Podcasts about odpravili

Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

V tokratnem Svetu kulture poročamo o filmih, ki so se uvrstili v ožji izbor za nagrado občinstva Lux. Filmi obravnavajo vprašanja ekologije, delavskih pravic, krutosti vojne in posledic kolonializma. Zmagovalca izbirajo evropski poslanci in občinstvo, razglasili pa ga bodo 29. aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju. Odpravili se bomo tudi na razstavo v Celovec in preverili, kaj se danes dogaja v sklopu 55. Tedna slovenske drame v Kranju.

Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju. Gosti: Marija in Momčilo Alimpić, združenje Zaščitimo Jadar in Rađevino Zoran in Vladimir Filipović, prebivalca Gornjih Nedeljic Nebojša Petković, združenje Ne damo Jadar Dragana Đorđević, Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na Univerzi v Beogradu Zahodno Srbijo sta obiskala Jan Grilc (Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).

Rožančevo nagrado za esejistiko prejme Helena Koder za zbirko esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži in to je naša prva tema. Pogovarjali se bomo z Leo Ypi, albansko filozofinjo in profesorico politične teorije, katere roman Svobodna : odraščanje na koncu zgodovine je pred nedavnim izšel v prevodu pri Mladinski knjigi. Sledi nekaj o mednarodni konferenci Močnikovi koncepti, s katero so obeležili 80-letnico sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika. Odpravili se bomo v Narodno galerijo na razstavo Starih mojstrov iz zbirk zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt, pa na 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium v Trbovlje. In tu je še 17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024.

V večjem delu države, zlasti na Kozjanskem, Koroškem in v Suhi Krajini, vnovič razburjajo novi vozni redi avtobusov. Težave imajo zlasti šolarji in dijaki, ki zamujajo pouk, saj avtobusi ponekod sploh ne vozijo več ali pa se samo peljejo mimo postaj, ker so povsem polni. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa zanikajo očitke o ukinitvi nekaterih linij in zatrjujejo, da so težave s prezasedenimi avtobusi odpravljene. Druge teme: - Protikorupcijska komisija pri nakupu 13 tisoč računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo ugotovila številna korupcijska tveganja. - Ruski predsednik Vladimir Putin kot glavni cilj agresije v Ukrajini navedel zavzetje vzhodne ukrajinske regije Donbas. - Francoski predsednik Emmanuel Macron za novega premierja imenoval nekdanjega pogajalca Evropske unije za Brexit Michela Barnierja.

V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.

Odpravili smo se v afriško državo, ki je po površini velika za dvaintrideset Slovenij. Grozljiva statistika govori o milijonih akutno lačnih, o tem, da večina otrok nima dostopa do izobrazbe. V pogovoru z Jano Lampe smo spoznali nekaj podob Južnega Sudana in možnosti naše pomoči tej revni deželi.

Odpravili smo se v najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko, v Lendavo. Poleg stolpa Vinarium, ki je od leta 2015 turistični magnet Pomurja, se je v Lendavi v zadnjih letih uveljavil tudi Festival Vinarium, vabita pa še lendavski grad in tamkajšnji muzej. V oddaji ni manjkal niti potopisni pogovor – zadnjih nekaj tednov potujemo po Japonski.

Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

V oddaji Kulturna panorama boste najprej izvedeli več o Ani Pepelnik in njeni pesniški zbirki To se ne pove, za katero je prejela nagrado kritiško sito. Znan je tudi nagrajenec 39. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo letos potekal od 2. do 7. septembra. Odpravili se bomo v Maribor, kjer se začenja tekmovalni program 59. Borštnikovega srečanja. Povabili vas bomo še na razstavo Neznano kraljestvo s podnaslovom Ilirija ali kar hočete v Mestni muzej ter na dva zanimiva festivala. Vabljeni k poslušanju. Avtorji prispevkov: Gregor Podlogar, Vlado Motnikar, Brigita Mohorič, Marko Golja, Špela Šebenik in Aleksander Čobec; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez; redaktorica: Ana Rozman.

