Podcasts about bruslja

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe strani bosta med drugim zagotovo omenjali tudi ameriške oziroma Trumpove najnovejše carinske poteze.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

O zvišanju obrambnih izdatkov, ki je povzročilo kar nekaj trenj med koalicijskimi partnericami, bomo odločali na posvetovalnem referendumu. Predlog Levice so namreč podprli tako poslanci SD-ja kot tudi SDS-a in NSi-ja. Kljub temu v SD-ju in Levici zagotavljajo, da to ne pomeni težav koalicije. V Gibanju Svoboda pa so v odzivu napovedali, da bodo k temu primaknili še posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Drugi poudarki oddaje: - Hamas s pozitivnimi odzivi na predlog o prekinitvi ognja v Gazi - Prvi vrh Unije in Moldavije z jasno podporo Bruslja tej državi na njeni poti v povezavo - Ob 120-letnici rudniškega predora Štoln odkritje spominske table

Kdo je tu nor? To je vprašanje tega tedna, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump spoznal, da je njegov ruski kolega Vladimir Putin vse kaj drugega kot zaupanja vreden državnik. Vsaka podobnost med obema je zagotovo očitna. Posledice očitnega so vidne v Gazi, zaradi česar se je krepko spremenila in zaostrila retorika Berlina, prav tako Bruslja. Če hodi kot genocid, če se oglaša kot genocid, potem zagotovo ni raca. Kdo je torej tu nor? Odgovore bo Matjaž Trošt iskal v tokratnih Labirintih sveta.

Trgovino med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike mora voditi vzajemno spoštovanje, so v odzivu na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s 1. junijem uvedel 50-odstotne carine na uvoz iz Unije, sporočili iz Bruslja. Napetosti so se že zmanjšale. Trump je namreč po včerajšnjem telefonskem pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sporočil, da sta se s predsednico komisije dogovorila o podaljšanju roka za dosego dogovora o trgovinskih odnosih do 9. julija. Drugi poudarki oddaje: - Med kandidati za dve mesti, ki se bosta do konca leta izpraznili na ustavnem sodišču, so višja sodnica Vesna Bergant Rakočević ter vrhovna sodnika Primož Gorkič in Nina Betetto. - Do poletnih počitnic bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovnih regij, potem ko je bil razveljavljen prejšnji v vrednosti 83 milijonov evrov. - Primož Roglič naj bi po poročanju italijanskih medijev nadaljeval nastope na dirki po Italiji.

Izrael je ostro kritiziral včerajšnjo odločitev Evropske unije, da ta zaradi stopnjevanja vojaške ofenzive na Gazo in blokade humanitarne pomoči pregleda prostotrgovinski sporazum z Izraelom. Po mnenju izraelskih oblasti gre za popolno nerazumevanje kompleksne resničnosti. Na območje Gaze je po enajstih tednih blokade vstopilo nekaj več kot sto tovornjakov s humanitarno pomočjo, a ta še vedno ni dosegla prebivalcev. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bruslja poudarila, da je širitev Unije geopolitična nuja. - Računsko sodišče: črpanje sredstev iz načrta za okrevanje v minulih štirih letih premalo učinkovito. - Maturanti na ulicah 34-ih evropskih mest so se opoldne znova zavrteli ob melodijah četvorke.

Izrael bo s kopensko ofenzivo zavzel celotno Gazo, je zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Zatrdil je, da bodo z osnovnimi dobavami hrane v enklavo preprečili lakoto - češ da to zahtevajo zaveznice, brez njihove podpore pa Izrael ne bo dokončno premagal Hamasa. Druge teme: - Dogovor Londona in Bruslja: kako bosta odslej sodelovala na področju trgovine, obrambe in varnosti? - Evropska komisija poslabšala gospodarsko napoved: rast in inflacija v Sloveniji letos dveodstotni. - Začetek graditve Emonike: ob ljubljanskem potniškem centru hotela, stolpnica, trgovine in stanovanja

Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.

Ob začasni umiritvi pretresov zaradi trgovinskih sporov se nadaljujejo diplomatska posvetovanja o vsaj začasnem premirju v Gazi in v Ukrajini. Zunanji ministri Unije v Luksemburgu danes med drugim razpravljajo o dodatnih sredstvih za oboroževanje ukrajinske vojske, ob usihanju ameriške podpore. Večjo dejavnost Bruslja za mir v Ukrajini pa tudi Gazi želi tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. V oddaji tudi o tem: - Po medijskem razkritju Tomaž Subotič odstopil kot predsednik sveta celjske bolnišnice - Po mestih vse več kolesarjev; ob neustreznih pogojih zanje tudi več poškodb - Poslovil se je Nobelov nagrajenec za književnost Mario Vargas Llosa

Slovenski frančiškani dobili novo vodstvo; provincial je p. Christian Gostečnik.Poslanci jutri o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva; opozicija nasprotuje hitenju.Na Norveškem našli truplo pogrešane Slovenke, ki jo je pred dvema tednoma zasul plaz.Obramboslovec Grošelj o razmerah v Srbiji in stikih Bruslja s predsednikom Vučićem.Vreme: Popoldne pretežno oblačno in vetrovno; jutri zmerno oblačno, veter bo slabel.

Evropske voditelje zaposluje grožnja ameriških carin, kakršne so že prizadele Kitajsko. Washingtonu ponujajo pogovore, a opozarjajo tudi, da so pripravljeni na nasprotne ukrepe. Luksemburški zunanji minister Xavier Bettel meni, da bo ameriški predsednik Donald Trump sicer konstruktiven, a naporen sogovornik Bruslja. Druge teme: - Medijski zakon bo koalicija najverjetneje še dopolnjevala. - Ministrstvo za delo od SDH pričakuje pomoč pri ustavitvi likvidacije CSS. - Koprska Agraria po decembrskem požaru odpušča delavce.

