Podcasts about bruslja

Gospodarska rast je bila lani 1,1-odstotna, je danes objavil statistični urad. Rast je skladna z napovedmi in nižja kot leta 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. K lanski rasti BDP so pozitivno prispevale predvsem državne investicije in domača potrošnja. Gospodarska dejavnost se je lani še naprej umirjala, pri čemer je bila rast najnižja po letu 2020. To na Banki Slovenije pripisujejo predvsem krčenju v začetku leta. Podatki Eurostata sicer kažejo, da Slovenija zaostaja za povprečjem Evropske unije. V oddaji tudi: - Slovenija podpira predloge Bruslja za večjo integracijo evropskih trgov. - Kmete skrbi premalo sredstev, zavzemajo se za manj administrativnih bremen. - Pred novim krogom pogajanj z Združenimi državami Iran začel vojaške vaje v Hormuški ožini.

V podeželskem gradu Alden Biesen, dobrih 100 kilometrov od Bruslja, se je včeraj končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so imeli na dnevnem redu le eno temo, in to je, kako okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva. Voditelji so se strinjali, da je treba na številnih področjih poenostaviti zakonodajo in pospešiti oblikovanje enotnega notranjega trga. V oddaji tudi o tem: -Na varnostni konferenci v Münchnu med drugim o oslabljenih odnosih med ZDA in Evropo - Tako delodajalci kot sindikati menijo, da je predlog nove zakonodaje o normirancih neprimeren. - Prihodnji dijaki in študenti bodo na informativnih dnevih zbirali podatke o programih in kariernih poteh.

Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še IndijaIndija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Ponaša se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnoloških industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspešno zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica Šanghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspešno sodeluje v kontekstu t. i. Quada, štirilateralne varnostne povezave, ki vključuje še Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona še naprej kupuje poceni energente in vojaške tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle še ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni – kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnejših? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Indiji, Darjo Bavdaž Kuret, pa ekonomista Saša Šmigića, strokovnjaka za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments, ter našega radijskega kolega, poznavalca mednarodnih odnosov, dr. Tomaža Gerdena. Foto: Skorge / Pixabay

Izraelske oblasti so danes vendarle odprle mejni prehod Rafa, ki povezuje Gazo z Egiptom. Sprva bo odprt le za pešce, kljub veliki množici čakajočih ga bo lahko dnevno prečkalo le nekaj deset ljudi, bolniki bodo lahko imeli spremstvo. Izrael ob tem zahteva varnostne preglede za Palestince in še vedno zavrača vstop tujim novinarjem. Zadovoljstvo nad odprtjem so med drugim izrazili v Evropski uniji; na prehodu so tudi pripadniki civilne misije, ki spremljajo njegovo delovanje in podpirajo palestinske mejne stražarje, so še sporočili iz Bruslja. Druge teme: - Številne poštne poslovalnice po državi danes skrajšujejo delovni čas. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, tržaški pesnik Miroslav Košuta. - Zastavonoši na odprtju olimpijskih iger bosta Domen in Nika Prevc.

V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev

Evropska unija se v zvezi z Grenlandijo ne bo pustila izsiljevati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, sporočajo iz Bruslja in pripravljajo protiukrepe. Vsakršno popuščanje bi staro celino še bolj podredilo Združenim državam, pravi ekonomist Mojmir Mrak. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar na sprejemu diplomatov posvarila pred razkrojem demokracije in uporabo sile. - Kmetijsko ministrstvo zavrača očitke kmetov, da trgovinski sporazum Unije in Mercosurja vodi v opuščanje dejavnosti. - Španski sindikat strojevodij naj bi opozarjal na poškodovane tire odseka, kjer je v trčenju vlakov sinoči umrlo 39 ljudi.

Vlada je potrdila zakon o pomoči elektrointenzivnim podjetjem pri stroških električne energije. Med upravičenci naj bi bilo približno 40 podjetij, a v Slovenski industriji jekla opozarjajo, da kljub možnosti prijave do pomoči po vsebini zakona ne bodo upravičeni. V oddaji tudi o tem: - Primorsko-notranjska podjetja ob obisku vlade poudarila številne težave. - Kmetje na ulicah Pariza proti trgovinskemu sporazumu Bruslja z Mercosurjem. - Dokument o varnostnih zagotovilih pripravljen na potrditev v Washingtonu, trdi Kijev.