Sosed, ki ga Nesrudin ni preveč maral, je prišel nekega večera na obisk. Prišel je z namenom, da Nesrudina poprosi, da mu posodi osla. Potreboval ga je, da bi nekaj pretovoril na njivo ob koncu vasi. Nesrudinu je bil sosed tako zoprn, da mu nikakor ni želel posoditi osla. Rekel mu je: »Z veseljem bi ti posodil svojega osla, ampak ravno včeraj je prišel k meni brat iz sosednje vasi in si ga je sposodil, da bi pretovoril nekaj pšenice v bližnji mlin. Žal osla ni tukaj.« Sosed je bil razočaran, saj mu je to prekrižalo načrte. Vseeno pa se je prijazno zahvalil Nesrudinu in se obrnil, da bi odšel. Ko je naredil le nekaj korakov stran, je iz hleva zaslišal oslovo riganje. Nekoliko zmeden se je obrnil k Nesrudinu in ga vprašal: »Sosed, mar mi nisi rekel, da osla ni tukaj?« Nesrudin pa se je ozrl k sosedu in mu odvrnil: »Prijatelj, komu boš vendar verjel? Meni ali oslu?« Ljudje imajo zelo močno sposobnost, da se o nečem prepričajo, rečemo celo, da nekdo tako laže, da samemu sebi verjame. Živimo tudi v obdobju lažnivih novic, ki nam ne dajejo gotovosti, ampak ima vsak izmed nas nalogo, da prebira zrno od plevela. To nam jemlje precej moči in pozornosti, ki bi jo sicer lahko namenili čemu drugemu. Vendar je pomembno, da postavimo predse filter, ki ne spusti kar vsakega plevela skozi. Vseeno pa je dobro, če znamo tudi v novicah, ki pridejo do nas, odkriti plati, ki nam sprva niso čisto razvidne. Morda novica z bombastičnim naslovom v sebi skriva tudi kaj dobrega, če smo to pripravljeni videti. Tako se je tudi v Nesrudinovem kraju razširila razburljiva vest, da se je njegov osel izgubil. Ko so za to novico izvedeli Nesrudinovi sosedi, so se razžalostili. Odpravili so se k našemu učenjaku na dom, da bi mu pomagali poiskati dragocenega osla. Ko pa so prispeli pred hišo, so zagledali Nesrudina, kako se veseli in zahvaljuje Bogu. Vprašali so ga: »Učenjak, mar nisi žalosten, ker se je tvoj osel izgubil?« Nesrudin pa se je le nasmejal in jim rekel: »Pravzaprav sem vesel, da mi je Bog pomagal, da nisem jezdil osla, sicer bi se z njim izgubil še sam!«

V turistični oddaji so na svoj račun prišli ljubitelji čokolade. Odpravili smo se v občino Moravske Toplice, na turistično kmetijo Passero, kjer sta mlada prevzemnika tradiciji dodala pridih sodobnega, tudi s čokolado. V nadaljevanju potopisne zgodbe pa nam je popotnik Dušan Berdnik med drugim povedal, zakaj s potovanj še vedno rad pošilja razglednice.

Odpravili smo se v Mozambik, slišali odmev laiške misijonarke Ivane Žigon in na hitro prelistali Misijonska obzorja, ki po novem prinašajo tudi stran za otroke.

Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.

V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.

Dve raziskovalki, dve znanstvenici, dve pohodki nas v svoji knjigi etnografskih esejev Hodopisi popeljeta skozi zgodbe robnih slovenskih pokrajin in njihovih prebivalcev. Z njima stopamo po stezah preteklosti in sedanjosti, odkrivamo številne zanimive zgodbe, ki sta jih iztrgali pozabi. Obenem premišljujeta o sami naravi raziskovanja, o tem, kako tesno so med seboj prepleteni antropologija, pisanje in hoja. Hodopisna meditacija je specifična človeška, kognitivno-fizična človeška dejavnost, pravita, nedokončana, nelinearna, meandrirajoča, tipajoča, odprta za nove zaključke in začetke. Skozi nočni pogovor bomo skupaj obiskali nekatere izmed poti, ki sta jih prehodili in popisali. Odpravili se bomo po poti Šavrink, spoznali blatne stezice in papirne cvetice Porabja, se potikali po koroških grapah in še kod. Na potep z Natašo Rogelja Caf, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko izseljenstvo, in Špelo Ledinek Lozej, znanstveno sodelavko Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vas vabi Nada Vodušek.

