Podcasts about vode

Zagrebački kolektiv Živa Voda objavio je prvi album - „Angel's Breath de/re/konstrukt“. Reč je o reinterpretaciji pesama sa kultnog albuma „Angels Breath“ koji su 1994. godine u Brazilu snimila dvojica velikih muzičara iz Srbije, Milan Mladenović i Mitar Subotić. Boris Rabrenović razgovora sa članom Žive Vode, zagrebačkim muzičarom i producentom, Vedranom Peternelom. Kakvi su dalji planovi? Uloga Darka Rundeka? Od kolege Uroša Milovanovića saznajemo kakvih novosti ima na muzičkoj sceni Srbije. Von Boris Rabrenovic.

V ponedeljek 22. septembra bo ob 14.30 pred Magistratom potekal 24. shod za zaščito čiste pitne vode. »Upravna enota Ljubljana je popustila pritiskom Zorana Jankovića in Roberta Goloba in izdala nevarno in nezakonito gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje še ne velja, saj obstaja možnost pritožbe, ki jo bomo izkoristili,« je sporočil Aleš Primc.

Máme za sebou prvé tri kolá novej extraligovej sezóny, v ktorej platia niektoré nové pravidlá. V aktuálnej časti podcastu Trefné strieľanie sa Patrik Mitas (redaktor Slovenskej televízie) a Martin Toth-Vaňo (redaktor ŠPORT.sk) rozprávali s legendou extraligy a Slovana Michalom Sersenom o baráži, zníženom limite na legionárov a prvých zápasoch. Michal Sersen sa však vyjadril aj ku koncu svojej kariéry a vyvesení dresu.

Máme za sebou prvé tri kolá novej extraligovej sezóny, v ktorej platia niektoré nové pravidlá. V aktuálnej časti podcastu Trefné strieľanie sa Patrik Mitas (redaktor Slovenskej televízie) a Martin Toth-Vaňo (redaktor ŠPORT.sk) rozprávali s legendou extraligy a Slovana Michalom Sersenom o baráži, zníženom limite na legionárov a prvých zápasoch. Michal Sersen sa však vyjadril aj ku koncu svojej kariéry a vyvesení dresu.

„Púšťaj svoj chlieb po vode, lebo po mnohých dňoch ho najdeš.“ (Kaz 11:1) Jedného dňa sa dostal mladý misionár do vnútrozemského mesta v Číne. Rozdal niekoľko evanjelií, ale prišli policajti, zavreli ho aj s priateľom a na druhý deň ich vyhnali z mesta. Asi o štyri roky čítal v misijnom časopise, že misionári prišli do […] MUDr. Viera Roháčková

Final Heaven, Dreamcastle™, VODE, G. Lucas Crane, Conspiracy, Tallulah Bankheist, Surrender, Lars McCoy, Master Boot Record, Indek, and Dr. Peter J Woods

Onesnaževanje voda je vse bolj pereča tema. Voda v Sloveniji je dobre kakovosti, vendar pa več kot 2 milijardi ljudi na svetu trpita za pomanjkanjem pitne vode. Vseeno strokovnjaki opozarjajo, da moramo proti onesnaževanju vode ukrepati preventivno in pitne vode ne vzeti kot nekaj samoumevnega. V zadnjih nekaj desetletjih veliko težav predstavlja predvsem mikroplastika. Vedno pa obstajajo načini za izboljšanje kakovosti vode. Predavanja na to temo se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Tokrat gostimo raziskovalko voda in hidrogeoloških lastnosti kraškega podzemlja iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, višjo znanstveno sodelavko, izr. prof.dr. Natašo Ravbar. Povod za povabilo je bilo dejstvo, da je kot soavtorica sodelovala pri nekajletnem nastajanju, po sklepu urednikov pri enem od petih, najboljših objavljenih člankov leta 2024 v znanstveni reviji Hydrogeology Journal. Gre za članek Flooding and flood water storage in karst systems of the Mediterranean region (Poplave in zadrževanje poplavnih voda v kraških sistemih Sredozemlja), pod katerega se podpisuje vodilni avtor dr. Julian Xanke. »Poplave so ponavljajoč se naravni pojav, ki ima lahko tako življenjski kot uničujoč vidik,« se začenja na spletni strani revije objavljeni povzetek. V nadaljevanju beremo, kako so poplave ponekod »pomemben element sezonskega hidrološkega cikla«, ki zagotavljajo vodo za rastlinstvo in živalstvo, žal pa so lahko tudi »uničevalna sila, ki ogroža življenja in povzroča veliko škodo«. Članek nato na desetini primerov s kraških območij v Sredozemlju predstavlja različne hidravlične odzive kraških vodonosnikov na močne padavine, popiše nastajanje poplav in prinaša opise inženirskih posegov za boljši nadzor nad njimi. Sogovornica tako povzame izkušnje kolegov o tej tematiki v različnih kraških sistemih Sredozemlja. Ampak najprej moramo viške vode na kraških površinah in pod njimi razumeti, pa je osnovno sporočilo tako članka kot pogovora v oddaji. FOTO: Visoke vode v Lučkem dolu decembra 2008 VIR: Nataša Ravbar