O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in KitajskeEvropska unija, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi se razvile v goreči želji njenih prebivalcev po vzpostavitvi suverenosti evropskega kontinenta, ki je bil v tistem času tako in tako v veliki meri razdeljen na vplivni sferi Združenih držav in Sovjetske zveze. Zato morda ni nenavadno, da iz Bruslja tudi več kot pol stoletja za tem, že v 21. stoletju, ni bilo slišati veliko razmislekov o evropski avtonomiji od svetovnih velesil, pa naj je šlo za gospodarsko in energetsko odvisnost od Kitajske in Rusije ali pa za tehnološko, gospodarsko, tako rekoč popolno vojaško in v veliki meri tudi politično-strateško odvisnost od Združenih držav.In vendar so v preteklih nekaj letih spričo političnih premikov na vseh celinah tudi evropski voditelji morali začeti razmišljati o tem, kakšno vlogo lahko Evropa sploh igra v svetu velesil, ki so ji vedno manj samoumevno naklonjene in od katerih je odvisna na tako rekoč vseh področjih. Če je razmislek o strateški avtonomiji skozi vojno v Ukrajini in vedno manj rožnate odnose z ZDA nenazadnje le prišel v ospredje razmislekov v Bruslju, pa to seveda še ne pomeni, da je ta avtonomija na dosegu roke. Kakšnim miselnim premikom smo priča in koliko so želje po vojaški, gospodarski, tehnološki in politični suverenosti sploh uresničljive v evropskih državah, ki imajo vsaka svoje partikularne gospodarske in politične interese, ki so tehnološko marsikje v zaostanku, ki so dolga leta zanemarjale aktivno industrijsko politiko, ki v evropski komisiji nimajo najbolj učinkovitega in še manj legitimnega vodstva in imajo na svojih tleh na tisoče ameriških vojakov? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo filozofa in politologa dr. Sašo Furlana z ljubljanske Filozofske fakultete ter dr. političnih znanosti Jašo Veselinoviča, podoktorskega raziskovalca na Svobodni univerzi Amsterdam. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay  

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Slovenija ta mesec znova predseduje varnostnemu svetu Združenih narodov. To je tudi zadnji mesec dveletnega mandata nestalne članice v najpomembnejšem organu Svetovne organizacije. To je drugi slovenski mandat v varnostnem svetu po tistem v letih 1998/99, ki - vsaj sodeč po odzivih v Palači narodov - kaže, da se zna Slovenija uspešno vrteti na mednarodnem diplomatskem parketu. Druge teme: - Ukrajinski predsednik Zelenski: načrt Kijeva in Bruslja za končanje vojne je pripravljen. - Evropski državljanski pobudi za varen in dostopen splav vnovična podpora pristojnega evropskega parlamentarnega odbora. - Nova nesoglasja med predsednico republike Pirc Musar in premierom Golobom, tokrat o imenovanju veleposlanikov.

Danes začenjata veljati zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: pravica do oskrbe v instituciji, torej v domovih, in pravica do denarnega prejemka. Od začetka lanskega leta je mogoče izbrati oskrbovalca družinskega člana. Ključna pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je začela veljati prvega julija, a so jo začeli izvajati v komaj nekaj primerih. Prav tako od poletja vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Drugi poudarki oddaje: - Pravica do plačevanja z gotovino je odslej ustavna pravica, bodo to popoldne razglasili v državnem zboru. Omejitve za plačevanje s kovanci in bankovci so lahko le tehnične ali varnostne. - Sodeč po sporočilih Bruslja, Washingtona in Kijeva bi lahko bili blizu mirovnemu dogovoru o Ukrajini. Moskva je, pred jutrišnjim obiskom ameriškega odposlanca Steva Wittkofa, bolj zadržana. - Nogometna zveza - po odhodu Matjaža Keka - išče novega selektorja. Kot najresnejšega kandidata omenjajo nekdanjega Kekovega pomočnika Boštjana Cesarja.

Zgodovinski trenutek: Na kraju Nicejskega koncila veroizpoved molilo kar 27 verskih voditeljev.Odločno moramo zavrniti uporabo vere za upravičevanje vojne, nasilja in fundamentalizma, je bil jasen sveti oče.Opozorilo Sloveniji iz Bruslja potrjuje, da stanje domačih javnih financ ni spodbudno.Minuli referendum je odprl karte in razkril marsikaj, v komentarju ugotavlja novinarka Marjana Debevec.V Zagrebu z ostrim predmetom napadena redovnica, je zunaj življenjske nevarnosti.Slovenska Karitas v trgovinah Hofer zbira izdelke za socialno ogrožene ljudi.Naši raziskovalci se bodo na področju kulturne dediščine povezovali s tujimi.Vreme: Jutri dopoldne bo po nižinah megla, drugod bo jasno, popoldne bo od zahoda postopno naraščala oblačnost.

