpisuje Norvežan Dag Johan Haugerud in dokumentarec z Dalajlamo, Modrost sreče. Ta je ob svojem 90. rojstnem dnevu strnil nekaj misli za mirno, srečno življenje v 21. stoletju, v času globalnih nemirov in kriz.

Dva dimnikarja v sodobnem Oslu v srednjih letih, vodja oddelka in njegov podrejeni, oba srečno poročena z družinama, sta prijatelja tudi v zasebnem življenju. Medtem ko šef pripoveduje o svojih ponavljajočih se sanjah, v katerih se mu poželjivo prikazuje David Bowie, njegov kolega skoraj mimogrede navrže, da se je prejšnji dan prepustil spontanemu seksu z moškim, eno od naključnih strank. To presenetljivo epizodo je sicer priznal tudi svoji ženi, a izpoved pade mednju kot bomba in sproži verigo samoanalitičnih pogovorov med njima in njunima partnericama. Norveški film Seks je uvodni del ohlapne trilogije vsestranskega ustvarjalca Daga Johana Haugeruda, v kateri se ukvarja s premislekom razmerij v današnji družbi. Podobno kot Sanje, ki so svojo pot v kinu pričele teden prej, je tudi Seks pretežno dialoški film, vendar ves čas vzdržuje napetost, ki izhaja iz uvodne premise, pa tudi iz recimo temu odnosa med notranjim in zunanjim svetom. Uvodna anekdota je tako šokantna za vse vpletene, da imajo vsi težavo z ubesedovanjem svojih občutij in poskusom njihovega razumevanja, oziroma vloge samih sebe znotraj te nove resničnosti. Avtor v filmu lepo pokaže, kako sta spolnost in intimnost – ne nujno stoodstotno prekrivajoči se področji – še vedno zagatni tudi v liberalni, strpni in napredni družbi 21. stoletja. Precej pomenljivo je, da glavna lika nimata osebnih imen; zdi se, da hoče režiser in scenarist med kopanjem po najbolj zasebnem hkrati ustvariti neko širšo, občo prispodobo. Tu je tudi manjši pomislek glede pristopa, ki je v veliki meri intelektualističen. Če pustimo razredne stereotipe ob strani, je nekoliko težko pogoltniti dejstvo, da dimnikarja razpravljata, kot da bi imela prebrane »Misli« Blaisa Pascala ali Sørena Kierkegaarda, učiteljica za glasbo pa enemu od njiju kot terapijo priporoča Hanno Arendt … Éric Rohmer v svoji brezčasni mojstrovini Moja noč pri Maud, ki ga s Seksom povezuje kar nekaj podobnosti, te napake ni naredil. A splošna obravnava snovi Daga Johana Haugeruda je vseeno dovolj šarmantna, da je mogoče to spregledati – dopuščam možnost, da je prav v tem pristopu preseganje razrednih pričakovanj – in preprosto uživati v njegovem razmisleku o poželenju in spontanosti, pa tudi o mejah med heteronormativnostjo in homoseksualnostjo. Morda tudi o krizi srednjih let kot najbolj banalni interpretaciji. Tudi o tem, kakšne so resnični odtenki med prevaro in izdajo znotraj partnerske z(a)veze, med fantazijo in uresničenjem, pa o telesnosti, užitku in čustvih, tudi o religioznih pogledih ter (samo)omejitvah. Kljub temu da ima film Seks v pripovednem jedru neko transgresivno epizodo, ki to je ali pa morda tudi ni, in pri vseh vpletenih zbuja precejšnjo zadrego, je značaj filma blago komičen in hkrati toplo sočuten, globoko human.

Norveški avtor Dag Johan Haugerud, 60-letni romanopisec, scenarist in režiser, je v dobrem letu dni posnel tri celovečerne filme, povezane v neformalno trilogijo Seks, Ljubezen in Sanje. V vseh treh se ukvarja z intimnimi razmerji v sodobni urbani Norveški in premislekom o njih, pa tudi s fluidnimi spolnimi identitetami in družbenimi pričakovanji. Za Sanje je na letošnjem Berlinalu prejel zlatega medveda. Glavna junakinja filma je introvertirana srednješolka Johanne, ki se nepričakovano zaljubi v novo učiteljico francoščine Johanno. Svojih občutkov še sama ne razume najbolje in jih ne zaupa niti sošolkam niti materi ali babici. Z negotovimi koraki se ji uspe zbližati z učiteljico, a kljub medsebojni naklonjenosti ostaneta pri platoničnem odnosu. Johanne se zdi izkušnja tako izjemna, da o njej napiše literarno preoblikovano novelo. Prebereta jo tudi mati in babica; čeprav sta sprva osupli, dobro artikulirana pripoved tudi pri njiju sproži premislek o lastnem odnosu do življenja, erotiki in zamujenih priložnostih. Skoraj dveurni film Sanje je posnet z veliko občutljivosti in čeprav močno temelji na dialogih oziroma je na neki način precej literaren ‒ pa ne le zato, ker imajo knjige, založništvo, branje in pisanje pomembno vlogo v komorno zasnovanem scenariju ‒ mu uspe ves čas ohranjati vznemirljivo napetost. To ustvarja predvsem z zelo spretno hojo po nevidnem robu med notranjim in zunanjim svetom, med osebnimi občutki ter njihovim zunanjim izrazom in sprejemanjem. Pa tudi z odličnim prikazom plesa po drsečem terenu, ki se mu reče človeško zbliževanje. Avtor vešče izrablja dogajalne prostore, saj vsaka izmed filmskih lokacij, tudi Oslo kot urbana celota, značajsko prispeva k naravi pogovorov in večplastnemu razvoju pripovedi. Nekaj posameznih prizorov je tudi vizualno presežnih, vendar se organsko popolnoma zlivajo v celoto. Celovečerni film Sanje spominja na dela Érica Rohmerja, hkrati pa je tudi precej drugačen, posodobljen in »prebujenski« in nas nevsiljivo opominja na nevralgične teme istospolne ljubezni, pa tudi na problematiko nepolnoletnosti, pristanka in zavesti o položaju avtoritete oziroma učiteljice in učenke, otroka in staršev. Toda v ospredju sta vendarle prva ljubezen in silovitost novih občutkov, pa tudi spomin nanje in premišljevanje o njih in odraščanju, ki je univerzalno prepoznavna izkušnja in zato tudi večno zanimiva snov ... Film, ki zbudi željo, da bi si bilo mogoče ogledati trilogijo Seks, Ljubezen in Sanje v celoti. Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Aleksander Golja

Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Na Danskem pa je točno pred tednom dni začela veljati sprememba zakonodaje, ki govori o obveznem služenje vojaškega roka za ženske. Pri tem sledi zgledu sosednjih držav - Švedske in Norveške. Ali gre za logično in dobrodošlo potezo?