Po treh mesecih je ustavno sodišče danes odpravilo začasno zadržanje delov novele zakona o RTV Slovenija. Zdaj se mora v 7-ih dneh po objavi sklepa v uradnem listu izoblikovati nov svet zavoda. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough je sporočil, da odločitev spoštuje in bo sejo sklical v predpisanem roku. Druge teme: - Ustavno sodišče bo odločalo tudi o uredbi o višini premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja. - V Beogradu množičen shod v podporo predsedniku Vučiću. - Primož Roglič pridobil 3 sekunde v boju za rožnato majico na dirki po Italiji.

V prejšnjih letih se je pokazalo, kako pomembna je svoboda gibanja, hkrati pa, da izolacija ni nujno ovira za ustvarjalnost – posnetki plesnih točk so preplavili splet. Leto je naokoli in pred vrati mednarodni dan plesa. In kot sporoča letošnji pisec domače poslanice plesalec in koreograf Iztok Kovač, je ples že v nas, samo na novo ga odkrivamo, tako kot kipar v kamnu vidi obliko. Odpravili se bomo tudi v Posavje na razstavo Po stopinjah Ajdov – ta je del projekta, v katerem so povezali zgodovinsko obdobje in izročilo Ajdov, ki so posavski prostor naseljevali pred več kot 7000 leti – z naravno in kulturno dediščino. Pa še na knjižni sejem v Leipzigu skočimo, kjer se kot častna gostja predstavlja Avstrija in to s prav posebno besedo: Meaoiswiamia. Gre za posebej ustvarjeno skovanko, ki pomeni več kot mi, z njo pa želijo sporočiti, da literature ni mogoče zreducirati na skupni imenovalec – ne po obliki ne po vsebini.

V oddaji ste lahko slišali, da je začela delovati Opazovalnica za prikazovanja in mistične pojave v povezavi s podobo Device Marije. Kakšna bo vloga tega organa? Za vas smo pripravili tudi zanimiv pogovor z vizitatorjem Svetega sedeža v Medžugorju. Odpravili pa smo se tudi v Paray le Monial, ki je kraj milosti za mnoge.

V oddaji ste lahko slišali, da je začela delovati Opazovalnica za prikazovanja in mistične pojave v povezavi s podobo Device Marije. Kakšna bo vloga tega organa? Za vas smo pripravili tudi zanimiv pogovor z vizitatorjem Svetega sedeža v Medžugorju. Odpravili pa smo se tudi v Paray le Monial, ki je kraj milosti za mnoge.

Po številnih pojasnilih uporabnikov in rezultatih evalvacije se tudi pristojno ministrstvo strinja, da zakon o osebni asistenci ni povsem domišljen, stroške pa je močno podcenil. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Za izvajanje zakona so sprva na letni ravni predvidevali 8 milijonov evrov stroškov, letos bo za to predvidoma potrebnih približno 200 milijonov. To je po oceni ministra Luke Mesca nevzdržno. Na drugi strani pa so uporabniki s kompleksnimi potrebami, nekateri so od pomoči asistenta tudi življenjsko odvisni. V katero smer bo šla prenova zakonodaje, kako preprečiti zlorabe sistema in zaščititi uporabnike? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Andrejka Znoj; generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Darja Zaviršek, sociologinja in redna profesorica na Fakulteti za socialno delo; Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje; Jerneja Kolbl, pravnica in uporabnica osebne asistence.