Premier Robert Golob se je zadržano odzval na opozorila Evropske komisije, da bi bil lahko slovenski proračun za prihodnje leto v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili. Na finančnem ministrstvu napovedujejo, da bodo vnovič pregledali rast očiščenih izdatkov. Ekonomisti ob opozorilih Bruslja poudarjajo, da so na javnofinančne pasti opozarjali še pred začetkom sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Razlog pa so manjši prihodki in podcenjeni finančni učinki reforme plač v javnem sektorju. Slovenija ta trenutek še ne krši evropskih fiskalnih pravil, a je blizu tega, opozarjajo ekonomisti. V oddaji tudi o tem: - Finančno ministrstvo opozorila Bruslja glede proračuna jemlje resno. - Država bo stanovanjske projekte še naprej sofinancirala z viri evropskih bank. - Nova ravnateljica ljubljanske Drame bo Ivana Djilas.

Ekonomist Lahovnik o opozorilih Bruslja zaradi rekordnih proračunskih izdatkov in slabi dediščini sedanje vlade na področju financ.Slovenski regulator zavrnil zahtevo hrvaške Fine za prevzem Ljubljanske borze. Kakšen bo epilog?Ukrajina pozdravila načela okleščenega ameriškega mirovnega načrta, a njegova prihodnost ostaja nejasna.Pred papeževim obiskom v Turčiji: Nicejska veroizpoved in zakaj je še danes predmet spora.Nadškof Cvikl sodelavcem in prostovoljcem Karitas na Ponikvi: Ko se Cerkev skloni do revnih, zavzame svojo najbolj plemenito držo.Vreme: Jutri bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo.Incidente na železnicah preiskuje tudi operativna skupina sveta za nacionalno varnost.Klic dobrote tudi leto vabi k pomoči družinam v stiki. Drevi prenos tudi na Radiu Ognjišče.ŠPORT: Lanišek včeraj drugi na srednji skakalnici v Falunu, na kvalifikacijah na veliki skakalnici prav tako.

V Goriških Brdih po nočnih nalivih izredno stanje, zaradi napovedanih novih padavin povečana nevarnost plazov na zahodu države.Pred referendumom se jutri začenja predčasno glasovanje. Zakon je zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev oziroma nekaj manj kot 340 tisoč volilnih upravičencev.Po Sloveniji molitve za svetost življenja, temu namenjena je bila tudi maša na Kureščku.V državnem zboru danes pestro, poleg začetka rednega zasedanja poslance čaka še izredna seja o izdatno preoblikovanem Šutarjevem zakonu.Po oceni Bruslja bo gospodarska rast v Evropski uniji letos dosegla 1,4 odstotka, v Sloveniji zgolj odstotek.Nov primer načrtnega ogrožanja varnosti na železnicah, tokrat na progi med Celjem in Žalcem.Vreme: Proti jutru bo predvsem na Kočevskem in Notranjskem lahko snežilo do nižin.Vse slabši finančni položaj občin zavira razvoj lokalne samouprave.V teden slovenske hrane vstopili z akcijo Lokalna hrana na vlakih.ŠPORT: Leja Glojnarič v skoku v višino do prve slovenske medalje na 25. olimpijadi gluhih v Tokiu.

Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Sprejeta pokojninska reforma, ki viša upokojitveno starost. Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli.Tudi novela o vrtcih korak bližje sprejetju, čeprav je glas proti v javnosti zelo močan.Uvedba obvezne božičnice v trenutnih razmerah za gospodarstvo nerealna.Nasprotniki kanala C0 napovedujejo pritožbo na zadnje gradbeno dovoljenje.Bojana Beović: Če bo večina zdravnikov podala ugovor vesti, je z zakonom o pomoči pri samomoru očitno nekaj narobe.Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v unijo. Von der Leyen: Čas je, da zapremo pipo.Vreme- sončen in zelo topel konec tedna nas čaka.Nemški kancler previden glede napovedanih ukrepov Bruslja zoper Izrael.Leon XIV. v prvem intervjuju poudaril, da želi kot papež graditi mostove in ne še dodatno podžigati polarizacije, ki obstajajo v svetu in v Cerkvi.ŠPORT: Hokejski as Anže Kopitar se bo po koncu letošnje sezone NHL upokojil.