Liseden mezun olduktan sonra mimar olma hayaliyle yola çıkan Dilara Ekici, bugün Birleşmiş Milletler'de uluslararası bir kariyer sürdürüyor. Londra'da SOAS'ta master yaptıktan sonra Türkiye'ye dönüyor. 7 yıl boyunca Türkiye'de UNHCR ve UNICEF'te çalıştıktan sonra önce hayalini kurduğu Oslo'ya, ardından 2024 itibariyle Addis Ababa'ya taşınıyor. Bu bölümde Dilara'yla Norveç'ten Etiyopya'ya geçişin ona neler hissettirdiğini, UN ile saha çalışmasının zorluklarını ve güzelliklerini, Türkiye ile dünya arasında insani yardım politikaları açısından ne gibi farklar gördüğünü konuştuk.Ayrıca uzun yıllar tatil için gittiği Oslo'ya taşındığında hayal ettiği yerin aslında ona göre olmadığını fark etmesiyle, göç etmeden önceki beklentiler ve gerçeklerle yüzleşme deneyimini de masaya yatırdık.Uluslararası kariyer, hayaller, dönüşümler ve göç üzerine içten bir sohbet sizi bekliyor! Siz de Akbank Mobil'den Wings'e başvurarak ayrıcalıklar dünyasına adım atabilirsiniz: linkhttps://qw3y.tr.adj.st/path?Jn=eyJUIjoiMCIsIkYiOiIyMDMiLCJDIjoiIiwiRSI6e319&adj_t=1otajse1&adj_fallback=https%3A%2F%2Fwww.wingscard.com.tr%2Fhemen-basvur&adj_redirect_macos=https%3A%2F%2Fwww.wingscard.com.tr%2Fhemen-basvur

"Osloda şəhərə çıxarkən yanınızda mütləq çətir olsun". Fyordları, rəngarəng tarixi evləri və möhtəşəm təbiəti ilə tanınan Bergen dünyanın ən gözəl liman şəhərlərindən biri hesab olunur.Qonağımız səyahətçi Gülgün Ənvərli idi.

İsrail'e nükleer başlık üretmek için gerekli malzeme ve uzmanlığı gizlice satan veya edinimine göz yuman ülkeler listesinde, bugün nükleer yayılmaya karşı en kararlı kampanya yürütenler de yer alıyor; ABD, Fransa, Almanya, İngiltere ve hatta Norveç. Yazan: Dr. Tolga Sakman  Seslendiren: Halil İbrahim Ciğer

Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.

Kratek pregled dogajanja okrog zlata, srebra, kriptovalut, nafte. Pred mikrofonom: Tilen Šarlah, analitik in trgovalec "Trenutno nisem bikovsko razpoložen. Še nikoli nisem bil tako defenzivno naravnan. Zelo malo sem izpostavljen naložbam. Najmanj v moji trgovalski karieri. Odkar letijo rakete, so možni vsi scenariji. Počakal bom teden, dva, tri, mesec, da vidim, kam se bodo stvari začele premikati. V končni fazi nič ne zamudimo, če si vzamemo premor." Epizoda je objavljena tudi na Youtube V tokratni epizodi boste slišali 00:00 Uvod v analizo trga 02:56 Trendi in napovedi za zlato 05:53 Obveznice in njihova vloga 08:49 Cene srebra in njihova dinamika 12:05 Zlato in centralne banke 14:56 Strategije naložb v zlato in srebro 21:13 Analiza cen srebra in zlata 24:07 Prehod na kriptovalute 29:10 Napovedi za bitcoin do konca leta 31:39 Obdavčitev kriptovalut 34:09 Trg altcoinov in njihova prihodnost 38:10 Dogodki okoli Coinbase in stabilnih kovancev 44:06 Vpliv digitalnih valut na plačilne sisteme 47:32 Nafta in geopolitični konflikti 47:57 Geopolitične napetosti in vpliv na cene nafte 50:48 Regulacija in izzivi podjetja Petrol 53:51 Presenečenja na borzi in izraelski trg 01:00:25 Norveška kot investicijska priložnost* 01:07:14 Strategije investiranja v negotovih časih *kako lahko investiramo v Norveški indeks? To najlažje storimo preko ETF. Na Interactive Brokers najdete ETF, ki sledi indeksu v Oslu pod simbolom OBXD. Pred naložbo natančno preverite velikost, stroške, tveganja. Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob koncu šolanja in ob vstopu v polnoletnost Spoznali bodo tudi 18.-letnega Marka, ki bo razkril, kako je sestavljen njegov portfelj. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 18. september Čas: 17:00–20:30 Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Babası soruyor, Filistinli küçük çocuk hiç şaşırmadan cevap veriyordu. Hangi ülkeyi sorsa biliyordu. Nüfusunu, yüzölçümünü, başkentini hemen söylüyordu. “Moğolistan, Şili, Portekiz, Kenya, Norveç, Yemen, Brezilya, Kazakistan, Bulgaristan, Moritanya, Türkiye, Burkina Faso…” Dünyanın her ülkesi aklındaydı. Nereyi sorarsa sorsun boşluk bırakmıyor, “Eee, ııı” demiyordu.