Iz Gaze prihajajo posnetki več tisoč razseljenih Palestincev, ki se po več kot 15-ih mesecih vojne skušajo po začetku premirja z Izraelom vrniti na svoja domača območja, predvsem na severu enklave. Začetek prekinitve gonja je zaživela po večurni preložitvi, razlog za zamik pa naj bi bile tehnične težave Hamasa, ki v dogovorjenem času ni zagotovil seznama ljudi, ki jih bo izpustil. Druge teme: - V Združenih državah ure pred inavguracijo Trumpa zaznamuje nejasnja usoda delovanja omrežja TikTok v ZDA. - Vlada v sporu z Agencijo za energijo po pritiskih iz Bruslja naredila korak nazaj. - V nemškem Chemnitzu ob nazivu evropska prestolnica kulture v ospredju sodelovanje, strpnost in odprta družba.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes sprejela vlada, v primerjavi s predhodnimi različicami prinaša nekaj sprememb. Javnim zdravstvenim delavcem bi bilo prepovedano delo pri čistih zasebnikih, omogočena pa bi jim bila obratna pot. V združenju zdravstvenih zavodov so nad preobratom presenečeni, a ocenjujejo, da večjega odhajanja strokovnjakov ne bo. Ostali poudarki oddaje: - Vlada po opozorilih iz Bruslja za zdaj brez predloga razrešitve svetnikov Agencije za energijo. Razmišlja pa o zahtevi za presojo ustavnosti nove metodologije omrežnine. - Olajšanje ob sklenitvi dogovora o premirju v Gazi kratkotrajno. Izrael o dokumentu še ni glasoval; ob stopnjevanju bombardiranja enklave očita Hamasu, da je odstopil od delov dogovora. - Nemčija drugo leto zapored zaznala krčenje gospodarstva. Tudi napovedi za letos ob grožnjah prihajajoče ameriške administracije o višjih carinah niso obetavne.

Izraelska vlada kljub pričakovanjem še ni potrdila dogovora o premierju v Gazi.Tudi škofje v Sveti deželi pozdravljajo dogovor, a opozarjajo, da je spor treba rešiti pri njegovih koreninah. Biden v poslovilnem nagovoru opozoril pred oligarhijo v ZDA.Noveli o zdravstveni dejavnosti zelena luč na vladi, ta meni, da bo lahko povzročil nekaj bolečine, a na dolgi rok pozdravil kronične težave sistema.Vlada po zaušnici Bruslja zaradi pritiskov na Agencijo za energijo danes brez odločitve o spremembi pri omrežninah.Agencija za varnost prometa opozarja na previdno vožnjo v zimskih razmerah.Šport: Se bo kolesarska dirka po Franciji leta 2028, oziroma 2029 začela v Sloveniji?Vreme: Popoldne pretežno oblačno, na Primorskem jasno z burjo. Jutri zjutraj nizka oblačnost, čez dan delno jasno.Stroka opozarja: Cepljenje proti gripi je še vedno smiselno, vrh okužb lahko pričakujemo v prihodnjih tednih.Kupci za pomoč ljudem na pobudo Slovenske karitas in trgovin Hofer zbrali skoraj 16 ton izdelkov za družine v stiski.Šport: Slovenski rokometaši v Zagrebu proti Kubancem po prvi par točk na Svetovnem prvenstvu.

Izrael in palestinsko gibanje Hamas sta po 15-ih mesecih morije v Gazi dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Njegovo sklenitev je med drugim potrdil ameriški predsednik v odhodu Joe Biden. Dejal je, da bo sporazum, ki bo začel veljati v nedeljo, med drugim omogočil dobavo humanitarne pomoči palestinskim civilistom. Druge teme: - Odstop generalnega direktorja policije Jušića v koalicijske vrste prinesel olajšanje. - Okoljsko ministrstvo: opozorila Bruslja glede Agencije za energijo razumljiva - Ministrstvo za delo preverja možnost razveljavitve likvidacije invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke.

Po padcu sirskega režima novo vodstvo poziva Sirce k vrni v domovino. Nekatere evropske države so medtem pohitele z načrti, kako jih pripraviti do tega zlepa ali ne. Medtem se tako iz Bruslja kot iz nevladnih organizacij vrstijo opozorila, da Sirija za zdaj še ni varna država. Druge teme: Državni zbor na izredni seji o zakonski podlagi za nov režim delovanja Teša; v panogi računajo nanj tudi po novem letu. Slovenija v boju proti korupciji zaostaja za evropskim povprečjem; po nekaterih ocenah zaradi nje izgubimo 3,5 milijarde evrov na leto..Slovenske rokometašice izgubile proti Nemčiji in končale evropsko prvenstvo na 10-em mestu