V več mestih po Evropi so sinoči potekali protesti za končanje vojne v Gazi. O njih so med drugim poročali iz Dunaja, Berlina, Bruslja in Stockholma. Po uradni razglasitvi lakote v enklavi so protestniki pozivali tudi h koncu stradanja in ubijanja otrok ter civilistov. V Tel Avivu so medtem potekali protesti družin izraelskih talcev, ki pozivajo izraelsko vlado naj sklene dogovor s Hamasom. Kljub mednarodni pritiskom za prekinitev ognja izraelska vojska še naprej obstreljuje območja v enklavi, o okrepljenih napadih poročajo predvsem iz mesta Gaza. Včeraj je bilo ubitih več kot 60 ljudi, najmanj 8 jih je umrlo zaradi lakote. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina dan neodvisnosti četrto leto zapored zaznamuje ob napadih ruske vojske. Ta se počasi približujejo ključni obrambni liniji Kijeva. - Na Bledu danes Festival ponovne uporabe poziva k razmisleku o trajnostni potrošnji. - Janja Ganbret končala 24-urni plezalni maraton: preplezala vseh sto smeri, za botrstvo v športu zbranih več kot 61 tisoč evrov.

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe strani bosta med drugim zagotovo omenjali tudi ameriške oziroma Trumpove najnovejše carinske poteze.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

O zvišanju obrambnih izdatkov, ki je povzročilo kar nekaj trenj med koalicijskimi partnericami, bomo odločali na posvetovalnem referendumu. Predlog Levice so namreč podprli tako poslanci SD-ja kot tudi SDS-a in NSi-ja. Kljub temu v SD-ju in Levici zagotavljajo, da to ne pomeni težav koalicije. V Gibanju Svoboda pa so v odzivu napovedali, da bodo k temu primaknili še posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Drugi poudarki oddaje: - Hamas s pozitivnimi odzivi na predlog o prekinitvi ognja v Gazi - Prvi vrh Unije in Moldavije z jasno podporo Bruslja tej državi na njeni poti v povezavo - Ob 120-letnici rudniškega predora Štoln odkritje spominske table

Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.

Trgovino med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike mora voditi vzajemno spoštovanje, so v odzivu na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s 1. junijem uvedel 50-odstotne carine na uvoz iz Unije, sporočili iz Bruslja. Napetosti so se že zmanjšale. Trump je namreč po včerajšnjem telefonskem pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sporočil, da sta se s predsednico komisije dogovorila o podaljšanju roka za dosego dogovora o trgovinskih odnosih do 9. julija. Drugi poudarki oddaje: - Med kandidati za dve mesti, ki se bosta do konca leta izpraznili na ustavnem sodišču, so višja sodnica Vesna Bergant Rakočević ter vrhovna sodnika Primož Gorkič in Nina Betetto. - Do poletnih počitnic bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovnih regij, potem ko je bil razveljavljen prejšnji v vrednosti 83 milijonov evrov. - Primož Roglič naj bi po poročanju italijanskih medijev nadaljeval nastope na dirki po Italiji.

Izrael je ostro kritiziral včerajšnjo odločitev Evropske unije, da ta zaradi stopnjevanja vojaške ofenzive na Gazo in blokade humanitarne pomoči pregleda prostotrgovinski sporazum z Izraelom. Po mnenju izraelskih oblasti gre za popolno nerazumevanje kompleksne resničnosti. Na območje Gaze je po enajstih tednih blokade vstopilo nekaj več kot sto tovornjakov s humanitarno pomočjo, a ta še vedno ni dosegla prebivalcev. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bruslja poudarila, da je širitev Unije geopolitična nuja. - Računsko sodišče: črpanje sredstev iz načrta za okrevanje v minulih štirih letih premalo učinkovito. - Maturanti na ulicah 34-ih evropskih mest so se opoldne znova zavrteli ob melodijah četvorke.

Izrael bo s kopensko ofenzivo zavzel celotno Gazo, je zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Zatrdil je, da bodo z osnovnimi dobavami hrane v enklavo preprečili lakoto - češ da to zahtevajo zaveznice, brez njihove podpore pa Izrael ne bo dokončno premagal Hamasa. Druge teme: - Dogovor Londona in Bruslja: kako bosta odslej sodelovala na področju trgovine, obrambe in varnosti? - Evropska komisija poslabšala gospodarsko napoved: rast in inflacija v Sloveniji letos dveodstotni. - Začetek graditve Emonike: ob ljubljanskem potniškem centru hotela, stolpnica, trgovine in stanovanja

Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.

Ob začasni umiritvi pretresov zaradi trgovinskih sporov se nadaljujejo diplomatska posvetovanja o vsaj začasnem premirju v Gazi in v Ukrajini. Zunanji ministri Unije v Luksemburgu danes med drugim razpravljajo o dodatnih sredstvih za oboroževanje ukrajinske vojske, ob usihanju ameriške podpore. Večjo dejavnost Bruslja za mir v Ukrajini pa tudi Gazi želi tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. V oddaji tudi o tem: - Po medijskem razkritju Tomaž Subotič odstopil kot predsednik sveta celjske bolnišnice - Po mestih vse več kolesarjev; ob neustreznih pogojih zanje tudi več poškodb - Poslovil se je Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa

Slovenski frančiškani dobili novo vodstvo; provincial je p. Christian Gostečnik.Poslanci jutri o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva; opozicija nasprotuje hitenju.Na Norveškem našli truplo pogrešane Slovenke, ki jo je pred dvema tednoma zasul plaz.Obramboslovec Grošelj o razmerah v Srbiji in stikih Bruslja s predsednikom Vučićem.Vreme: Popoldne pretežno oblačno in vetrovno; jutri zmerno oblačno, veter bo slabel.