Bugün 13 Haziran 2025 #doğatakvimi

Predsednik Slovenske škofovske konference škof Saje se je znova zavzel za primeren pokop žrtev.Župan Pogorelc po dogodku v Ribnici: To je v letu dni že drugi napad na državo, minister Poklukar naj odstopi.Banka Slovenije napoved letošnje gospodarske rasti oklestila na 1,3 odstotka.Načrtovana gradnja podzemne garaže na ljubljanski tržnici znova razburja, za jutri napovedan protestni shod.Janša na kranjskem sodišču, bo uspel z višjo odškodnino zaradi Patrie?Nasilje v Los Angelesu se stopnjuje. Kaj je v ozadju spopadov protestnikov in varnostnih organov?Slovenski raziskovalci znova pomembno prispevali k znanosti. Kakšen preboj sta njihovi zadnji odkritji novih genetskih vzrokov bolezni pri človeku?Kolesarji upanja zjutraj krenili na pot, čaka jih naporna pot do Rima.Šport: Norvežan Johannesen veliki zmagovalec kolesarske dirke po Sloveniji, Pogačar dobil prvo etapo Dofineje.Vreme: Začelo se bo jasniti, prihodnji dnevi brez padavin.

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.Sogovorniki: dr. Maria Sapouna z Univerze Zahodna Škotska dr. Dziuginta Baraldsnes z Univerze Stavanger na Norveškem Marko Puschner s Točke osveščanja o varni uporabi interneta, predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL prof. soc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede UM in vodja projekta Z znanjem nad nasilje v šolah Margit Schmidbauer z Inštituta za kakovost šolstva in izobraževalne raziskave na Bavarskem soc. pedagoginja mag. Alma Rovis Brandić s hrvaške Agencije za usposabljanje učiteljev Mette Bøe Lyngstad, profesorica drame na Univerzi aplikativnih znanosti Zahodne Norveške dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete UL Aljaž Sedej, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenija

Pa smo dobili, kar smo iskali. Tako dolgo smo na pol paranoični vsakemu malo bolj nenavadnemu dogodku kot vzrok obesili teorijo zarote, da so sedaj, ko se nenavadni dogodki vrstijo eden za drugim, teorije zarote povsem izgubile kredibilnost. Z drugimi besedami, iz nekdanjega medijskega slogana, ki je bil neuradna himna teorij zarote "Kaj pa, če je vse res", smo prišli pod nov moto: "Vse je res!" Kje so teorije zarote, kot jih človek potrebuje? Ni jih in ni jih bilo, ko je bivši Dončićev klub kompenziral izgubo tako, da je zmagal v loteriji nabora, čeprav je imel komaj odstotek možnosti, in ni jih, ko je večina Evrope glasovala za izraelsko pesem na Evroviziji. O Evroviziji torej.Strinjamo se okoli prvega aksioma Evrovizije, ki govori o tem, da med evrovizijskim cirkusom glasba ni pomembna. Ali če smo bolj specifični; geostrateški položaj sveta, sosedski odnosi, spolne preference, koreografije, denar, moda, turizem in seveda evropska televizijska politika so pomembnejši kot glasba. Če kdo celo poje, je fino, če ne, pa je tudi OK. S tega stališča letošnja Evrovizija ni bila nobena izjema; vse drugo pred glasbo, na prvem mestu pa seveda glasovanje, ki je Izraelu prineslo največ glasov evropskega občinstva.                     Izraelci imajo ljubezensko razmerje z evropskim glasbenim občinstvom. Že leta 2018 so dosegli rekordno število glasov s takrat še posebej abotno poskočnico, lani so bili po številu glasov občinstva drugi za Hrvaško, letos pa prvi. Komentarjev na letošnji rezultat je ogromno, ampak ker se jih večina odvija v razvedrilnih rubrikah spletnih in elektronskih medijev, so komentarji kot komentatorji – simpatični in igrivi. Če pa kdo komentira bolj zares, takoj zapade v rove teorij zarote. Tako bomo poskusili z zarotniško, a vendar simpatično teorijo.                      