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V oddaji je sodeloval frančiškan br. Miran Špelič. Odpravili smo se v zgodnja stoletja naše vere in med drugim pogledali nekaj nagrobnih napisov iz časa papeža Damaza I. (366-384).

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo danes najprej povabili k poslušanju radijske igre z naslovom Najrajši bi se fentala, ki bo premierno na sporedu nocoj ob 22.05 na programu Ars. Gre za trpko igro o mladi ženski po imenu Rina, ki razmišlja o samomoru. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore in predstavili najnovejši projekt umetnice Aleksandre Saške Gruden z naslovom Izkušnja živalskega ter razstavo Marijana Tršarja Katarza barv.

Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, so izdali že več monografij o članih Habsburške dinastije. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. O tej malo po 16-ih. Napovedujemo še 1. koncert komornega cikla Narodnega doma Maribor, na katerem bodo nastopili uveljavljeni glasbeniki z gostjo večkrat nagrajeno violinistko Lano Trotovšek. Odpravili se bomo tudi v obmorsko ladjedelniško mestece v goriški pokrajini, v Tržič, na razstavo o dveh velikih mojstrih prejšnjega stoletja: slikarju Zoranu Mušiču in arhitektu Maksu Fabianiju. Na ogled je veliko prvič razstavljenih eksponatov.

Odpravili smo se ob Cerkniško jezero, kjer se ves čas nekaj dogaja. Skorajšnje odprtje Centra za obiskovalce prinaša razlog več za obisk čudovite narave ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi. Naš gost je bil direktor Notranjskega regijskega parka Matevž Podjed.

Mednarodni literarni festival Vilenica bo nocoj postregel s predstavitvijo sodobne estonske literature ob izidu antologije Meelestik – Domišljijska pokrajina v souredništvu Julije Potrč Šavli. Včerajšnji osrednji dogodek pa je bila večerna okrogla miza na temo Kako daleč je dom. Odpravili se bomo tudi v zapuščeno Palačo Cukrarna, ki je z emotivno energijo svojih začasnih prebivalcev nagovorila ustvarjalce intermedijske uprizoritve romana Severni sij Draga Jančarja, da so prvi del projekta zasnovali prav za ta prostor. Režiser Primož Ekart protagonista Erdmana vidi kot nekakšno metaforo človeka v (pred)kataklizmičnem času, kot "občutljiv kompas, ki divje niha" v večnem iskanju azila. In kot doda, konec koncev vsi na neki način ob določen času dneva iščemo azil – zatočišče, kamor se umaknemo. V Svetu kulture še o 28. koncertu v Komornem studiu programa Ars – Na gladini spomina: klavirske skladbe in samospevi Josipine Turnograjske in Miroslava Vilharja.

Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.V dvorani Stožice pa filmski spektakel o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.

V turistični oddaji smo se ustavili pri projektu »Naša Drava,« ki povezuje šport in rekreacijo, trajnostni turizem ter kulturo in kulinariko. Odpravili smo se tudi po delu slovenske Jakobove poti in obiskali Vinagovo klet. V zadnjem delu oddaje pa smo potovali – gostja, Celjanka Sara Vintar, je predvsem mladim dala nekaj napotkov o tem, kako potovati poceni.

V turistični oddaji smo vas popeljali po razstavi, s katero študenti treh slovenskih višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem opozarjajo na spregledane delavce v turizmu. Odpravili smo se na ptujski Mestni Vrh, ki v teh pomladnih dneh še posebej privablja obiskovalce … Nadaljevali pa smo tudi niz sprehodov po skritih kotičkih Maribora, tokrat smo odkrivali pokopališča.

V turistični oddaji se bomo pomudili na 32. sejmu Alpe-Adria, ki letos poudarja zelena in aktivna doživetja. Ustavili se bomo tudi na petem Festivalu sprehodov – ta se znova vrača v običajni, spomladanski termin. Odpravili se bomo še v romsko naselje Pušča pri Murski Soboti, ki postaja vse bolj zanimivo za turiste. Zadnji del oddaje, običajno rezerviran za potopisni del, pa bomo tudi danes namenili pogledu na dogajanje v Ukrajini skozi oči znane Mariborčanke, predsednice Združenja Koraki za korakce, Andreje Kračun.