V Bruslju poteka zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato, prvič ob predsedovanju novega generalnega sekretarja Marka Rutteja. Do zdaj smo o severnoatlatski zvezi običajno poročali kot o birokratskem sistemu, redkeje kot o vojaški sili. Najnovešja doganja v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu pa narekujejo, da na zvezo Nato gledamo predvsem z vojaško-obrambnega vidika. Kako bodo v prihodnje ravnale Združene države Amerike? Bodo ob morebitni vojni varovale predvsem svoje ali severnoatlantske interese? Kako naj svoj obrambni sistem razvija Slovenija, kot del sistema Nata ali predvsem za varovanje svojih nacionalnih interesov? O tem in še čem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Klemen Grošelj, nekdanji evropski poslanec, obramboslovec; Dobran Božič, generalmajor in vojaški svetovalec na ministrstvu za obrambo. Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Decembrski žur se začenja. In kje ga je lepše začeti, kot v Bruslju. Tako v prenesenem kot v neprenesenem pomenu besede. Škandal je nekoliko zamegljen in potrebna je vsa analitična moč osebja naše skromne oddaje, da ugotovimo kaj je v ozadju. To vemo … Slovenski evroposlanci iz Evropske ljudske stranke, kaveljci in korenine iz brazd vzdržljivosti in ostalih strank slovenske pomladi, so se v Bruslju pošteno razhudili na osebje slovenskega veleposlaništva. Namreč ta institucija je naokoli pošiljala vabilo na zabavo, ki se bo v evropski prestolnici odvila 29. 11. in nosi naslov Yu nostalgija. Ker v visoki politiki Bruslja ni naključij, je cvet slovenske politične desnice pogruntal, da gre za levičarsko provokacijo, ker seveda 29. 11. je tisti datum, ko so v Jajcu ustanovili rajnko Jugoslavijo. Slovenski spomladanci so na pragu zime zainteresirani javnosti, svojim lastnim navijačem in mogoče še kateremu neslovenskemu evropskemu poslancu, ki po kavi v bifeju parlamenta ni imel pametnejšega dela, razložili, da je bila Jugoslavija zločinska tvorba in da se jo je nostalgično spominjati, sploh pa se nostalgično zabavati, hudičevo delo, ki bo, če se ne bo preprečilo, deviško Slovenijo po bližnjici odpeljalo do propada. To so rekli, se junaško podpisali, nato pa se odpravili po svojih evropsko-ljudskih opravkih, ki so oboževanje Orbana in netenje strahu pred migranti. In po novem pred yu pop rockom. Najprej in na začetku. Podpisani; Matej Tonin, Romana Tomc, Branko Grims, Zala Tomašič in Milan Zver so videti natanko tako, kot da v življenju niso bili na žuru. Verjetno mislijo, da so bili, ampak strankarski piknik ob Soči in petdesetletnice v garažah ne štejejo. Ne štejejo niti Modrijani v dvorani Golovec, niti praznovanje osemdesetletnice v domu starejših občanov. Nismo poklicani, da slovensko desnico učimo temeljev žura, ampak Yu nostalgija je med žuri žanr. Če se obregneš ob žanr, si videti podobno neizobražen, kot če zahtevaš, da prepovejo kavbojke v filmski umetnosti, ali biografije v literaturi. Gre za žanr, ki obstaja in živi in je verjetno na samem vrhu tematskih žurov; ob recimo 70 disco party, ali pa ob 80 pop, ali 90 divas. Na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju niso tako naredili nič nedržavotvornega; precej stereotipno so segli v košaro s tematskimi žuri in ven izvlekli Yu pop rock nostalgijo party. V tem trenutku, v decembru pa sploh, jih je po slovenskih kafičih, klubih in diskotekah najti kakšna dva ducata, pa celo lokalni zastopniki SDS in bratovščine ne tekajo okoli in s kadilom ne bezljajo peklenščka, ter Dj-ju ne grozijo z ekskomunikacijo. Hočemo povedati; če se na žure ne spoznaš, niti na te kamilične, kot je yu nostalgija, potem ne sodi o njih. Da ne boste videti smešni. In mimogrede … Na yu nostalgija partijih se vrtijo tudi Martini Krpani, pa Neca Falk, pa Lačni Franz, pa kakšni Pankrti in kar je presežkov slovenskega pop rocka. Ampak sveta jezica proti Yu nostalgiji ima tudi globlji, težji in še bolj sramoten podton, ki bi se mu poslanci z nekaj malega razmisleka lahko izognili. Gre za nostalgijo kot pojem. Za kakšno čustvo gre, katera duševna stanja vsebuje, kdaj nastopi in podobno, prepustimo dušeslovcem; mi lahko samo hladno ugotovimo, kako so poslanci nostalgijo, natančneje yu nostalgijo razumeli, komentirali in celo od veleposlanice zahtevali sankcioniranje, kot da je to nekaj absolutno slabega. Se pravi, da če nostalgično pomislite na Jugoslavijo, ste najmanj neprimerni državljani te države, kot zaposleni na slovenskem veleposlaništvo v Bruslju pa boste lahko celo deležni sankcij. Ampak kje je kleč? Omejevanje nostalgije je poseg v osnovno človekovo pravico, ki presega državljanstvo, politične preference, svetovni nazor in podobno. Gre za intimno čustvovanje, gre za tople občutke ob misli na mladost. Povedano drugače ... Grims, Tonin in kamarila od nas zahtevata – od kakšne polovice danes živečih Slovencev – da se odpovemo nedolžnosti in čistosti spomina na mladost. Da tudi ko pomislimo na rutice, na tovariša Tita, na vso to navlako, ki je bila ideološko sporna, a je vgrajena v naša bitja – je to nostalgija. Pa to ne pomeni, da bomo šli sredi noči v Velenje pod Brozov kip nastavljati vence. Nostalgija je vgrajena v naš etos in nima nič skupnega z agendami, ki jih eno za drugo valijo na strankarskih gnezdih slovenske desnice. Ne moremo si drugače predstavljati, kot da politična akcija, ki neposredno napade nostalgične občutke polovice državljanov, to stori iz dveh razlogov; ali nima nostalgičnih čustev, ker so ta potlačena z jedkostjo in žolčem profesionalne zagrenjenosti, ali pa ne premore niti minimuma empatije do drugih bitij, kar je tudi osnova nostalgičnega čutenja.

Ukrajini bi morala uporabo orožja za napade na ruska tla dovoliti tudi Evropska unija, meni prvi mož diplomacije Josep Borrell, potem ko so to storile Združene države. Ali to pomeni, da je v vojno neposredno vstopil tudi Zahod? Drugi poudarki oddaje: - Neiskreni pogovori in izsiljevanja ne vodijo nikamor, v Bakuju opozarja vodja programa Združenih narodov za podnebje - Premier Golob v Državnem zboru: Za gospodinjstva strošek za elektriko to zimo kljub novemu sistemu omrežnine ne bo višji - Opolnoči rahla pocenitev bencina ter podražitev dizla in kurilnega olja

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden predstavila ekipo kandidatov in kandidatk za novo komisarsko ekipo. Med njimi bo po pričakovanjih nova kandidatka iz Slovenije, nekdanja diplomatka, Marta Kos, ki je v začetku tedna v tej vlogi zamenjala Tomaža Vesela. Zakaj je vlada zamenjala kandidata Vesela, ki ga je predstavila zelo zgodaj z razlago, da lahko tako računa na relevantnejši resor? Je vlada popustila pritiskom iz Berlaymonta? Lahko na račun zamenjave in prispevka k večjemu deležu žensk v sestavi komisije računa na zaželeni resor za širitev? Kaj pomeni odhod Vesela za domača politična razmerja moči? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Marko Hočevar, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade.

Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Dogodek dneva je brez dvoma dvoboj med Slovenijo in Srbijo na evropskem nogometnem prvenstvu. Vzdušje že pred tekmo v Münchnu, kamor je romalo rekordnih 20 tisoč Slovencev, je bilo zelo burno. Morebitna zmaga bi naše skoraj gotovo vodila v osmino finala prvenstva. Ostali poudarki oddaje: - Nov sveženj sankcij Bruslja proti Moskvi uvaja dodatne omejitve na ruske prihodke od energentov. - Več kot tretjina zdravstvenih zavodov ima hudo izgubo; vodstva pozivajo vlado k nujnim reformam zdravstva. - Napovedi odpuščanja na časniku Večer ostro nasprotujejo zaposleni ob podpori Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

Meddržavno sodišče je pritrdilo pozivu Južne Afrike in odločilo, da mora Izrael takoj zaustaviti vojaško ofenzivo v Rafi na jugu Gaze. Kot je dejal predsednik omenjenega sodišča Nawaf Salam, sodišče ni prepričano, da so prizadevanja Izraela za evakuacijo prebivalcev Gaze zadostna. Izrael je ogorčen, iz Bruslja pa prihajajo opozorila, da bo morala Unija izbrati, ali bo na strani sodišč ali Izraela. Ostali poudarki oddaje: - Potrjeni vsi petletni sanacijski programi za odpravo posledic lanske avgustovske ujme; za prometno infrastrukturo je vlada predvidela 824 milijonov evrov. - Na Krasu, na katerem je pred dvema letoma divjal največji požar v zgodovini Slovenije, odprli prvo protipožarno cesto pri nas. - 19-o etapo Dirke po Italiji dobil domačin Vendrame; Tratnik osvojil sedmo mesto, Pogačar ostaja vodilni v skupnem seštevku.

Avtor opisuje transformacije v Bruslju, poudarja razkol med političnimi usmeritvami, prilagajanje strank novim trendom in izgubo stika z realnostjo.

Svetovna diplomacija nadaljuje prizadevanja za umirjanje razmer na Bližnjem vzhodu. Izraelski mediji, ki se sklicujejo na vire v vojnem kabinetu, poročajo, da naj bi izraelska vojska razmišljala o manjšem, a občutnem povračilnem napadu na Iran. Druge teme: - Kitajska bi, kljub kritikam Bruslja, krepila odnose z Nemčijo - V Milanu razkrili mrežo lažnih gostincev, ki so prali denar - Mlade zdravnike najmanj zanima družinska medicina

V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.

V Gazi ni človeka, ki bi imel dovolj hrane; med dvema milijonoma prebivalcev je skoraj tretjina na pragu najhujšega stradanja, svarijo v Svetovnem programu za hrano. Večina članic Unije ne podpira predloga, da bi zaradi očitkov o kršitvah človekovih pravicah pregledali in morda zamrznili sporazum z Izraelom. Druge teme: - Novi ukrepi Bruslja: sankcije tudi proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, dodatna pomoč Ukrajini - Novela zakona o financiranju občin: župani imajo več pripomb, pozdravljajo možnost dodatnega zadolževanja - Pitna voda v slovenski Istri ostaja žgoča tema. Za ureditev vodnega zajetja naj bi potrebovali še desetletje.