Še drugi poudarki iz oddaje: - Novo krožišče na Poljanah pri Mirni Peči naj bi zagotovilo več prometne varnosti. - Pred slabega pol leta odprto kopališče Ilirija bo zaradi rednega čiščenja in vzdrževanja bazenov zaprto od 30. avgusta do 9. septembra. - Dolinškov kozolec na Šmarčni pri Sevnici prejel nagrado Naša Slovenija 2025. - V Škofji Loki se začenja festival Pisana Loka, v Lendavi pa Vinarium.

V Triglavskem narodnem parku imamo vsaj 200 izvirov, ki s svežo vodo polnijo številne vodotoke. V tem krhkem okolju je kakovost vode nujno natančno spremljati, saj iz podatkov lahko razberemo dolgoročne trende, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Raziskovalci TNP zato trikrat na leto vzorčijo vodo na devetih izvirih in v enem visokogorskem jezeru. V Xkurziji smo se jim pridružili pri odvzemu vzorcev na treh izvirih - povzpeli smo se tudi nad mogočni slap Savica. Gostja: Tanja Menegalija, oddelek za varstvo narave pri Triglavskem narodnem parku

Pokles počtu českých turistov zaznamenalo ministerstvo cestovného ruchu už aj minulý rok. Teraz ešte výraznejší pokles vidia ubytovacie zariadenia v Tatrách. Kým minister Rudolf Huliak za tým vidí medvede a “progresivizmus”, pre český web Novinky sa takmer 50-tisíc ľudí vyjadrilo, že na Slovensko nechodia pre politickú situáciu.Čechom prekážajú najmä cesty Roberta Fica do Moskvy a vyjadrenia o vojne na Ukrajine. Menšiu časť našich západných susedov od cestovania na Slovensko odrádzajú ceny, ktoré sú podobné ako v Rakúsku, avšak za horšie služby.Reportérka Aktualít sa na vysvetlenia situácie pýtala expertov z cestovného ruchu, ubytovacích zariadení a aj bežných Čechov, ktorí tento rok nešli na Slovensko.Nahrávali Peter Hanák a Katarína Runnová.

Pokles počtu českých turistov zaznamenalo ministerstvo cestovného ruchu už aj minulý rok. Teraz ešte výraznejší pokles vidia ubytovacie zariadenia v Tatrách. Kým minister Rudolf Huliak za tým vidí medvede a “progresivizmus”, pre český web Novinky sa takmer 50-tisíc ľudí vyjadrilo, že na Slovensko nechodia pre politickú situáciu.Čechom prekážajú najmä cesty Roberta Fica do Moskvy a vyjadrenia o vojne na Ukrajine. Menšiu časť našich západných susedov od cestovania na Slovensko odrádzajú ceny, ktoré sú podobné ako v Rakúsku, avšak za horšie služby.Reportérka Aktualít sa na vysvetlenia situácie pýtala expertov z cestovného ruchu, ubytovacích zariadení a aj bežných Čechov, ktorí tento rok nešli na Slovensko.Nahrávali Peter Hanák a Katarína Runnová.