Je to, da smo drugačni, bodisi po videzu ali obnašanju, prednost ali slabost? Vsaj za otroka je to pogosto vir frustracij, zato si želi biti enak ostalim. Za mladinsko operno enodejanko Deček, ki je prehitro rasel, so skladatelja Gian Carla Menottija navdihnile kar lastne izkušnje. Premierno uprizoritev v režiji in dramaturgiji Eve Hribernik si bomo lahko ogledali nocoj v Cankarjevem domu. Odpravili se bomo tudi v Piran, v Mestno galerijo, na razstavo Iz knjige spokojnosti – novejših platen, akvarelov in risb subtilne slikarke Joni Zakonjšek, ki vabi med svoje skoraj neskončno slojne krajine, travnike, drevesa in vodo. V Svetu kulture še o premieri radijske igre Suzana in dva starca Vinka Möderndorferja, katere motiv izhaja iz Danijelove knjige v Svetem pismu stare zaveze. Mladinska opera Deček, ki je prehitro rasel, foto: Janez Kotar

Ta zgodba o paru, ki je izgubil sina, govori o minljivosti, ki je velikokrat tema tibetanskih zgodb, tudi tistih, ki govorijo o preteklih življenjih Bude Šakjamunija. Nekoč je živela družina, ki so jo sestavljali starejši par, njun odrasli sin in njegova žena ter njun vnuk. V družini so se dobro razumeli, imeli so se radi in so spoštovali drug drugega, tako da so postali zgled vsej svoji vasi. Nekega dne pa je sin nenadoma umrl. Sosedje so bili vznemirjeni in med seboj so se pogovarjali, kako je to grozno in kako morajo biti njegovi starši in žena popolnoma pretreseni. Odpravili so se družini izreč sožalje. Ko so prišli k njim, so presenečeno opazili, da so se preostali družinski člani vedli, kot da se ne bi nič zgodilo. Ne njegovi starši ne njegova žena niso žalovali, vse je bilo videti kot po navadi. Nihče ni mogel verjeti svojim očem, zato so vprašali očeta: »Kaj naj to pomeni? Ali niste pravkar izgubili sina?« »Res je, moj sin je umrl,« je odvrnil oče. Nato ga je sosed vprašal: »Kako je to mogoče, da niste žalostni in da ne žalujete? Mislili smo, da ste imeli čudovito družino in da ste se imeli radi, vendar kaže, da smo živeli v zmoti.« Oče mu je odgovoril: »Imeli smo se radi in nikoli nismo rekli ali storili ničesar, kar bi druge prizadelo, ker smo se vedno zavedali, da ne bomo za vedno skupaj. Vedeli smo, da lahko kdor koli izmed nas kateri koli trenutek umre. Ker smo razumeli, da imamo le malo časa, ko smo lahko skupaj, smo si bili blizu in smo bili vedno dobri drug do drugega. Mojega sina ni več, vendar nisem pretresen, ker sem vedno vedel, da se to lahko kadar koli zgodi. Seveda se tega ne veselim. Toda ko smo bili skupaj, smo vedno pomagali drug drugemu in smo živeli v dobrih odnosih. Zdaj je moj sin umrl, vendar ničesar ne obžalujem. Hvaležen sem za čas, ki smo ga preživeli skupaj.« Seveda je to dejal sam Buda v enem izmed svojih prejšnjih življenj in razmišljati tako ni preprosto. Vendar ko se v svojem srcu zavedamo, da bomo vsi, ki smo skupaj, prej ali slej ločeni, potem ni nobenega razloga in nobene potrebe po tem, da bi se prepirali. Priložnost, da smo skupaj, moramo čim bolje izkoristiti. Če resnično razumemo minljivost, bomo imeli veliko boljše odnose z drugimi.