Evropske voditelje zaposluje grožnja ameriških carin, kakršne so že prizadele Kitajsko. Washingtonu ponujajo pogovore, a opozarjajo tudi, da so pripravljeni na nasprotne ukrepe. Luksemburški zunanji minister Xavier Bettel meni, da bo ameriški predsednik Donald Trump sicer konstruktiven, a naporen sogovornik Bruslja. Druge teme: - Medijski zakon bo koalicija najverjetneje še dopolnjevala. - Ministrstvo za delo od SDH pričakuje pomoč pri ustavitvi likvidacije CSS. - Koprska Agraria po decembrskem požaru odpušča delavce.

Iz Gaze prihajajo posnetki več tisoč razseljenih Palestincev, ki se po več kot 15-ih mesecih vojne skušajo po začetku premirja z Izraelom vrniti na svoja domača območja, predvsem na severu enklave. Začetek prekinitve gonja je zaživela po večurni preložitvi, razlog za zamik pa naj bi bile tehnične težave Hamasa, ki v dogovorjenem času ni zagotovil seznama ljudi, ki jih bo izpustil. Druge teme: - V Združenih državah ure pred inavguracijo Trumpa zaznamuje nejasnja usoda delovanja omrežja TikTok v ZDA. - Vlada v sporu z Agencijo za energijo po pritiskih iz Bruslja naredila korak nazaj. - V nemškem Chemnitzu ob nazivu evropska prestolnica kulture v ospredju sodelovanje, strpnost in odprta družba.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes sprejela vlada, v primerjavi s predhodnimi različicami prinaša nekaj sprememb. Javnim zdravstvenim delavcem bi bilo prepovedano delo pri čistih zasebnikih, omogočena pa bi jim bila obratna pot. V združenju zdravstvenih zavodov so nad preobratom presenečeni, a ocenjujejo, da večjega odhajanja strokovnjakov ne bo. Ostali poudarki oddaje: - Vlada po opozorilih iz Bruslja za zdaj brez predloga razrešitve svetnikov Agencije za energijo. Razmišlja pa o zahtevi za presojo ustavnosti nove metodologije omrežnine. - Olajšanje ob sklenitvi dogovora o premirju v Gazi kratkotrajno. Izrael o dokumentu še ni glasoval; ob stopnjevanju bombardiranja enklave očita Hamasu, da je odstopil od delov dogovora. - Nemčija drugo leto zapored zaznala krčenje gospodarstva. Tudi napovedi za letos ob grožnjah prihajajoče ameriške administracije o višjih carinah niso obetavne.

Izraelska vlada kljub pričakovanjem še ni potrdila dogovora o premierju v Gazi.Tudi škofje v Sveti deželi pozdravljajo dogovor, a opozarjajo, da je spor treba rešiti pri njegovih koreninah. Biden v poslovilnem nagovoru opozoril pred oligarhijo v ZDA.Noveli o zdravstveni dejavnosti zelena luč na vladi, ta meni, da bo lahko povzročil nekaj bolečine, a na dolgi rok pozdravil kronične težave sistema.Vlada po zaušnici Bruslja zaradi pritiskov na Agencijo za energijo danes brez odločitve o spremembi pri omrežninah.Agencija za varnost prometa opozarja na previdno vožnjo v zimskih razmerah.Šport: Se bo kolesarska dirka po Franciji leta 2028, oziroma 2029 začela v Sloveniji?Vreme: Popoldne pretežno oblačno, na Primorskem jasno z burjo. Jutri zjutraj nizka oblačnost, čez dan delno jasno.Stroka opozarja: Cepljenje proti gripi je še vedno smiselno, vrh okužb lahko pričakujemo v prihodnjih tednih.Kupci za pomoč ljudem na pobudo Slovenske karitas in trgovin Hofer zbrali skoraj 16 ton izdelkov za družine v stiski.Šport: Slovenski rokometaši v Zagrebu proti Kubancem po prvi par točk na Svetovnem prvenstvu.

Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta po 15-ih mesecih morije v Gazi dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Njegovo sklenitev je med drugim potrdil ameriški predsednik v odhodu Joe Biden. Dejal je, da bo sporazum, ki bo začel veljati v nedeljo, med drugim omogočil dobavo humanitarne pomoči palestinskim civilistom. Druge teme: - Odstop generalnega direktorja policije Jušića v koalicijske vrste prinesel olajšanje. - Okoljsko ministrstvo: opozorila Bruslja glede Agencije za energijo razumljiva - Ministrstvo za delo preverja možnost razveljavitve likvidacije invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke.

Po padcu sirskega režima novo vodstvo poziva Sirce k vrni v domovino. Nekatere evropske države so medtem pohitele z načrti, kako jih pripraviti do tega zlepa ali ne. Medtem se tako iz Bruslja kot iz nevladnih organizacij vrstijo opozorila, da Sirija za zdaj še ni varna država. Druge teme: Državni zbor na izredni seji o zakonski podlagi za nov režim delovanja Teša; v panogi računajo nanj tudi po novem letu. Slovenija v boju proti korupciji zaostaja za evropskim povprečjem; po nekaterih ocenah zaradi nje izgubimo 3,5 milijarde evrov na leto..Slovenske rokometašice izgubile proti Nemčiji in končale evropsko prvenstvo na 10-em mestu

V Bruslju poteka zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato, prvič ob predsedovanju novega generalnega sekretarja Marka Rutteja. Do zdaj smo o severnoatlatski zvezi običajno poročali kot o birokratskem sistemu, redkeje kot o vojaški sili. Najnovešja doganja v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu pa narekujejo, da na zvezo Nato gledamo predvsem z vojaško-obrambnega vidika. Kako bodo v prihodnje ravnale Združene države Amerike? Bodo ob morebitni vojni varovale predvsem svoje ali severnoatlantske interese? Kako naj svoj obrambni sistem razvija Slovenija, kot del sistema Nata ali predvsem za varovanje svojih nacionalnih interesov? O tem in še čem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec, obramboslovec; Dobran Božič, generalmajor in vojaški svetovalec na ministrstvu za obrambo. Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Decembrski žur se začenja. In kje ga je lepše začeti, kot v Bruslju. Tako v prenesenem kot v neprenesenem pomenu besede. Škandal je nekoliko zamegljen in potrebna je vsa analitična moč osebja naše skromne oddaje, da ugotovimo kaj je v ozadju. To vemo … Slovenski evroposlanci iz Evropske ljudske stranke, kaveljci in korenine iz brazd vzdržljivosti in ostalih strank slovenske pomladi, so se v Bruslju pošteno razhudili na osebje slovenskega veleposlaništva. Namreč ta institucija je naokoli pošiljala vabilo na zabavo, ki se bo v evropski prestolnici odvila 29. 11. in nosi naslov Yu nostalgija. Ker v visoki politiki Bruslja ni naključij, je cvet slovenske politične desnice pogruntal, da gre za levičarsko provokacijo, ker seveda 29. 11. je tisti datum, ko so v Jajcu ustanovili rajnko Jugoslavijo. Slovenski spomladanci so na pragu zime zainteresirani javnosti, svojim lastnim navijačem in mogoče še kateremu neslovenskemu evropskemu poslancu, ki po kavi v bifeju parlamenta ni imel pametnejšega dela, razložili, da je bila Jugoslavija zločinska tvorba in da se jo je nostalgično spominjati, sploh pa se nostalgično zabavati, hudičevo delo, ki bo, če se ne bo preprečilo, deviško Slovenijo po bližnjici odpeljalo do propada. To so rekli, se junaško podpisali, nato pa se odpravili po svojih evropsko-ljudskih opravkih, ki so oboževanje Orbana in netenje strahu pred migranti. In po novem pred yu pop rockom. Najprej in na začetku. Podpisani; Matej Tonin, Romana Tomc, Branko Grims, Zala Tomašič in Milan Zver so videti natanko tako, kot da v življenju niso bili na žuru. Verjetno mislijo, da so bili, ampak strankarski piknik ob Soči in petdesetletnice v garažah ne štejejo. Ne štejejo niti Modrijani v dvorani Golovec, niti praznovanje osemdesetletnice v domu starejših občanov. Nismo poklicani, da slovensko desnico učimo temeljev žura, ampak Yu nostalgija je med žuri žanr. Če se obregneš ob žanr, si videti podobno neizobražen, kot če zahtevaš, da prepovejo kavbojke v filmski umetnosti, ali biografije v literaturi. Gre za žanr, ki obstaja in živi in je verjetno na samem vrhu tematskih žurov; ob recimo 70 disco party, ali pa ob 80 pop, ali 90 divas. Na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju niso tako naredili nič nedržavotvornega; precej stereotipno so segli v košaro s tematskimi žuri in ven izvlekli Yu pop rock nostalgijo party. V tem trenutku, v decembru pa sploh, jih je po slovenskih kafičih, klubih in diskotekah najti kakšna dva ducata, pa celo lokalni zastopniki SDS in bratovščine ne tekajo okoli in s kadilom ne bezljajo peklenščka, ter Dj-ju ne grozijo z ekskomunikacijo. Hočemo povedati; če se na žure ne spoznaš, niti na te kamilične, kot je yu nostalgija, potem ne sodi o njih. Da ne boste videti smešni. In mimogrede … Na yu nostalgija partijih se vrtijo tudi Martini Krpani, pa Neca Falk, pa Lačni Franz, pa kakšni Pankrti in kar je presežkov slovenskega pop rocka. Ampak sveta jezica proti Yu nostalgiji ima tudi globlji, težji in še bolj sramoten podton, ki bi se mu poslanci z nekaj malega razmisleka lahko izognili. Gre za nostalgijo kot pojem. Za kakšno čustvo gre, katera duševna stanja vsebuje, kdaj nastopi in podobno, prepustimo dušeslovcem; mi lahko samo hladno ugotovimo, kako so poslanci nostalgijo, natančneje yu nostalgijo razumeli, komentirali in celo od veleposlanice zahtevali sankcioniranje, kot da je to nekaj absolutno slabega. Se pravi, da če nostalgično pomislite na Jugoslavijo, ste najmanj neprimerni državljani te države, kot zaposleni na slovenskem veleposlaništvo v Bruslju pa boste lahko celo deležni sankcij. Ampak kje je kleč? Omejevanje nostalgije je poseg v osnovno človekovo pravico, ki presega državljanstvo, politične preference, svetovni nazor in podobno. Gre za intimno čustvovanje, gre za tople občutke ob misli na mladost. Povedano drugače ... Grims, Tonin in kamarila od nas zahtevata – od kakšne polovice danes živečih Slovencev – da se odpovemo nedolžnosti in čistosti spomina na mladost. Da tudi ko pomislimo na rutice, na tovariša Tita, na vso to navlako, ki je bila ideološko sporna, a je vgrajena v naša bitja – je to nostalgija. Pa to ne pomeni, da bomo šli sredi noči v Velenje pod Brozov kip nastavljati vence. Nostalgija je vgrajena v naš etos in nima nič skupnega z agendami, ki jih eno za drugo valijo na strankarskih gnezdih slovenske desnice. Ne moremo si drugače predstavljati, kot da politična akcija, ki neposredno napade nostalgične občutke polovice državljanov, to stori iz dveh razlogov; ali nima nostalgičnih čustev, ker so ta potlačena z jedkostjo in žolčem profesionalne zagrenjenosti, ali pa ne premore niti minimuma empatije do drugih bitij, kar je tudi osnova nostalgičnega čutenja.