Že lani so se Izraelci odločili zbrisati Palestince z obličja Zemlje. Z brisanjem z obličja Zemlje imajo namreč tisočletne izkušnje in kar so drugi trenirali na njih, zdaj oni izvajajo na drugih. Ko enkrat osvojiš princip, je implementacija enostavna. Kakorkoli: javno mnenje je v vojni pomembnejše od pušk in bomb; to je znana resnica, dokazana v teh tisočletjih nasilja in krvi. In ni ga večjega uspeha, kot če se agresor, ali pač genocidneš v tem primeru, pokaže kot civiliziran in družbeno sprejemljiv. Boljše priložnosti, kot je množično evropsko glasovanje, skoraj referendum, ni! Rezultat glasovanja pokaže, da tako prebivalstvo kot naša evropska krovna televizijska organizacija z veseljem zamahnemo z roko, pomežiknemo in samo tisti najbolj zategnjeni naredijo »Ti, ti, ti«, vsi ostali pa smo navdušeni, ker imajo Izraelci spevno pesmico. Ter glasujemo za njih, ker je naš glas pomembnejši od trupel v Gazi. Za Izrael je največje število glasov evropskega občinstva strateška zmaga, ki jim je ne morejo izglasovati ne njihova vojska, ne Mosad in ne vsemogoče ameriške marketinške agencije. Ampak zdaj protizarotniški agenti svetovnih medijev vzkliknejo: "I, kako bi pa naj Izraelci to storili? Telefonsko glasovanje je namreč najbolj verodostojen in varen način neposredne demokracije, kar jih pozna vesolje!" Ter nas, ki razmišljamo heretično, vržejo v temne kleti teoretičnih zarotnikov. Ampak tudi naivni pisun, ki so mu vohunske metode znane le od agenta 007, dobi idejo ali dve, kako lahko zmanipuliraš telefonsko glasovanje ... Najprej že na osnovi genialne ideje evropskih televizijcev, ki so jih evropski telekomunikacijski baroni prepričali, da bi bilo modro dovoliti z ene telefonske številke glasovati dvajsetkrat. Tako evropski telekomi posameznega evrovizijskega navdušenca potencialno pomolzejo dvajsetkrat. Ob tem pa so se televizijci zavarovali s klavzulo, po kateri ni treba razkriti absolutnega števila glasov. Le število točk, ki jih izračuna bog ve kateri umetnointeligenčni algoritem … In izraelskim agentom ni treba drugega, kot zbrati recimo 10 000 evropskih enajstošolnikov, jim stisniti vsakemu po dvajset evrov, in "voilà": 200 000 glasov. Ampak ker, resnici na ljubo, nismo ravno opazili pravovernih judov, kako se smukajo okoli Kraljev ulice, so morali uporabiti nekaj drugega. In tudi na to ima v espionaži izveden pisec odgovor. Izraelci so razvili Pegasusa, ki ga na Slovenskem prevajamo kot Pegaz. Gre za nabor programskih orodij, ki jih množično kupujejo in istočasno nakup zanikajo vse svetovne vlade. Orodje, ki mu je prisluškovati vašemu mobilnemu telefonu preprosto, kot otroku vreči kamen, je menda tako izpopolnjeno, da so se državne skrivnosti v sramu poskrile v arhive, saj jih Pegasus razgali, še preden uspejo postati skrivnosti. Hočemo povedati, da je izraelskemu vohunskemu programu – ki je globalni hit in ima v opisu osnovnih nalog prisluškovanje telefonom in manipuliranje z rezultati – liričnemu sopranu izpod sionskega griča priskrbeti nekaj milijonov glasov mačji kašelj. Ne namigujemo torej, da so Izraelci ponaredili glasovanje ob letošnji Pesmi Evrovizije, temveč trdimo, da so Izraelci ponaredili letošnje glasovanje ob Pesmi Evrovizije. Obstaja tudi dokaz, ko se je Pegasus v torek še malo lovil. Če si na Norveškem v predizboru glasoval za Hrvaško pod št. 14, si dobil povratni sms, ki se ti je zahvalil, da si glasoval za Izrael. Seveda pa sta transparentni in vsega zaupanja vredni ter niti slučajno od izraelske firme sponzorirani organizaciji, kot sta EBU in njihov telekomunikacijski partner, povedali, da je šlo samo za manjšo napakico, ki na rezultat glasovanja ni vplivala. Če parafraziramo uspešen slovenski evrovizijski ekvivalent: "Ja, pa ja de." Moramo pa, k temu nas zavezuje novinarski kodeks, preučiti še druge možnosti. Predvsem tisto, po kateri pa bi se v Evropi resnično našlo toliko navdušencev nad izraelsko pesmico, ki bi zavrgli moralne dileme ob Gazi ter glasovali z logiko, da je zabavna glasba pač pomembnejša od genocida. Če je tako, se Evropa nenadoma ne zdi več prijazno področje za bivanje in se bo treba počasi ozirati za čim drugim.                      Obstaja pa še tretja možnost. Da je bila Evropejcem izraelska skladba, oziroma katerakoli evrovizijska, če smo že pri tem, kot glasbena kompozicija resnično všeč … Da je evropski glasbeni okus pač takšen … V tem primeru pa moramo resignirano in prizadeto ugotoviti, da smo se kolektivno ponečedili na temeljni kamen evropskega popa, ki so ga pred dobrimi šestdesetimi leti postavili John, George, Paul in Ringo.  