Dela, nastala v zadnjih štirih letih, ki so zdaj na ogled v galeriji Ravne, je domači slikar in likovni pedagog Luka Popič ustvaril z različnimi orodji, kot so valj, omelo, lopatica, kdaj celo dlan. S tem je vzpostavil neposreden stik s podlago. Bela in črna sta skupni imenovalec njegovih abstrakcij, na najnovejših pa je dovolil barvi, da vstopi v sliko in tako nakaže nadaljnjo pot. Odpravili se bomo tudi v galerijo Društva likovnih umetnikov Maribor, kjer slikarka Jasna Kozar razstavlja dela, nastala med epidemijo, s katerimi se kritično odziva na družbeno dogajanje v tem spremenjenem času. V današnji oddaji se posebej posvečamo vizualnemu sporočanju – povejmo, da so v Cankarjevem domu v Ljubljani kot del spremljevalnega programa 14. slovenskega bienala ilustracije pripravili prvi nacionalni strokovni posvet Vizualna pismenost. Jasna Kozar: Začetek – konec, 2020, akril na platno, 90×70 cm (izrez)

Odpravili smo se v zibelko organiziranega zeleno-belega navijaštva, torej Zasavje, kjer smo bili deležni zgodovinske ultras lekcije. Za vse nas spomine na divjo mladost in začetke GD obujata Banfro in Piksi.

Here (Tukaj), prelomni risoroman, je Richard McGuire, ilustrator in sodelavec revije New Yorker, napisal že leta 2014. Sedem let pozneje je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame pri založbi VigeVageKnjige izšel v slovenščini. Ustvarjalec animiranih filmov in ustanovitelj post-punkovske skupine Liquid Liquid je idejo o oknih, ki pripovedujejo zgodbo, dobil od prijatelja. Ta mu je predstavil, kako delujejo Microsoft Windowsi in zdelo se mu je, da lahko enak koncept prenese tudi v fizično knjigo. Odpravili se bomo na sprehod med indijanska ljudstva, ki so nekoč bivala točno na tem istem mestu, prav tako je v soseski bival Benjamin Franklin. Kako se lahko ob pomoči enega samega romana sprehodimo skozi več časovnih kapsul?

Kako nenavadno! Glavni junaki črnogorske narodne pravljice so kruh, oreh in lešnik. No, nastopajo tudi carjevič, pa mlada deklica, stara ženica in še kdo. Odpravili se bomo proti kraju iz katerega se še nihče ni vrnil …

Kako nenavadno! Glavni junaki črnogorske narodne pravljice so kruh, oreh in lešnik. No, nastopajo tudi carjevič, pa mlada deklica, stara ženica in še kdo. Odpravili se bomo proti kraju iz katerega se še nihče ni vrnil …

Kulturno dogajanje ob koncu tedna je zaznamovalo odprtje zadnje iz niza razstav, posvečenih Lojzetu Logarju. Slikar, ki je ključno zaznamoval slovensko likovno umetnost 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja, je v Ljubljani predstavljen s svojim zadnjim ustvarjalnim obdobjem, ko je po dolgi fazi barvne ekspresije ponovno segel po risbi in z njo vztrajal vse do svoje smrti leta 2014. Odpravili smo se tudi na Štajersko. Na Ptuju se drevi začenja že 11. Kino brez stropa, Maribor pa bo jutri v znamenju 5. Letnega kina Minoriti. Predstavili smo včeraj prvič podeljene nagrade za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del in italijanski prevod romana Črni obroč Marija Čuka. foto: Lojze Logar, Iz ciklusa Angeli, 2011–2014, barvni svinčnik na črnem papirju, kolaž dveh slik, izrez fotografije; vir fotografije: Galerija ZDSLU

Strma rast novookuženih s koronavirusom pri nas se ustavlja, angleška različica virusa pa kljub temu polni bolnišnice. Pristojni ob tem opozarjajo tudi na hud potek bolezni pri mlajših. Ključna strategija za umiritev epidemije ostaja cepljenje.Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je v odzivu na kritike nacionalnega koordinatorja za cepljenje Jelka Kacina dejala, da so za pomanjkanje cepiva krivi le pristojni za nakup in izvedbo cepljenja. Narodni dom Maribor z nastopi glasbenikov na mestnih balkonih opozoril na nujnost živih nastopov glasbenikov Desus zgladil nesoglasja med poslanci in začasno vodjo stranke; delovali bodo enotno in kot stranka sredine Mineva 60 let, odkar je ruski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje.