Ukrajini bi morala uporabo orožja za napade na ruska tla dovoliti tudi Evropska unija, meni prvi mož diplomacije Josep Borrell, potem ko so to storile Združene države. Ali to pomeni, da je v vojno neposredno vstopil tudi Zahod? Drugi poudarki oddaje: - Neiskreni pogovori in izsiljevanja ne vodijo nikamor, v Bakuju opozarja vodja programa Združenih narodov za podnebje - Premier Golob v Državnem zboru: Za gospodinjstva strošek za elektriko to zimo kljub novemu sistemu omrežnine ne bo višji - Opolnoči rahla pocenitev bencina ter podražitev dizla in kurilnega olja

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden predstavila ekipo kandidatov in kandidatk za novo komisarsko ekipo. Med njimi bo po pričakovanjih nova kandidatka iz Slovenije, nekdanja diplomatka, Marta Kos, ki je v začetku tedna v tej vlogi zamenjala Tomaža Vesela. Zakaj je vlada zamenjala kandidata Vesela, ki ga je predstavila zelo zgodaj z razlago, da lahko tako računa na relevantnejši resor? Je vlada popustila pritiskom iz Berlaymonta? Lahko na račun zamenjave in prispevka k večjemu deležu žensk v sestavi komisije računa na zaželeni resor za širitev? Kaj pomeni odhod Vesela za domača politična razmerja moči? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Marko Hočevar, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Dogodek dneva je brez dvoma dvoboj med Slovenijo in Srbijo na evropskem nogometnem prvenstvu. Vzdušje že pred tekmo v Münchnu, kamor je romalo rekordnih 20 tisoč Slovencev, je bilo zelo burno. Morebitna zmaga bi naše skoraj gotovo vodila v osmino finala prvenstva. Ostali poudarki oddaje: - Nov sveženj sankcij Bruslja proti Moskvi uvaja dodatne omejitve na ruske prihodke od energentov. - Več kot tretjina zdravstvenih zavodov ima hudo izgubo; vodstva pozivajo vlado k nujnim reformam zdravstva. - Napovedi odpuščanja na časniku Večer ostro nasprotujejo zaposleni ob podpori Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