Vodeći znanstvenik preporučuje da se demencija u Australiji počne tretirati ne samo kao zdravstveni, već i kao ekonomski problem. Više od 400 tisuća Australaca živi s demencijom, a taj bi se broj do 2050. mogao udvostručiti. Ipak, zagovornici upozoravaju da istraživanja o demenciji i dalje dobivaju manje financiranja u usporedbi s drugim bolestima, što ograničava pristup programima za prevenciju i upravljanje bolešću.

Anna Kukulová // Sk 8, 14 - 25

„Hmm, zapli klímu. Aspoň sa nespotím,“ toto by si mal podľa Zoltána Makaja pomyslieť každý diaľkový plavec, ktorý pláva v osemstupňovej vode. Áno, tento šport vás vystaví diskomfortu rovno dvakrát. Nielenže plávate niekoľko kilometrov, ale ešte k tomu aj vo vode, ktorá má len niekoľko stupňov nad nulou. A v otcových šľapajach si zaľúbenie v tomto športe našiel aj Marko Makaj. Už o niekoľko týždňov ich čaká cesta do Londýna, odkiaľ sa spolu pokúsia preplávať Lamanšský prieplav.

"Ako ja i ti odlučimo postati kapljica čiste vode već nas je dvoje. Ako nam se pridruže i drugi, sve nas je više. Tako kroz vodu i Duh mijenjamo svije na bolje." Darko Mejaški

Michaela Ravasz Pogányová // Jer 17, 5 - 8

Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje. Foto: Wikipedija

Otočani Torresovog tjesnaca se pripremaju glasati na predstojećim izborima u svibnju. Klimatske promjene i nedostatak pitke vode su postale okosnicom rasprava temeljem kojih će birači odlučiti kome uputiti svoj glas.

Pri pohajkovanju po neznani pokrajini je popotnik opazil široko in počasno reko. Ustavil se je in opazoval pomirjajoč tok vode, ko je nenadoma zaslišal klice na pomoč, ki so prihajali višje ob reki. Stekel je v smeri klicev in zagledal moškega, ki se je očitno utapljal in drsel po reki navzdol. Popotnik je najprej otrpnil, potem pa je skočil pomagat, saj je moški izginil pod vodo. Odvrgel je svoj nahrbtnik in skočil proti kraju v vodi, kjer je moški izginil. Ko je priplaval do tja, se je potopil in zagrabil moškega za roko. S hudim naporom ga je privlekel do obrežja. Moški je izgubil zavest, zato ga je popotnik začel oživljati, in končno je moški izpljunil vodo ter začel zasoplo dihati. Popotnik si je oddahnil in poskušal še sam priti do zraka. Ampak nenadoma je spet zaslišal klic na pomoč iz vode. Še nekdo se je utapljal! Spet je skočil v vodo in potegnil iz nje osebo, ki se je potapljala. Popotnik, ki se je prelevil v reševalca iz vode, je začel oživljati drugega utopljenca, ko je zaslišal še en klic na pomoč. Skoraj ves dan je minil in medtem je popotnik reševal enega utopljenca za drugim. Zdelo se je, da vedno novi in novi utopljenci plavajo po toku navzdol, tako da popotnik ni vedel, ali bo kdaj konec te katastrofe. Ko je že skoraj omedlel od izčrpanosti, je zagledal moškega, ki je hitel po poti ob reki navzgor. »Gospod,« je zaklical popotnik, »prosim, pomagajte mi! Ti ljudje se utapljajo!« Moški pa je kakor da ga ne bi slišal hodil naprej. Popotnik je osupel klical naprej. Ker se moški ni ustavil, je popotnik stekel za njim, se postavil predenj in jezno zaklical: »Gospod! Kako lahko greste mimo vseh teh utapljajočih ljudi? Nimate nobene vesti? Vas moram prisiliti, da mi pomagate reševati te ljudi?« Tujec se je ustavil, pogledal popotnika in mu z mirnim glasom dejal: »Gospod, prosim, če se umaknete. Odpravljam se proti izviru reke, kjer ljudje padajo v vodo, da to preprečim.« Ljudje pogosto gasimo požare, ko se ti že razplamenijo, ali z drugimi besedami: rešujemo probleme na napačnem koncu. Ko se težave že tako razširijo, da jih ni več mogoče omejiti, nas lahko njihovo reševanje preprosto preveč obremeni. Problemi pa še kar ostajajo. Zato se je bolj smiselno obrniti k izvirom naših izzivov in se jih lotiti pri koreninah. Tam bo naše prizadevanje obrodilo več sadov.