Odpravili smo se za belimi pikami z rdečimi obrobami. O vzdrževanju planinskih poti in predlogu novele Zakona o planinskih poteh je tekla beseda z gostoma: predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. Jožetom Rovanom in poslanko SMC Matejo Udovč, ki je vložila pobudo za novelo. Na koncu pa smo šli še na evropske pešpoti (tri imamo v Sloveniji). Gozdar in predsednik KEUPS Jože Prah je povabil k zbiranju legend na teh poteh.

Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?

V oddaji Svet kulture bomo danes prelistali novo pesniško zbirko avstrijske pesnice slovenskega porekla Cvetke Lipuš. Naslovila jo je Odhajanje za začetnike, izšla pa je pri založbi Beletrina. Odpravili se bomo tudi v večno mesto in preverili, katere razstave si je te dni možno ogledati v italijanski prestolnici. Na svetovni dan poezije, 21. marca, pa bodo v Trstu prvič podelili nagrado Umberta Sabe, v spomin na velikega tržaškega pesnika.

Mestne ptice so risoroman Gašperja Krajnca, ki je nedavno izšel pri založbi VigeVageKnjige. Avtor v njem obravnava življenjska vprašanja, ki jih radi potisnemo na dno predala. Recimo: neizpolnjujoče delo, izgube bližnjih in pričakovanja družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami. Odpravili se bomo na literarni sprehod po ljubljanskih ulicah, ki jih najdemo tudi v Krajnčevem risoromanu in tako podoživeli dogajanje, zraven pa opazovali še mestne ptice.

Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

V tokratni turistični oddaji smo govorili o tem, da je drugi val epidemije še poslabšal stanje turistične panoge in njene obete. Turistov bo letos predvidoma polovico manj kot lani, okrevanje pa lahko traja do pet let. Odpravili smo se v slovenske gore. Suzana Ščavničar je pripovedovala o navdihujočih ljudeh, ki jih je srečala, ni pa pozabila omeniti tudi pomembnosti varnega koraka v hribih. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.

Petr Štěpánek je muzikant, skladatel, spisovatel, politik, moderátor a komentátor, který se na Twitteru popisuje jako politicky nekorektní rentiér. Stál u založení Občanského fóra, byl manažerem královéhradecké ODS a nyní je členem hnutí Trikolóra. Petr má i svůj web www.petrstepanek.cz a píše do Neviditelného psa: https://neviditelnypes.lidovky.cz/novinari/petr-stepanek.N1309 SLEDUJTE WEB WWW.INCORRECT.CZ Vyhledejte si na podcastech "incorrect.cz" Sledujte tento kanál i kanál YouTube.com/FrantisekKubasek Možnosti finanční podpory: paypal.me/frantakub TRANSPARENTNÍ ÚČET: 2401131596/2010 Ze zahraničí: IBAN: CZ32 2010 0000 0024 0113 1596 Swift: FIOBCZPP PATREON: https://www.patreon.com/incorrectcz

V turistični oddaji smo se potepali po zanimivih območjih destinacije Ravno polje. Ste vedeli, da je podravska rodovitna ravnica že od nekdaj omogočala dobre pogoje za preživetje? Zato ni čudno, da so našli na tem območju številne gomile iz rimskega obdobja. Odpravili smo se tudi v občino Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini. In ker v zadnjem času prav veliko ne moremo potovati po svetu, smo se radijsko potepali po delu Azije.