Norvežani imajo zelo veliko pravljic, marsikatere še ne poznamo. Ena od takih je tudi zgodbica o Tomažu Brskaču, ki je razveselil princesko. Pa ne samo takrat, bil je tako duhovit in zabaven, da se je imela dobro z njim do svoje smrti. Kaj je storil, da jo je spravil v smeh, izvemo iz pravljice Tomaž Brskač. PrisluhniVir: The Project Gutenberg eBook of East o' the Sun and West o' the Moon, with other Norwegian folk tales, Author: Gudrun Thorne-Thomsen, Peter Christen Asbjørnsen, Jørgen Engebretsen Moe, Release date: August 1, 2005 [eBook #8653], Most recently updated: February 5, 2015, iz angleščine prevedla Nataša Holy, bere Nataša Holy

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Jakob Jaša Kenda je literarni zgodovinar, prevajalec in pisatelj, ki je med drugim znan tudi po literarnih raziskavah na področju dramatike, mladinske književnosti in znanstvenofantastične literature. Zadnja leta skrbno zapisuje svoje pohodniške dogodivščine – leta 2018 je izšel poučen potopis Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je naslednje leto prejel nagrado za najboljši literarni prvenec in nagrado krilata želva za najboljši književni potopis, leta 2020 pa je izdal potopisni roman Transverzala, v katerem vodi bralce po slovenski planinski poti. S potopisnim romanom z naslovom Evropa: sever, severozahod začenja nov cikel predstavljanja pohodniških poti po Evropi, in sicer z opisom družinskega potovanja po Skandinaviji ter večtedenske ture po hriboviti Škotski. Jezik, s katerim Kenda opisuje geografsko raznoliko pokrajino in tudi zgodovino obeh dežel, je izjemno slikovit, duhovit in poučen, saj spotoma načenja številna vprašanja o varstvu naravne in kulturne dediščine, političnih razsežnostih angleškega kolonializma, sociološkem pogledu v razslojenost družbe, psiholoških značilnostih zadržanih Norvežanov in vsestranskih Škotov, medgeneracijskih in medkulturnih izzivih na poti in še bi lahko naštevali. Bralec kmalu dobi občutek, da ima pred seboj izkušenega pohodnika, ki teoretsko znanje iz najrazličnejših knjig spretno prepleta s terenskimi dogodivščinami, med katerimi najbolj izstopajo poučni pogovori z domačini in obujanje spominov na podobne preizkušnje v preteklosti, zlasti na skoraj identično pot po Britanskem otočju, ki jo je avtor obredel pred dobrimi tridesetimi leti. V spominu nam ostane opis “poti mrtvih” na Škotskem, ki so nastale ob nošenju mrtvih iz njihovih hiš do mesta pokopa, dandanes pa jih mednarodni popotniki uporabljajo kot javne poti oziroma bližnjice do strateških lokacij: “V izvirnih trasah so te poti potekale tudi karseda v ravni črti, prek večje močvare so zanje postavili neskončne mostovže. Po tedanjih prepričanjih naj bi si namreč ljudje vsak corpse road delili tako z mrtvimi kot raznolikimi nadnaravnimi bitji. In vsem tem onstranskim entitetam so bile prilagojene, saj naj ne bi bile sposobne prečiti tekoče vode in naj ne bi marale ovinkov.” Avtor se na tem delu posveti tudi funkciji obredov ob smrti pokojnika: “Prva je bila zagotoviti, da se mrlič ne bi vrnil med žive. Zato so krsto z doma spravili skozi posebej za to izdolbeno luknjo v steni, ki so jo nato zadelali, prevrnili so stole, na katerih je stala krsta, in podobno. /…/ Druga funkcija ritualov pa je bila na videz prvi kontradiktorna, obredje naj bi bilo namreč obenem namenjeno potrditvi obstoja sveta, vzporednega našemu. Temu je služila med drugim vloga, ki je bila na teh sprevodih edina dovoljena ženskam: pele so posebne pogrebne pesmi, imenovane coronah, ki so jih priče opisale kot “onstransko lepe”, “srhljivo rjutje” in “golčanje obsedenih z duhovi”.” Z enakim entuziazmom, kot na svoji poti opisuje poti in obredja, se Kenda posveča opisovanju medsebojne dinamike, ki nastaja ob vsakdanjih izzivih popotniških sotrpinov – najsi gre za družinske člane, ki raziskujejo deželo bratov Levjesrčnih in si v glavah ustvarjajo poanto impozantnih umetniških skulptur v norveškem parku Ekeberg, ali za strateško izbrana popotnika na pohodu po otoku Skye in severnem delu škotskega višavja, ki s svojimi izkušnjami prispevata svoj kamenček k mozaiku potovanja … Postavni Norvežan Christian, s katerim se spozna na pohajkovanju po Sloveniji, mu dela družbo na Norveškem in na Škotskem ter korak za korakom razgrinja primere etičnega kodeksa svoje države in diplomatskega poklica, simpatična Sorcha, ki je po izobrazbi biologinja in farmacevtka, pa mu pripoveduje o življenjskih prelomnicah in selitvah, ki so jo na koncu pripeljale nazaj v rodno Škotsko, kjer se izkaže kot odlična koordinatorka prenočišč, mediatorka pa tudi vodička. S pomočjo Christianovega pogleda na raznolikost liberalnih demokracij na severu Evrope, ki segajo od britanske “kastne” razslojenosti do skandinavskega egalitarizma, Kenda na koncu sestavi miselni zaključek: “Ne, če mene vprašaš, ste srečna sredina med Škoti in nami. Kot pravi Stoppard: sreča je ravnovesje. Izstopajočemu posamezniku in njegovemu daru nekaj tretmaja drhali običajno kar koristi, čeprav jasno ne toliko, da bi ga zlomil. In ko sva že ravno pri tvoji samokritiki, Christian, se meni vaša varianta družbene ureditve zdi očitno boljša od otoške. Britanska s svojo razslojenostjo veliko bolj kot vaša determinira posameznika glede na njegov rod. Se ti to zdi etično? Učinkovito?” Poleg Toma Stopparda Kenda v svojem popotniškem romanu citira tudi Dickensa, Ibsena, Shakespeara, Orwella, Nietzscheja, Davida Lyncha ter Kajetana Koviča in Gregorja Strnišo. Za ilustracijske vinjete in zemljevide je poskrbela akademska slikarka Nina Čelhar in z zabavnimi skicami še bolj razplamtela bralčevo domišljijo. Kako torej najbolj ustrezno opisati knjigo Evropa; sever, severozahod vsestranskega pisca Jakoba Kende? Najbolje jo opiše kar avtor sam, ko se mu na nekem mestu zareče: “Saj je, kot bi se znašel v bondiadi, in to tako rekoč v vlogi Sherlocka Holmesa …” Tudi bralec, ki se skupaj z avtorjem odpravi na obsežno pot, se ne more znebiti občutka, da je v vlogi detektiva, ki se skuša prebiti skozi labirint geopolitičnih, socioloških, zgodovinskih in antropoloških izzivov. Ti vsakič znova pripeljejo do ugotovitve o tem, da v življenju ni preprostih bližnjic – ne na področju pohodništva ne na področju pisateljevanja, znanosti in metodologije. Tudi če pohodniki cilj najbolj jasno vidijo pred sabo, se morajo še vedno dvigniti med najvišje hribe in spustiti v najbolj nevarne močvirne doline, preden ga dosežejo … Upamo, da bodo prvemu delu evropske popotniške sage, ki se je začela na severozahodu Evrope, kmalu sledili tudi drugi deli.

Gazeteci Faik Bulut'a göre artık KCK ağı içindeki örgütler, yerel bazda kendi yollarını çizecek. PKK kadrolarının Avrupa'da Norveç'e gidebileceğini belirten Bulut, diğer yandan meselenin çözümü için Bahçeli ve Erdoğan arasında fikir ayrılığı bulunduğunu da vurguladı.

Slovenski rokometaši so v zadnjem kolu kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2026 gostili Estonijo. Slovenija je z novo zmago kvalifikacije končala brez poraza in zanesljivo osvojila skupino. Prvenstvo stare celine bodo januarja gostile Danska, Švedska in Norveška. Kolesarska karavana, ki nastopa na znameniti dirki po Italiji, pa po treh etapah v Albaniji, v kateri se je začel letošnji Giro, dan premora izkorišča za selitev na italijanske ceste.

Slovenski rokometaši so v zadnjem kolu kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2026 gostili Estonijo. Slovenija je z novo zmago kvalifikacije končala brez poraza in zanesljivo osvojila skupino. Prvenstvo stare celine bodo januarja gostile Danska, Švedska in Norveška. Kolesarska karavana, ki nastopa na znameniti dirki po Italiji, pa po treh etapah v Albaniji, v kateri se je začel letošnji Giro, dan premora izkorišča za selitev na italijanske ceste.