Piše Majda Travnik Vode, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. V uvodniku v prvo številko nekdanjega mesečnika Ampak iz julija 2000 je urednik Niko Grafenauer ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo citiral misel pesnika in esejista Paula Valéryja iz razprave Kriza duha: Vsepovsod, kjer dominira evropski duh, stopa v ospredje maksimum potreb, maksimum dela, maksimum kapitala, maksimum donosnosti, maksimum ambicij, maksimum moči, maksimum zvez in menjave. Ta združba maksimumov tvori Evropo ali sliko Evrope. Ker bomo prvega maja praznovali že dvajsetletnico članstva Slovenije v Evropski uniji, lahko vsak od nas avtonomno premišljuje o Valéryjevi tezi, pri tem pa se lahko opremo tudi na premislek, ki ga prinaša kriminalni roman Mojce Širok Praznina. Napeta zgodba se namreč odvija natanko v obnebju Valéryjevih intuicij, na križišču kapitala, ambicij, moči, zvez in menjave. To križišče ni le teorem, ampak konkreten topos, mesto z imenom in geografsko širino: Bruselj – poleg Luksemburga in Strasbourga najpomembnejše upravno središče Evropske unije, kjer domujejo Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije, na tej vroči žili utripalki pa deluje tudi nepregledna množica novinarjev, ki skušajo evropski utrip čim bolj verodostojno posredovati domači srenji. V ta profil sodi tudi Mojca Širok, ki je bila trinajst let dopisnica nacionalne televizije iz Rima in Vatikana, od leta 2019 pa je dopisnica RTV iz Bruslja. Po štirih publicističnih knjigah o vladavini Silvia Berlusconija, mafiji in papežih Benediktu XVI. In Frančišku je leta 2018 izdala še romaneskni prvenec Pogodba, prvi del trilogije Rim–Ljubljana–Bruselj. Roman Pogodba očara s svojim strastnim notranjim temperamentom, razkošno tapiserijo sodobne rimske politične, mafijske, medijske, policijske in druge mestne aristokracije ter napeto fabulo, ki v notranje zaokroženih, skrbno doziranih in na kar največji učinek preračunanih sekvencah nenehno stopnjuje dogajanje in uspešno poplesuje okrog vreliščne točke, vse do presenetljivega konca. Pogodba prepriča tudi, ker trdno drži fokus: je in hoče biti kriminalni roman in nič drugega. Kljub temu iz knjige veje avtoričino osupljivo poznavanje notranjega zgradbe italijanske družbe, ki še vedno doživlja globoke premike po atentatih na tožilca Giovannija Falconeja in pol leta zatem še na Paola Borsellinija leta 1992 na Siciliji v eksploziji 500-kilogramske bombe, ki so jo zaznali celo seizmologi ob vulkanu Etna na drugi strani otoka. Po tem dogodku so se italijanske oblasti domnevno začele tajno pogajati: mafija bo prenehala s smrtonosnimi atentati, če bo država v zameno omilila protimafijsko gonjo, razveljavila nekatere procese in zrahljala kazensko zakonodajo. Avtorica pod krinko napete kriminalne preiskave od blizu pokaže toksično zbliževanje in spreplet mafijskih in državnih struktur, ki se je najprej zgodil na jugu Italije, se nato razširil do Rima, zdaj pa hobotničine lovke segajo že do Milana in daleč prek državnih meja, tudi v Slovenijo, o čemer govori avtoričin drugi roman. Evidenca, drugi del trilogije, se tako kot Pogodba začne z mafijskim umorom, le da za njim tokrat ne stoji mafija, ampak visoki funkcionarji nekdanje jugoslovanske službe državne varnosti, ki iz ozadja še vedno nadzirajo in upravljajo slovensko državo. Mojca Širok je domnevno sodelovanje med SDV in sicilijansko mafijo v slovenskih obmejnih igralnicah v prvih poosamosvojitvenih letih raziskovala za tednik Mladina, v Evidenci pa piše o veliki denacionalizacijski goljufiji in polastitvi zlovešče in dragocene arhivske evidence službe državne varnosti. Tako kot Pogodba se tudi Evidenca konča resignirano, že skorajda stoično in v znamenju nekakšne ne povsem popolne deziluzije: nekaj negativcev je odstranjenih, a kardinalni krivci, sive udbovske eminence, ostajajo maskirane v globoki senci, vsemogočna oblast brez obraza. Prav avtoričina stoična drža, resignacija in deziluzija, v katerih izzvenijo vsa tri besedila, pa pritegnejo pozornost bralca in zgodi se nenaden obrat; vprašamo se, ali vse tri zgodbe (tudi Praznina) rastejo iz realnega družbenega tkiva, ali niso romani zgolj zrcala ali metafore resničnega stanja. Ta preklop na realno se zgodi popolnoma spontano in nevsiljivo, saj avtorica v vseh treh romanih disciplinirano ostaja v okvirih žanra in nikjer ne pretendira na izrecno družbeno kritiko. Drugače kot pri Pogodbi in Evidenci romana Praznina ne odpre najdeno truplo, temveč eksplozija. Toda ne kakršna koli, saj poči na sedežu Nata v Bruslju. Terorizem ali provokacija, se sprašujejo mediji. Z reševanjem nezaslišanega dogodka se začneta ukvarjati mlada ambiciozna slovenska novinarka Karla Pavlin in policija, kjer kot uslužbenec Europola deluje tudi ljubljanski kriminalist David Valenti, eden osrednjih likov Evidence. Prav novinarki Karla in njena nadrejena kolegica Silvana s svojo neuničljivo zagnanostjo in vratolomnim pogumom, mreženjem in povezovanjem široko razsejanih indicev postaneta gonilni sili preiskave, ki dobiva vse bolj neslutene razsežnosti. Njuna preiskava narekuje tudi dramaturgijo romana: kolikor daleč prodreta, za toliko korakov napreduje tudi fabula. V zvezi z zgradbo romanov je treba omeniti, da trilogijo poleg posamičnih likov, ki prehajajo iz prejšnjega v naslednji roman, in enotne teme – razkrivanja družbenega podzemlja – povezuje v sklenjeno celoto tudi popolnoma enovita gradnja. V vseh treh romanih je dogajanje zgoščeno v tri dni, vsak dan pa je razdeljen na 17 podpoglavij. Ta se nato porazdelijo med posamične protagoniste in njihove zgodbe, tako da zgodba vsakega protagonista predstavlja enega od poganjkov, ki nato po svoji liniji prispeva svoj logični delež v končno sestavljanko. Kljub enaki zunanji strukturi pa Praznina pusti povsem drugačen okus in vtis kot Pogodba. Prvenec je napisan strastno, gostobesedno, z zastranitvami, opisi in pojasnili, Praznina pa, kot da res udarja po nečem votlem, praznem. Ponarejeno, prazno, preračunljivo in izdajalsko odzvanjajo zlasti medosebni odnosi, kar slednjič rezultira v največjem številu trupel v vsej trilogiji. O stopnji odtujenosti morda še najbolj zgovorno priča odnos ene od protagonistk do lastnega otroka. Hladna in stroga kot vojaški škorenj je tudi skladnja: povedi so pretežno kratke, odsekani, za večjo udarnost je v eni vrstici pogosto ena sama. Uvodi v poglavja so skicirani v zgolj eni ali dveh povedih, ki najpogosteje opisujeta vreme, seveda večinoma dežuje. Dež je skoraj eden od protagonistov, kar je že stara konvencija kriminalnih romanov, dovolj je pomisliti na primer na Veliki spanec Raymonda Chandlerja. In, da: eksplozija na Natu je bila samo slepilni manever za nekaj veliko večjega in veliko bolj ciničnega: umazane mafijske posle v samem vrhu Evropske komisije, ki se neopazno procesirajo, urejajo in perejo skozi uradno dokumentacijo. Denarni zastavki so primerni vrhovom, kjer se sučejo: gre za milijarde evrov. Še en maksimum, bi najbrž rekel modri Paul Valéry. Mojca Širok v trilogiji Rim–Ljubljana–Bruselj riše srhljiv zemljevid, ki prikazuje širjenje mafije z juga Italije v Rim, Milano, Slovenijo, zdaj pa je jasno, da njene lovke segajo že na sever Evrope. O največjem belgijskem pristanišču eden od likov hladnokrvno ugotovi: Antwerpen je novi Palermo. Dovršeno organizirani kriminal pa je severna Evropa pričakala popolnoma nepripravljena, čeprav je italijanska policija ostalo Evropo dolgo svarila in predlagala preventivo. Tako ni čudno, da se Praznina konča še dosti bolj črnogledo kot Pogodba in Evidenca: prodorna novinarka sicer razkrinka krivce in ozadja, a (zaenkrat) ostaja povsem nemočna. Če bi šla na policijo, ki je obtičala nekje na pol poti, ali če bi resnico objavila v svojem časopisu, ji namreč grozi profesionalno uničenje in zelo verjetno tudi smrt. Da je grožnja še kako stvarna, dokazuje dolga vrsto trupel, ki jih je za seboj kot svoj podpis – tudi v Bruslju – pustila vsemogočna oblast brez obraza.

Premier Robert Golob naj bi danes sporočil svojo odločitev glede pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, potem ko je dobila poziv SD-ja k odstopu zaradi spornega nakupa sodne stavbe. Medtem bodo sodniki nadaljevali proteste zaradi neuresničene odločbe ustavnega sodišča o svojih plačah. Druge teme: - Predčasna redna uskladitev pokojnin, danes bodo upokojenci dobili za 8,2 odstotka višje pokojnine. - Izrael po navedbah Združenih narodov več kot 88 tisoč Palestincev v Gazi pozval, naj zapustijo območje. - Francoski kmetje s protesti stopnjujejo pritiske na vlado, Macron bo od Bruslja zahteval konkretne ukrepe za kmete.