Poročali smo o uspešnosti nekaterih občin pri sledenju konceptu zero waste oziroma nič odpadkov, blagoslovu več kot 270 let starih obnovljenih orgel v Cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Odpravili pa smo se tudi na Goričko, ki ponuja preživljanje dopusta v naravi.

V turistični oddaji smo nanizali nekaj turističnih zanimivosti o Mariboru in njegovi okolici. Odpravili smo se v Botanični vrt v Pivolo in obiskali mariborski mestni park. Sledilo je povabilo k odkrivanju Slovenije, kajti navdušen nad našo deželo je popotnik Mitja Lavtar končal svoj Projekt Slovenija.

V turistični oddaji smo gostili novo predsednico Štajerske turistične zveze Janjo Viher. V štiriletnem mandatu si želi povezati turistična društva in njihove dejavnosti približati javnosti. Odpravili pa smo se bše na Dravsko polje, kjer so se tri občine povezale v destinacijo Visit Ravno polje. Seveda bomo tudi potovali s študentko Jano Jaušovec po Floridi.

V sobotni turistični oddaji smo povabili na prireditve, ki so pomembne za promocijo krajev, in sicer smo se najprej ustavili na tradicionalni rezi stare trte na mariborskem Lentu. Odpravili smo se še v Svečino, kjer so že uveljavljeni turistični poti Vinotour zdaj dodali še eno, Jabitour. Podali smo se še v daljne kraje, tokrat na Florido.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali na Obalo. Sloveniji je za različne intervencije na morju že skoraj pol leto na voljo novo ekološko plovilo. Pristojni pravijo, da gre za pomembno pridobitev. Spregovorili smo tudi o destinaciji Ravno polje, ki v kulturi, kulinariki, športu in še čem povezuje občini Kidričevo in Starše. Odpravili pa smo se tudi v Borovnico, kjer se pripravljajo na praznik borovnic.

Odpravili smo se po Kettejevi poti. Začeli smo v Ilirski Bistrici, pred šolo, ki nosi ime po Dragotinu Ketteju, pohod pa končali na Premu, kjer se je pesnik rodil. V tej brkinski vasici je urejena Kettejeva spominska soba, ki pa ni edina ogleda vredna znamenitost. Na pot se je podala Mateja Rolih Maglica:

Odpravili smo se v mestni gozd Panovec in obiskali eno tamkajšnjih gozdnih prebivalk - laško žabo. Je ena najbolj ogroženih evropskih dvoživk. Pri nas živi v mlakah in gozdovih na širšem območju Vipavske, v dolini reke Branice, manjši del v Brdih. Za njeno dolgoročno preživetje v Evropi so slovenske populacije najpomembnejše. Pred kratkim se je laška žaba v Novi Gorici znašla med dvema ognjema in sicer med interesom gospodarstvenikov in naravovarstvenikov. Zmagal je kompromis, nas pa je vseeno zanimalo kako preživlja dneve, zakaj je tako ogrožena in zakaj je pomembno, da se njena vrsta ohrani. Nataša Uršič se je v Panovec, kjer je eden od njenih domov, odpravila z naravovarstvenico Jano Laganis iz novogoriškega Zavoda za varstvo narave in nastal je naslednji reportažni zapis.

Policija vsako leto na Martinov vikend poostreno nadzoruje vinjenost voznikov na slovenskih cestah. Delno zaradi izkušenj iz preteklih let, ko so na cestah zaznali povečano število alkoholiziranih voznikov, delno pa tudi zaradi statistik, ki so res črne. Lani so namreč pijani vozniki povzročili 41 smrtnih prometnih nesreč in več kot 1000 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V Reakciji se Janez Martinčič in Jan Grilc z gosti sprašujeta, kakšna je družbena toleranca vožnje pod vplivom alkohola in v kakšnih okoliščinah se vozniki odločijo sesti za volan tudi vinjeni. Odpravili smo se tudi na teren s policijsko patruljo.