1917'de bir İngiliz raporunda, “Türk kadınının oy kullanma hakkını müdafaa eden bir Yahudi” diye tarif edilen Halide Edip, Yeni Türkiye'nin en meşhur feministiydi. Kadınların cemiyetteki rolünü değiştirmek için romanlar yazıyor, konuşmalar yapıyordu. Cihan Harbi esnasında erkekler cephede olduğu için, kadınlar iş hayatına atılmak mecburiyetinde kalmışlardı. Halide Edip bu hususta şöyle diyordu: “Türk kadınları peçelerini atmakla kalmayıp erkeklerin yerini de tutmuşlardır. Ailelerini doyurmak için çalışmışlar ve boş yerleri işgal etmişlerdir. Türk kadınları bankalara, mağazalara, nezaretlere girdiler. Bu suretle Türk kadınları öyle bir hürriyet kazanmışlardı ki harpten avdet eden kocaları buna nihayet verememişlerdir.” Romanlarında feminist mesajlar veren Halide Edip, Yeni Turan'da, cinsiyet eşitliğini işlemişti. Romanın başkarakteri Oğuz, “Siz bize kadın olduğumuzu hissettireceksiniz” diyen bir kadına şöyle cevap veriyordu: “Kadın mı? Tanrım esirgesin, sırf sizi kadınlık kılığından çıkarmak için yeni bir politika icat ettim.” İstatistikler, kadın istihdamının arttığı ülkelerde, boşanmaların da arttığını gösteriyor. Kadınlar, Halide Edip'in ifadesiyle, ‘kadınlık kılığından' çıktığı için, erkeklerle aynı ve eşit bir parça kâbul ediliyor. Peki kadınlar artık daha mı mutlu? Bunu iddia etmek ne yazık ki çok zor. Yapılan araştırmalar, tahsil ve gelir gibi hususlarda cinsiyet eşitliğinin en yüksek olduğu İsveç ve Norveç gibi ülkelerde tecavüz ve şiddet nispetlerinin çok daha yüksek olduğunu gösteriyor. Kim bilir, belki de “güçlü kadın” aslında, “kendi ayakları üzerinde duran” ya da “Çocuk da yaparım kariyer de!” diyerek çocuklarını bakıcıya ya da kreşlere terk eden değil; Eski Dünya'da olduğu gibi, evinde çocuklarını kendisi yetiştiren, terbiye eden ve erkeğine destek olan kadındır.(BasındanDerleme)

Deniz Yüce Başarır, ben okurum dinleyicilerinin ısrarla bekledikleri polisiye türünde bir eseri konuşmak üzere kendisi de polisiye yazarı olan, çevirmen, eğitmen ve oyuncu Ayşe Erbulak'ı ağırlıyor. İki arkadaş ünlü Norveçli yazar Jo Nesbo'nun romanı Kardan Adam'ı ve onun asi ruhlu, alkolik ama çok zeki ve başarılı polis detektifi karakteri Harry Hole'u masaya yatırıyorlar. Tabii Kardan Adam'dan can alıcı bölümler de Başarır'ın sesinden bu sohbete eşlik ediyor. Polisiye severlerin kaçırmaması gereken bir bölüm…

Škandal, ki je izbruhnil ob koncu 44. svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v norveškem Trondheimu je dodobra pretresel svet smučarskih skokov. Pred tokratni vroči mikrofon je Luka Dolar povabil sogovornike, ki so v prvi vrsti vpeti v šport, ki se je razvil prav v deželi na severu Evrope. O razsežnostih norveške goljufije in o tem, da se je skakalni svet znašel na točki preloma je spregovoril direktor svetovnega pokala Sandro Pertile; raziskali smo, kaj so Norvežani z manipulacijo opreme skušali pridobiti, pogovarjali smo se tudi s slovenskim inovatorjem, ki je tesno povezan s skakalnim športom, Petrom Slatnarjem, svoje misli je delil tudi Bine Norčič, trener norveške B reprezentance, ki je dogajanje spremljal povsem od blizu.

Za Slovenijo zelo uspešno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Trondhejmu je zaznamoval škandal s skakalnimi dresi Norvežanov. Mednarodna smučarska zveza je že sprožila preiskavo včerajšnjih diskvalifikacij zaradi morebitnih goljufij. Sicer pa so slovenski športniki danes poskrbeli za novo navdušenje. Alpski smučar Miha Hrobat je s tretjim mestom na tekmi za svetovni pokal na Norveškem osvojil svoje prve superveleslalomske stopničke. Druge teme: - Pozivi k zaščiti civilistov v Siriji. Najnovejši izrbuh nasilja terjal že več kot tisoč smrtnih žrtveh. - Predsednica Evropske komisije Von der Leyen: ZDA ostajajo evropska zaveznice. - V smučarski nesreči na Soriški planini umrla 14-letnica.

Eğer Avrupa e-ticaret pazarına adım atmayı planlıyorsanız ve hangi ülkede hangi online pazar yerinin daha kârlı olduğunu merak ediyorsanız, doğru yerdesiniz! Avrupa, dijital ticarette büyük fırsatlar sunuyor ancak her ülkenin kendine özgü alışveriş alışkanlıkları ve popüler e-ticaret platformları var. Bu rehberde, Avrupa'daki en büyük online pazar yerlerini ve hangi ülkede daha kazançlı olduklarını inceleyeceğiz.Avrupa'da E-Ticaretin GücüAvrupa, küresel e-ticaret pazarının en büyük ve en hızlı büyüyen bölgelerinden biri. Almanya, İngiltere, Fransa, İspanya ve Polonya gibi ülkeler, milyarlarca dolarlık satış hacmiyle dikkat çekiyor. Ancak her ülkede farklı platformlar öne çıkıyor.1. Almanya: Avrupa'nın E-Ticaret LideriAlmanya, Avrupa'nın en büyük e-ticaret pazarlarından biri ve burada en çok kullanılan online pazar yerleri şunlar: • Amazon.de – Almanya'nın en büyük e-ticaret platformu, geniş lojistik ağıyla satıcılara büyük avantaj sağlıyor. • Otto – Elektronik, moda ve mobilya alanında güçlü bir oyuncu. • eBay Kleinanzeigen – İkinci el ürünler ve uygun fiyatlı alışveriş için en çok tercih edilen platform.2. Fransa: Yerel E-Ticaret Platformlarının HakimiyetiFransa, Amazon'un yanı sıra yerel pazar yerlerine de büyük ilgi gösteriyor: • Amazon.fr – Ülkenin en büyük e-ticaret platformlarından biri. • Cdiscount – Elektronik, giyim ve ev eşyalarında popüler bir platform. • La Redoute – Fransız moda sektöründe önemli bir pazar yeri.