Bela hiša je napad Hamasa na Izrael označila za dejanje popolnega zla, po navedbah Bruslja pa ravnanje omenjenega palestinskega gibanja potrjuje, da gre za teroristično organizacijo. Visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell pa poudarja, da niso vsi Palestinci teroristi, kaznovanje vseh Palestincev bi bilo zato po njegovem nepošteno, neproduktivno in v nasprotju s prizadevanji za mir. V oddaji pa tudi o tem: - Kandidatki za zdravstveno ministrico Valentini Prevolnik Rupel zelena luč pristojnega parlamentarnega odbora - Prihodnji mesec višje pokojnine, decembra prvič zimski regres - Po oceni politike je najboljši odziv na opustitev premoga jedrska opcija

Danes pa namesto globlje analize samo skromna čestitka. Danes namreč praznuje naše glavno mesto Ljubljana. In kako ji lahko lepše čestitamo, kot z večnimi verzi: V Ljubljano, v Ljubljano, v Ljubljano gremo vsi Tra-la-la-la-la-la, tra la-la-la-la li … Zadeva je nekoliko nenaravna, ker si je Ljubljana za rojstni dan izbrala praznik že sam po sebi. In to ne katerikoli praznik, temveč dan Evrope ali pač Dan zmage, skratka dan, ko praznujemo zmago nad nacifašizmom in istočasno zmago ljubljanskega nepremičninskega trga. Kar druga mesta po Sloveniji, ki imajo rojstne dneve na brezvezne datume, ko so si pred tridesetimi leti lokalni veljaki sestavili svojo občino, že na začetku postavlja v neenakopravni položaj. Za Ljubljano pač najboljše, pa čeprav gre za praznike. Podobno, kot če bi si Kranj za svoj praznik izbral prvi januar, pa se nato hvalil naokoli, kako so vsi navdušeni, da streljajo ognjemet v zrak in podobno. Ampak Ljubljana je tu in njen večni župan je tu in zmagovita Evropa je tu. Na prvi in celo na drugi pogled nimata vstajajoča turistična atrakcija nekoč provincialnega dela Evrope in celina kot taka nič skupnega in sta praznika – v enem primeru birokratska odločitev, v drugem pa zgodovinsko dejstvo; a po premisleku se vendar najde nekaj vzporednic, ki praznovanju dajo smisel in globlji pomen: tako v Evropo kot v Ljubljano si želi več ljudi, kot ju lahko sprejmeta. Najprej Ljubljana; saj ne gre samo za do absurda pripeljano slovensko umetnost centralizacije, temveč gre tudi za povsem praktičen razlog. V mesto je ob določenih jutranjih urah ali ob določenih vremenskih konstelacijah nemogoče priti in nato popoldne iz mesta nemogoče oditi. Urbana nebesa tako živi samo nekaj sto blaženih, ki stanujejo v strogem središču, vsi ostali smo ujetniki prometa. Kot Rodinovi kipi se negibno pomikamo proti središču. "Od zore do mraka, od mraka do dne ...!" Predlog, da bi za vožnjo v središču mesta plačevali poseben prispevek, in podražitev parkiranj, ki sledi v kratkem, so le delni pokazatelj prav smešnih razmer v mestu. Menda so prometni, v novoreku se pravi "mobilni" infarkti stalnica v vseh velikih mestih, a govorimo o megapolisih, kjer se naokoli podijo milijoni. Ljubljana pa je še vedno provincialno mestece, ki se ga da mobilno, trajnostno in še kako drugače urejati z zdravo pametjo, dobro voljo, strpnostjo in strateškim premislekom. Če k temu pridjamo še očitno blaznost ljubljanskih nepremičninarjev, tradicionalni pohod ob žici ob prazniku nekako izgublja simbolni pomen, temveč postaja ponovno povsem praktičen pokazatelj mesta, ki bolj izključuje kot vključuje. Pa ne, da se za vsem tem skriva kakšen zarotniški mecen … Gre za golo aritmetiko. Ljubljana ne infrastrukturno, ne upravno, ne socialno in še najmanj politično ni več kos nalogi, pred katero jo je postavila na novo odkrita slovenska ambicioznost. Mesto, v katerem je glavna preokupacija meščanov, kako gospo mamo spraviti v dom, težko zmaguje v čemerkoli. Ob koncu pa velja čestitka še Evropi. Ki tudi praznuje. Migracijski tok, ki se vije v Evropo, si lahko na srečo razlagamo drugače od kolone na Dunajski. Evropa je še vedno najboljše, kar civilizacija trenutno ponuja. Česar pa se v Sloveniji vsi ne zavedamo ves čas. Kritizerski napadi, obsodbe Bruslja in njegove birokracije, primerjanje z Jugoslavijo in podobni protievropski pamfleti naj pri razumnem ne najdejo primernega rastišča. Evropa je za Slovence edina varovalka, da se ne skregamo do obskurnosti, in zato jo je modro slaviti – mogoče celo bolj, kot si v resnici zasluži.

V Evropi so po izbruhu vojne v Ukrajini znova bolj pozorni tudi na napetosti na Balkanu. Kot je slišati iz Bruslja, je včerajšnje srečanje srbskega predsednika in kosovskega premierja prineslo pozitiven rezultat. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da sta izrazila pripravljenost za uresničitev dogovora za normalizacijo odnosov med državama. Kot je dodal, bodo za to še potrebna pogajanja. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po šestmesečnem ruskem obleganju Bahmuta priznava, da so razmere vse težje - Vplivni Avstrijci pozivajo vlado, naj premisli, ali je nevtralnost države v novih varnostnih razmerah še sprejemljiva - Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se nadaljuje s tekmo tekačic na 10 kilometrov v prosti tehniki; zvečer kvalifikacije skakalk

Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes? Izpostavljamo tri evropske države: Italijo, Avstrijo in Dansko. Pogledamo, kaj si o trenutnih razmerah na tem področju misli Evropska unija, in zakaj so razmere v Združenih državah Amerike povsem drugačne. Sogovorniki:- Janko Petrovec, dopisnik iz Rima, o razmerah v Italiji- Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja, o tem, kako Evropska komisija gleda na razmere v tisku- Andrej Stopar, dopisnik iz Washingtona, o tem, kako so razmere v ZDA popolnoma različne kot v Evropi- Daniela Kraus, dunajski novinarski klub Concordia, o razmerah v Avstriji- Mogens Blicher Bjerregård, danski strokovnjak za medije, o tem, da Danska razume podporo medijem kot podporo demokraciji Prvi del serije Pritiski na tisk - lastniki in vodstva Vroči mikrofon o avstrijski aferi, ki je odnesla Sebastiana Kurza