Žene u Australiji i dalje čine samo 15 posto zaposlenih u oblastima nauke, informacione tehnologije, inženjerstva i matematike (STEM - Science, Technology, Engineering, and Mathematics). Novi projekat vrijedan 100 miliona dolara, koji povezuje škole i univerzitete, ima za cilj da to promijeni i uvede više žena u naučne vode.

Hoi zeme! Ih dere Folg reded de Mate Don und de Rai-G mitem Leo vo de LÖS-Fraktion vom VSUZH über die aktuelle Wahle vom Rat vom VSUZH. De Leo gitt debii wichtigi Infos und Hintergrundwüsse zum VSUZH, ide Hoffnig, ihr möged so zum Wähle animiert werde und eu mit de Wahle au usenandsetze!Mir wünsched eu viel Spass mit de neuste Folg! :)——————Wenn ihr Studis ade UZH sind, denn träged zu dere wichtige Wahl bii und gebed eui Stimm ab!Lueged doch gern uf Insta bi jetzterstrecht_pss verbii und folged eus für Backstage Stuff, Updates und exklusive Content!Vergessed nöd, eues Feedback zu de Folg da zlah – überd Insta DMs vo jetzterstrecht_pss oder bim Rai-G, mir würed eus freue!Viel Spass mit de neuste Folg :)

Osnutek novega zakona o gostinstvu, ki ga je sprejela vlada, je ostal brez določila o brezplačni postrežbi pitne vodo za goste lokalov in zdravilišč iz javnega vodovodnega omrežja. Zveza potrošnikov Slovenije ja za zakonsko določilo zbirala celo podpise. Gostinci so temu ves čas nasprotovali, saj menijo, da bi morala biti gostincem tudi v prihodnje prepuščena odločitev, ali bodo vodo točili brezplačno ali ne. In to je zdaj obveljalo. Kakšne so izkušnje in kakšni komentarji?

Vodeće banke pristale su obustaviti zatvaranje regionalnih poslovnica u sljedeće dvije i pol godine. Ova odluka dolazi u trenutku kada Australska pošta pregovara s bankama kako bi očuvala usluge osobnog bankarstva u poštanskim uredima. Najave su dio napora vlade da zaštiti regionalno bankarstvo dok zemlja prelazi na digitalizirani bankarski sektor.

Ako sa napĺňa Ježišovo proroctvo o živej vode ? by Kresťania Žilina

Hoi zeme!Ih dere Folg bsuecht eus erneut und spontan d Jurageschädigt! Mir diskutiered ih dere Folg überd Isprach vom Herr Leopard in Rechtsphilosophie und de Mate Don verzellt eus über sini Erlebnis am Philosophie-Festival und wie ers det ufd Bühne gschafft het. Mir wünsched eu viel Spass bi dere neue Folg! :)——————Folged unbedingt de Jurageschädigt uf Insta, wenn nöd eh scho gmacht!Lueged doch gern uf Insta bi jetzterstrecht_pss verbii und folged eus für Backstage Stuff, Updates und exklusive Content!Vergessed nöd, eues Feedback zu de Folg da zlah - überd Insta DMs vo jetzterstrecht_pss oder bim Rai-G, mir würed eus freue!Viel Spass mit de neuste Folg :)