V Trondheimu na Norveškem se končuje tekma skakalk na srednji skakalnici svetovnega prvestva v nordijskih disciplinah. Naša najboljša Nika Prevc, vodilna po prvi seriji, se bo z odskočne mize pognala čez nekaj minut. Dogajanje bomo z našim športnim poročevalcem pospremili v živo. Druge teme: - Spirit razveljavil sporni razpis; gospodarstvo poziva k čimprejšnji objavi novega - Uskladitev socialnih transferjev bo nekoliko ublažila revščino, a potrebe ostajajo velike - Zelenski ima v Washingtonu malo možnosti za želena varnostna jamstva za Ukrajino

Emisija o svima i svemu, iznad i ispod. Korado Korlević odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj epizodi; - svakodnevne ključanice kaosa - radna skupina DOGE i ostalo - Trump će ujediniti Europu - deorbitacija ISS-a - lansiranje u Norveškoj - hidrogel - antigravitacija - unutarnja jezgra Zemlje - egzoplanet sa željeznom kišom - Vera Rubin teleskop - satelit Crni vitez - najbolja sauna - testovi psihološke samopomoći

V Parizu bo danes novo srečanje o evropski varnosti in Ukrajini. Vabljeni naj bi bili predstavniki Norveške, Švedske, Finske, baltskih držav, Grčije, Češke, Romunije in Kanade. Ameriška delegacija je po včerajšnjem srečanju s predstavniki Rusije v Rijadu zagotovila, da bodo v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini sodelovali tudi predstavniki te države in Evropske unije. Rusija pa je znova poudarila, da nasprotuje članstvu Ukrajine v Natu. V oddaji tudi o tem: - Kako bo Evropa odgovorila na ameriške carine? Uvedbe novih dajatev bi lahko na stari celini spodbudile sodelovanje - Opozicija skeptična do vladnih predlogov o spremembi imenovanja sodnikov in števila poslanskih sedežev - Projekt drugi tir: pri graditvi premostitvenih objektov pomembna tudi inovativnost projektantov

Bojan Pajtić, profesor Pravnog fakulteta u Novom Sadu, ugostio je kao izazivač u dvadeset prvoj epizodi Radar Foruma Vidu Ognjenović, književnicu, rediteljku i nekadašnju ambasadorku Srbije u Norveškoj i Danskoj, a koja je nedavno izabrana u SANU. Kroz razgovor je istaknut značaj građanske hrabrosti, posebno u kontekstu prošlih i sadašnjih generacija, kao i potreba za obnovom pravne države i borbom protiv medijskog mraka. Ognjenović je podelila svoja sećanja na političku borbu tokom devedesetih, dok je Pajtić apelovao na starije generacije da podrže omladinski bunt i preuzmu aktivniju ulogu u društvenim promenama. Dotakli su se i tema obrazovanja, korupcije i evropskih integracija. Ognjenović je evocirala svoje diplomatsko iskustvo, a Pajtić je istakao urušavanje institucija pod teretom loše politike. Diskusija je obeležena pozivom mladima da istraju u svojim zahtevima. više na www.radar.rs

Pridružite mi se dok razgovaramo sa Hajdi, slikarkom i grafičkom dizajnerkom iz Crne Gore. Otkrijte kako je osvojila svet svojim radovima, od kolekcija holivudskih zvezda do TEDx govora i saradnje sa luksuznim brendovima!Dobrodošli u novu epizodu The Catherine B. Roy Show!

Začenjajo se svetovni pokali v vseh zimskih športih. Ob tej priložnosti v našem podkastu gostimo Andreja Jermana, ki je pred leti zablestel kot zmagovalec dveh smukov za svetovni pokal, zadnja leta pa si je kariero zgradil kot uspešni trener na Norveškem. Med drugim je razmišljal tudi o kulturi športa v tej severnjaški državi.

Iran se je precej zadržano odzval na včerajšnji izraelski napad, zato bi lahko sklepali, da večjih povračilnih ukrepov ne bo. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je dejal, da napadov ne bi smeli preceniti niti podceniti. Druge teme: - V Gruziji opozicija po zmagi vladajoče proruske stranke napovedala proteste, izida volitev ne priznava. - Zaposleni v domovih za starejše opozarjajo, da sistem oskrbe razpada. Napovedujejo proteste. - Veleslalom v Söldnu osvojil Norvežan Steen Olsen, Kranjec šesti.

Žiga Papež je kronični sladkorni bolnik, ki ne dovoli, da bi mu ta osebna okoliščina krojila način in potek življenja. Z uvrstitvijo na svetovno teniško lestvico ATP je nekoč postal prvi tenisač s sladkorno boleznijo tipa 1, ki mu je kaj takega uspelo. Danes podira nove rekorde: pred nekaj tedni je postal prvi diabetik, ki mu je uspelo s cestnim kolesom premagati 4.000 kilometrov dolgo pot skozi osem evropskih držav vse do Severnega rta - najsevernejše točke Norveške. V intervjuju podoživlja najbolj markantne prigode na svoji poti ter orisuje ozadje vztrajnosti in trme, ki ga ženeta pri teh podvigih, katerih poglaviten cilj je osveščanje širše javnosti o sladkorni bolezni. Poleg tega želi s svojim zgledom opolnomočiti druge diabetike na način, da ti svoje kronične bolezni ne bi nikoli sprejeli kot nepremostljivo oviro pri določenih telesnih aktivnostih, ki jih želijo izvajati, ter k akciji spodbuditi vse morebitne bodoče športnike, ki si zaradi stigme diabetesa v vrhunskem športu o svoji bolezni javno ne upajo govoriti.

Servet ve Hikmet Hanım, Harry Potter ve Felsefe Taşının 14. bölümünde Hagrid'in 'sevimli dostları'nı tehlike bakımından sıralarken, Draco'nun Harry'nin her işine burnunu sokma huyunu da sempatik bir sebebe bağlamayı başarıyor. Tiktok hesabımız için tıklayın.Youtube Kanalımız için tıklayın.İhtiyaç Odası kanalımızı takip etmeyi unutmayın.Support the Show.