Notranja ministrica Tatjana Bobnar naj bi se iz Bruslja vrnila pozno zvečer, takrat naj bi predsedniku vlade Robertu Golobu poslala tudi svojo odstopno izjavo. Zatrdila je še, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se zavzemala za to, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito. Druge teme oddaje: - Delovna skupina, ki jo sestavljajo socialni partnerji, med drugim o obveznem izplačilu poslovne uspešnosti - Kosovske oblasti na sever Kosovske Mitrovice napotile do 300 pripadnikov posebnih enot - Na svetovnem nogometnem prvenstvu bosta danes znana prva polfinalista

Evropska celina se je vse bolj in vse hitreje segreva, so pred prihajajočo podnebno konferenco v Kairu sporočili Združeni narodi. Stroka od svetovnih voditeljev zahteva veliko bolj stroge ukrepe kot na konferenci pred sedmimi leti, saj se razmere zaostrujejo. Najbolj očitno se to odraža na ledenikih. Druge teme: - Začenja se berlinski proces: bo Beograd upošteval svarila Bruslja, naj se odreče tesnemu sodelovanju z Moskvo? - Ameriški predsednik Biden opozarja, da so spletke nekdanjega predsednika in teorije zarote Združene države privedle do kritične točke - Bo domače evropsko rokometno prvenstvo za ženske plus tudi za gospodarstvo?

Kako bodo evropski voditelji odgovorili na predloge Bruslja za blaženje energetske draginje? 15 držav, tudi Slovenija, je zahtevalo omejitev cen plina, kompromisni predlog Bruslja pa je mehanizem za določanje najvišjih dinamičnih cen. Prav o tem je pričakovati največ težav pri pogajanjih. Druge teme: - Geoplinu danes predvidoma samo 50 milijonov evrov likvidnostnih sredstev za sprotno poslovanje, usoda dokapitalizacije družbe naj bi bila znana prihodnji teden - Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin po sporazumu z vlado: oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra prvi premik k razgradnji enotnega plačnega sistema - Začenja se kampanja pred lokalnimi volitvami 20-ega novembra, volišča za predčasno glasovanje na predsedniških volitvah odprta samo še danes

Evropska komisija prvič predlaga zamrznitev sredstev kateri od članic zaradi kršenja načel pravne države. Madžarska po mnenju Bruslja s pomanjkljivostmi na področju javnega naročanja in boja proti korupciji predstavlja tveganje za proračun povezave. Komisija po besedah evropskega komisarja za proračun Johannesa Hahna članicam povezave predaga zamrznitev približno 7 milijard in pol evropskih sredstev Madžarski. V oddaji pa tudi o teh temah: - Pred jutrišnjim pogrebom Kraljice Elizabete se mnogi želijo pokloniti monarhinji; v London prispeli tudi številni svetovni voditelji - V občinah Kostel in Osilnica ob uničenih cestah napovedujejo visoko škodo, natančnejše ocene bodo znane jutri - Še drugi poraz rokometašic Krima v Ligi Prvakinj

Tako slovenski kot evropski poslanci danes razpravljajo o energetski prihodnosti stare celine. V ospredju je zlasti rekordno višanje cen energentov, ki ga s strahom spremlja predvsem gospodarstvo. Druge teme: Vladna služba za digitalno preobrazbo v razveljavitev razpisa za izobraževanje starejših in pripravo novih tečajev za vse; digitalni boni le tistim, ki so usposabljanje že končali - Ukrep elektronskega evidentiranja delovnega časa po dogovoru s socialnimi partnerji usmerjen zlasti v kršitelje delovno-pravne zakonodaje - Po vnovičnem izbruhu spopadov med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu iz Bruslja pozivi k ustavitvi ognja in vrnitvi za pogajalsko mizo

Vojna v Ukrajini je odprla novo poglavje v evropski zgodovini in znova postavila v središče širitev Evropske unije. Znotraj Unije vlada soglasje glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, s tem sta državi preskočili številne birokratske in tehnične pogoje, nasprotno pa za države Zahodnega Balkana to ne velja. Kako njihov pristopni proces premakniti z mrtve točke in preprečiti, da bi se ukrajinska vojna prelila na Zahodni Balkan? Bodo evropski voditelji na zasedanju v Bruslju našli rešitev? O tem voditeljica Sandra Krišelj z našima dopisnikoma iz Bruslja in Beograda Igorjem Juričem in Boštjanom Anžinom z gosti v studiu. Gostje: Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, Valentin Inzko, nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, dr. Jure Požgan, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak in gostje. Gostje: - Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, - dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti. Bo voditeljem Unije uspelo krizo izkoristiti za nov preboj povezovanja?Vojna v Ukrajini je znova razgalila različne interese držav članic Evropske unije in nasprotja med njimi. Nesoglasja je bilo opaziti tudi v pripravah na tokratno srečanje voditeljev, namenjeno evropskemu odgovoru na rusko agresijo, med drugim glede prepovedi uvoza ruskih energentov. V preteklosti smo radi govorili, da Evropska unija krize izkoristi za nov zagon medsebojnega povezovanja in razvoja. Pa danes? Je zdaj tega še zmožna? O razmerah v Evropski uniji pod vplivom ukrajinske vojne voditeljica Špela Novak. Gostje: – Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, – dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, – dr. Gal Kirn, znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti.