V tejto časti si povieme pár krátkych správ a o výsledkoch experimentu s cieľom dostať mikroplasty z pitnej vody. Zdroje Bird divorce rates may be linked to rainfall Safety and Efficacy of Immunization with a Late-Liver-Stage Attenuated Malaria Parasite There's a Surprisingly Easy Way to Remove Microplastics From Drinking Water Drinking Boiled Tap Water Reduces Human Intake of Nanoplastics and Microplastics Image by Ken Boyd from Pixabay

Súd označil stíhanie operatívcov bývalej NAKA Branislava Dunčka a Róberta Magulu za predčasné. Znamená to zlyhanie inšpekcie, čo na to obhajoba a môžu policajti používať šifrované aplikácie? Policajtov, ktorých od pondelka zadržiavala policajná inšpekcia dnes prepusitili na slobodu. „Ak sudca povie, že je obvinenie predčasné, tak to znamená, že nie sú na to dôvody,” neskrýva radosť advokát obvinených Peter Kubina.Prokurátor Marek Mezei napriek rozhodnutiu súdu podal sťažnosť, o väzbe tak bude definitívne rozhodovať Krajský súd budúci týždeň.V dnešnom podcaste Aktuality Nahlas budete počuť hovorcu mestského súdu Pavla Adamčiaka, advokáta obvinených Petra Kubinu, prokurátorua Mareka Mezeia a reportérku Aktualít Lauru Kellö Kalinskú.Moderuje Zorislav Poljak.

Súd označil stíhanie operatívcov bývalej NAKA Branislava Dunčka a Róberta Magulu za predčasné. Znamená to zlyhanie inšpekcie, čo na to obhajoba a môžu policajti používať šifrované aplikácie? Policajtov, ktorých od pondelka zadržiavala policajná inšpekcia dnes prepusitili na slobodu. „Ak sudca povie, že je obvinenie predčasné, tak to znamená, že nie sú na to dôvody,” neskrýva radosť advokát obvinených Peter Kubina.Prokurátor Marek Mezei napriek rozhodnutiu súdu podal sťažnosť, o väzbe tak bude definitívne rozhodovať Krajský súd budúci týždeň.V dnešnom podcaste Aktuality Nahlas budete počuť hovorcu mestského súdu Pavla Adamčiaka, advokáta obvinených Petra Kubinu, prokurátorua Mareka Mezeia a reportérku Aktualít Lauru Kellö Kalinskú.Moderuje Zorislav Poljak.

Australijski preduzetnik Rob Manning u teškim danima suočavanja s teškom bolešću došao je do ideje rješenja problema prečišćavanja zagađenih vodotokova. Zagađenje naftom je veliki problem širom svijeta, a kompanija SORR gospodina Manninga razvila je hidrofobnu spužvu koja može odvojiti ulje od vode, upiti ga do 10 puta više od svoje težine. Tako sakupljena nafta može se opet reciklirati.

Podporte podcast Zoom v aplikácii Toldo na http://sme.sk/extrazoom  – Všetky podcasty denníka SME si môžete vypočuť na jednom mieste na podcasty.sme.sk. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Odoberajte aj (Ne)vedecký newsletter Tomáša Prokopčáka na sme.sk/nevedecky  – Ďakujeme, že počúvate podcast Zoom.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Vode se borbe Hezbolaha i Izraela na jugu Libana. Izrael zabranio ulazak generalnom sekretaru UN-a ulazak u zemlju. Prosvjetari Srbije ponovo na ulicama, a prosvjetari u Mostaru protestvovali uprkos zabrani štrajka. Poslije Srbije i Hrvatske, i u Crnoj Gori se razmišlja o obaveznom vojnom roku.

Pred vama je nova epizoda podcasta Snaga uma sa advokatom Aleksandrom Petrovićem, koji je u javnosti poznat kao advokat koji je pro bono zastupao protestante, studente i novinare. Vodeći se iskustvom u parničnim postupcima, posredovanju i pregovaranju, Petrović je govorio o pravilima i važnosti debate, kao i problemima koji se dešavaju kad ona u društvu iščezne, o konfliktima i pravilima pregovaranja koji bi mogli da nam pomognu da u svakodnevnom životu izbegnemo stres, ali i mnoge nepotrebne sukobe.