Ismaila Hanijo bo na čelu Hamasa nasledil vodja gibanja v Gazi Jahja Sinvar. Libanonski Hezbolah mu je že čestital, Izrael ga je označil za terorista, Združene države pa opozarjajo, da je Sinvar ostaja ključni igralec na poti do morebitnega premirja v Gazi: Druge teme: - Kamala Harris s podpredsedniškim kandidatom Timom Walzom nagovorila privržence - Občinski svet Kanala ob Soči: oskrba industrijske cone s pitno vodo naj bo ločena od oskrbe prebivalcev - Pariz: Čeh bo v metu diska lovil olimpijsko kolajno; rokometaše v četrtfinalu nocoj čakajo Norvežani

U jedanaestoj epizodi Radar Foruma, izazivač Sead Spahović ugostio je publicistu Zlatoja Martinova, a njih dvojica osvetlili su složene teme iz perioda Drugog svetskog rata. Martinov ističe da savremeni istoričari selektivno koriste nemačke dokumente zaplenjene nakon pada Berlina, koji otkrivaju prijateljske odnose između Hitlera i Staljina, o čemu i piše u svojoj knjizi Treći rajh i SSSR (1939-1941), a koji su omogućili Hitlerove vojne uspehe na zapadu Evrope. „Ako im je trebalo da se govori loše o Staljinu, što su i radili posle 1948, oni su koristili neke od tih dokumenata, a ako su govorili protiv Hitlera, opet su uzimali iste dokumente… ali niko nije sagledao celinu tih odnosa koji su od aprila-marta 1939, pa do 22. juna 1941. zapravo bili toliko prijateljski, nažalost, da su i te kako uticali na tok rata. Nikada Hitler ne bi tako lako osvojio u tom periodu i Holandiju i Norvešku i Dansku, Belgiju, Luksemburg, Francusku, najznačajniju evropsku demokratsku zemlju, da nije Staljin držao leđa Hitleru na istoku“, priča Martinov. On je posebno istakao njihov tajni Pakt o nenapadanju koji je uključivao podelu interesnih sfera gde je Staljin insistirao na bazama na Dardanelima i Bosforu, kompletnoj kontroli nad Bugarskom, sve do Sredozemlja, što je, naglašava Martinov, za Sile osovine bilo neprihvatljivo. Spahović je upitao i za razloge zbog kojih Srbi imaju averziju prema Zapadu. Martinov povezuje to s dugim periodima strane dominacije i različitim kulturnim uticajima, nasuprot građanskim nacijama Zapada koje su razvile svoj identitet kroz prosvetiteljstvo i Francusku revoluciju. Sagovornici su se dotakli i tanke linije između ekstremne levice i desnice, te razloga Putinovog okretanja Aziji. Za kraj, razmišljajući o trenutnim globalnim trendovima, sagovornici su izrazili zabrinutost za budućnost Evrope i sveta, poredeći današnje prilike sa onima iz predvečerja Drugog svetskog rata. „Mi živimo sada u izvesnoj 1936/37, tu smo negde, i to je jako opasno, plašim se za budućnost Evrope i sveta“, kaže Martinov. Više na www.radar.rs

ABD ve Rusya Soğuk Savaş'tan beri kaydedilen en büyük esir takasını gerçekleştirdi. ABD, Almanya, Polonya, Slovenya, Norveç, Rusya ve Belarus'ta cezaevlerinde bulunan toplam 26 kişi takas edildi. Takas edilen isimler arasında, Rusya'da cezaevinde bulunan The Wall Street Journal muhabiri Evan Gershkovich ile ABD Deniz Piyadesi Paul Whelan'ın da olduğu öğrenildi.

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.Sogovornik: prof. dr. Roman Kuhar, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

İyi akşamlar! Medyascope'un podcast'i Bugün Ne Oldu?'dan herkese merhaba. Günün öne çıkan haberlerine birlikte bakalım.

MHP Genel Başkanı Devlet Bahçeli, Ülkücü Şehitleri Anma Günü'nde Sinan Ateş cinayetinde geçen Ülkü Ocakları Genel Başkanı Ahmet Yiğit Yıldırım'ı yanına alarak basın mensuplarının karşısına çıktı. İkilinin birlikte verdiği fotoğraf, Bahçeli'nin Yıldırım'a sahip çıkması olarak yorumlandı. İsim vermeden Sinan Ateş davasıyla ilgili konuşan Bahçeli, “Bizden olmadığı halde bizimle ilgili konuşan, kokuşmuş zevatın kuyruk acısını biliyoruz” dedi. NOW, Halk TV ve Sözcü Televizyonlarını hedef alan Bahçeli “Hesaplaşacağız, helalleşmeyeceğiz” dedi. Ayhan Bora Kaplan soruşturmasında tutuklu bulunan Ankara Emniyeti Organize Şube Müdür Yardımcısı Şevket Demircan, soruşturmada adı geçtiği belirtilen iki isimden birinin eski Adalet Bakanı Bekir Bozdağ, diğerinin ise Halk Bankası Genel Müdürü Osman Arslan olduğunu söyledi. İspanya, İrlanda ve Norveç, bugün itibarıyla Filistin'i devlet olarak tanıdı. Üç Avrupa ülkesi, Filistin'i devlet olarak tanıyarak Ortadoğu'da yıllardır devam eden bu savaşın sona ermesini ümit ediyor. Uzmanlara göre ülkelerin attığı bu adımın nedeni, “uluslararası toplumun İsrail ve İsrail'i destekleyen ülkeler üzerinde baskısını artırmak” CHP, MHP ve DEM Parti bugün Meclis grup toplantılarını yaptı. Ankara Muhabiri Mahir Bağış Ankara'daki son gelişmeleri ve açıklamaları aktardı. Kayda Değer'de Gamze Elvan soruyor Yıldız Yazıcıoğlu, Kerem Gülay değerlendiriyor!

İrlanda, İspanya ve Norveç, 28 Mayıs'ta Filistin devletini tanımaya hazırlanıyor. Sağlık Bakanlığı uzaktan muayene dönemini başlattı. Bu bölüm Schneider Electric hakkında reklam içermektedir. 9. Enerji Verimliliği Konferansı 21 ve 22 Mayıs tarihlerinde Kenya'nın Nairobi kentinde düzenlendi. Schneider Electric, konferansta “Güç Sistemi Verimliliğini Artırmak İçin Dijitalleşmeden Yararlanma” isimli oturumun ev sahipliğini yaptı. Aposto Gündem'e buradan ulaşabilirsiniz.