Vojna v Ukrajini se nadaljuje, ruski napadi so usmerjeni zlasti na jug in vzhod države. Med tarčami sta Harkov in Mariupolj - to mesto ruska vojska nenehno bombardira že od začetka invazije, v njem naj bi bilo - v obupnih razmerah - še vedno 160 tisoč ljudi. Zahodne države medtem sprejemajo nove ukrepe proti Rusiji zaradi zločinov nad civilnim prebivalstvom. V oddaji tudi: - Madžarska kritična do Bruslja zaradi sprožitve mehanizma pogojevanja finančnih sredstev z upoštevanjem vladavine prava - Protikorupcijska komisija pri nekdanjem direktorju Zavoda za blagovne rezerve Zakrajšku ugotovila kršitev integritete pri nakupih zaščitne opreme - Na shodu v Ljubljani opozorila raziskovalcev na - po njihovem mnenju - nepremišljeno ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov

Madžarski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirajo med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid. Kam se bo po volitvah obrnila Madžarska, proti Bruslju ali še dlje stran od njega? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: - Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, - Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, - Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, - Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.Na nasprotnih bregovih dolgoletni premier Viktor Orban in skupen kandidat opozicije Peter Marki-ZayMadžarski volivci so na nedeljskih parlamentarnih volitvah izbirali med dvema možnostma: dolgoletnim premierjem Orbanom in njegovo stranko Fidesz na eni ter koalicijo šestih opozicijskih strank na drugi strani. Javnomnenjske raziskave so napovedovale tesen izid, a je nato Viktor Orban prepričljivo zmagal še četrtič zapored. Kam se bo na volitvah obrnila Madžarska, še dlje stran od Bruslja? Kaj izid volitev pomeni za Madžare, kaj za Evropo in Slovenijo? O vsem tem voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki. Gostje: – Laszlo Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec madžarske narodne skupnosti, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, – Marjan Šiftar, diplomat, nekdanji veleposlanik, – Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti in urednik revije Razpotja, – Marjan Vešligaj, naš posebni poročevalec iz Budimpešte.

Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanje, da bi jih ohranili, zato ne sme popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje se krčijo svetovni gozdovi in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe? Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in katere konkretne korake moramo narediti? Bo Uniji uspelo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki posredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije - in Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus. Evropska unija želi s svojo zakonodajo zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki povzročajo izsekavanje gozdovGozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Prizadevanja za njihovo ohranjanje zato ne smejo popustiti niti zdaj, ko smo vsi osredotočeni na vojno. Kako in kje poteka krčenje svetovnih gozdov in koliko smo za to odgovorni mi? Kakšne so razmere v evropskih gozdovih in kako nanje vplivajo podnebne spremembe. Kaj prinaša evropska strategija za gozdove in kateri konkretni koraki ji morajo slediti? Bo Unija uspela zapreti vrata evropskega trga za izdelke, ki osredno ali neposredno povzročajo izsekavanje gozdov? O vsem tem na današnji mednarodni dan gozdov voditeljica Špela Novak z našim dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem in gostje: - dr. Dušan Roženbergar z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti, - dr. Aleksander Marinšek, vodja Oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, - Nina Tome iz okoljevarstvene organizacije Focus.

Vojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se bo oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije bo komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič. Boštjan Anžin na ukrajinsko-romunski meji spremlja eksodus beguncev, Polona Fijavž je v Berlinu priča zasukom nemške prisotnosti na mednarodnem prizorišču. Gosta voditelja Luke Robida bosta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.Z našimi dopisniki in profesorjema obramboslovja in mednarodnih odnosov o drugem tednu ruske agresijeVojna v Ukrajini je po nekaj dneh jasno pokazala, da se njene razsežnosti ne omejujejo samo na območje neposrednih konfliktov. Tako kot si strokovno analizo zaslužijo njeni vojaški vidiki, jedrska grožnja, pa potek invazije in obrambe, je treba pokomentirati tudi odzive v mednarodni skupnosti. Vojna je z domov proti Zahodni Evropi pognala več sto tisoč napadenih Ukrajincev. Severnoatlantsko zavezništvo se je znašlo v prelomnih trenutkih. Kako se na brutalni konflikt odziva zahodni svet, kakšen je odziv Evropske unije, kakšen Slovenije? To je le nekaj tem, ki zahtevajo odgovore. Iz Moskve se je oglasila dopisnica Vlasta Jeseničnik, odzive Evropske unije je komentiral dopisniški kolega iz Bruslja Igor Jurič, Boštjan Anžin je na ukrajinsko-romunski meji spremljal eksodus beguncev. Gosta voditelja Luke Robida sta še profesorja: – Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, strokovnjak za obramboslovje, – Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV, Univerze v Ljubljani.

Rusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o prvih smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, napovedane so tudi dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem v današnjem Studiu ob 17h z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem. Voditelj bo Miha Lampreht. Splošen napad iz zraka, kopnega in morjaRusija je davi sprožila obsežno invazijo na vzhodno Ukrajino, od koder iz več mest poročajo o silovitih eksplozijah, pa tudi o smrtnih žrtvah. Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, obetajo se dodatne sankcije proti Rusiji. Kaj bo sledilo, kako se bo širil vojaški konflikt, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice, o vsem tem z dopisniki iz Rusije, Nemčije, Bruslja, ZDA in Srbije ter obramboslovko Jeleno Juvan iz Fakultete za družbene vede in poznavalcem razmer na V Evrope Denisom Mancevičem.

Zgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentatorRuski predsednik Vladimir Putin je proruski separatistični regiji na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk priznal kot neodvisni državiZgodilo se je, kar smo upali, da se ne bo, čeprav ni bilo izključeno. Priznanje Luganska in Donecka je bistveno bolj nevarno kot ruski vojaški odgovor na gruzijsko vojaško provokacijo leta 2008 v Južni Osetiji. Takrat je ruska vojska prvič po hladni vojni napadla svojo sosedo. Zdaj je bistveno bolj zapleteno. Ne glede na Putinov poskus revizije zgodovine v njegovem nagovoru je priznanje nedopustno, še manj pa posledična vojaška akcija. Putin, podobno kot v primeru zasedbe polotoka Krim leta 2014, izvaja nevarno politiko zaščite rusko govorečega prebivalstva. Ukrajina je 30 let neodvisna in samostojna država. Putin je prestopil Rubikon in geopolitični zemljevid Evrope se spreminja. Najbrž posledično sledi najhujša zaostritev odnosov med zahodom in Rusijo. Prisluhnite Studiu ob 17ih, voditelj Miha Lampreht. Gosti: Vlasta Jeseničnik, RTV dopisnica iz Moskve Andrej Stopar, RTV dopisnik iz Washingtona, Mojca Širok, RTV dopisnica iz Bruslja, Branko Soban, publicist in komentator