V Gazi ni človeka, ki bi imel dovolj hrane; med dvema milijonoma prebivalcev je skoraj tretjina na pragu najhujšega stradanja, svarijo v Svetovnem programu za hrano. Večina članic Unije ne podpira predloga, da bi zaradi očitkov o kršitvah človekovih pravicah pregledali in morda zamrznili sporazum z Izraelom. Druge teme: - Novi ukrepi Bruslja: sankcije tudi proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, dodatna pomoč Ukrajini - Novela zakona o financiranju občin: župani imajo več pripomb, pozdravljajo možnost dodatnega zadolževanja - Pitna voda v slovenski Istri ostaja žgoča tema. Za ureditev vodnega zajetja naj bi potrebovali še desetletje.

Premier Robert Golob naj bi danes sporočil svojo odločitev glede pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, potem ko je dobila poziv SD-ja k odstopu zaradi spornega nakupa sodne stavbe. Medtem bodo sodniki nadaljevali proteste zaradi neuresničene odločbe ustavnega sodišča o svojih plačah. Druge teme: - Predčasna redna uskladitev pokojnin, danes bodo upokojenci dobili za 8,2 odstotka višje pokojnine. - Izrael po navedbah Združenih narodov več kot 88 tisoč Palestincev v Gazi pozval, naj zapustijo območje. - Francoski kmetje s protesti stopnjujejo pritiske na vlado, Macron bo od Bruslja zahteval konkretne ukrepe za kmete.

Bela hiša je napad Hamasa na Izrael označila za dejanje popolnega zla, po navedbah Bruslja pa ravnanje omenjenega palestinskega gibanja potrjuje, da gre za teroristično organizacijo. Visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell pa poudarja, da niso vsi Palestinci teroristi, kaznovanje vseh Palestincev bi bilo zato po njegovem nepošteno, neproduktivno in v nasprotju s prizadevanji za mir. V oddaji pa tudi o tem: - Kandidatki za zdravstveno ministrico Valentini Prevolnik Rupel zelena luč pristojnega parlamentarnega odbora - Prihodnji mesec višje pokojnine, decembra prvič zimski regres - Po oceni politike je najboljši odziv na opustitev premoga jedrska opcija

V Evropi so po izbruhu vojne v Ukrajini znova bolj pozorni tudi na napetosti na Balkanu. Kot je slišati iz Bruslja, je včerajšnje srečanje srbskega predsednika in kosovskega premierja prineslo pozitiven rezultat. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da sta izrazila pripravljenost za uresničitev dogovora za normalizacijo odnosov med državama. Kot je dodal, bodo za to še potrebna pogajanja. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po šestmesečnem ruskem obleganju Bahmuta priznava, da so razmere vse težje - Vplivni Avstrijci pozivajo vlado, naj premisli, ali je nevtralnost države v novih varnostnih razmerah še sprejemljiva - Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se nadaljuje s tekmo tekačic na 10 kilometrov v prosti tehniki; zvečer kvalifikacije skakalk

Notranja ministrica Tatjana Bobnar naj bi se iz Bruslja vrnila pozno zvečer, takrat naj bi predsedniku vlade Robertu Golobu poslala tudi svojo odstopno izjavo. Zatrdila je še, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se zavzemala za to, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito. Druge teme oddaje: - Delovna skupina, ki jo sestavljajo socialni partnerji, med drugim o obveznem izplačilu poslovne uspešnosti - Kosovske oblasti na sever Kosovske Mitrovice napotile do 300 pripadnikov posebnih enot - Na svetovnem nogometnem prvenstvu bosta danes znana prva polfinalista

Evropska celina se je vse bolj in vse hitreje segreva, so pred prihajajočo podnebno konferenco v Kairu sporočili Združeni narodi. Stroka od svetovnih voditeljev zahteva veliko bolj stroge ukrepe kot na konferenci pred sedmimi leti, saj se razmere zaostrujejo. Najbolj očitno se to odraža na ledenikih. Druge teme: - Začenja se berlinski proces: bo Beograd upošteval svarila Bruslja, naj se odreče tesnemu sodelovanju z Moskvo? - Ameriški predsednik Biden opozarja, da so spletke nekdanjega predsednika in teorije zarote Združene države privedle do kritične točke - Bo domače evropsko rokometno prvenstvo za ženske plus tudi za gospodarstvo?