Po vražde bossa podsvetia zavládla v Našom Meste dusivá atmosféra. Všetkým bolo jasné, že odveta na seba nenechá dlho čakať, prinesie novú vlnu krvi prelievania. Chlapcom z oddelenia vrážd sa naskytne nečakaná príležitosť - zastaviť hroziacu katastrofu, vrátiť do našich ulíc pokoj a pohodu. Krauz sa snaží využiť osobné kontakty na dvoch rivalov, Bossových nástupcov, a zmieriť ich na spoločnej schôdzke. Detektív netuší, že plány mu zhatí iná tajná veľmoc, ktorá, hoci platená z tých istých daní ako detektívi, stojí občas proti nim. Strieľa sa, Krauz ani nie rok po nepríjemnom bolestivom zážitku s tajnou službou je opäť na muške, no po dlhom čase je aj on donútený strieľať na človeka. Lietajú guľky tým správnym smerom? Ako má detektív z oddelenia vrážd odhaliť, kto je v tomto zamotanom prípade na jeho strane a kto je nepriateľ? Keď konečne nájde odpovede, uvedomí si, že sa s nimi nemôže podeliť. Rozlúštenie záhady je zahalené tajomstvom a všetkým záleží iba na tom, aby to tak aj ostalo, aby nič nepreniklo na verejnosť. Krauz napokon podľahne nátlaku kolegov z kancelárie stoštyridsaťjeden. Kľúč k tajomstvu pochová, akoby ho do vody hodil, ostanú len kruhy na vode. Audiokniha: Kruhy na vode Autor: Dominik Dán Interpret: Martin Mňahončák Dĺžka: 11:30 h Vydavateľstvo: Publixing Audiokniha Kruhy na vode na webe Audiolibrix (MP3 na stiahnutie) Audiokniha Kruhy na vode na webe Publixing (MP3 CD)

Na deci svet ostaje, a ako iz njihovih života izbrišemo kulturu, knjige i čitanje, čeka nas siva budućnost, ovo bi mogla da bude ukratko poruka nove Mamazjanije. U ovoj epizodi nas naše gošće, Jasminka Petrović poznata književnica, spisateljica dečjih knjiga i njena sestra Ivana Lukić, psihološkinja, nastavnica i takođe autorka brojnih knjiga za decu, uvode u književni svet modernih mališana. Društvene mreže, Fejsbuk, Instagram, TikTok, igrice, gejmerski rečnik, mogu biti saveznici, ali najčešće su neprijatelji pisane knjiške reči. Jasminka i Ivana slažu se da deca danas manje čitaju, ali to je zato što imaju sažete sadržaje, koji se brzo smenjuju na internetu i njihova koncentracija ne podržava čitanje od korice do korice, pa glavna karakteristika knjige treba da je – što kraća! Gejmerski jezik, proistekao iz engleskog, ali prilagođen srpskom, utiče da deca zaboravljaju svoj maternji i da im ta nova komunikacija postaje jedina ispravna i normalna. Ono što može da stane na put iskrivljenom jeziku, upravo su – knjige. „Dečje knjige treba da čitaju i roditelji, ne samo deca, jer je važno da se oni prebace bar ponekad u svet mališana, kako bi ih bolje razumeli i sa njima lakše komunicirali“, poručuju naše gošće. One takođe kažu da mame i tate treba da skinu maske strogoće, da se približe svom detetu, saslušaju ga, a ne da se uvek razgovor svodi na naredbe, pretnje i pametovanje. Inspiraciju za dečje priče, Jasminka, koja piše za najmlađe, i Ivana, čija su ciljna grupa tinejdžeri, srednjoškolci, nalaze u svakodnevnom životu i komunikaciji sa decom, ali i u svom detinjstvu, koje zauvek čuči u svima nama. Slažu se da nedostaje televizijski program za najmlađe, koji će okupljati čitavu porodicu, da danas svako gleda u svoj telefon, da roditelji i deca ne govore istim jezikom. One objašnjavaju kako najlakše dete privoleti knjigama i zašto deca danas manje čitaju, a navode i sve razloge zašto su dečje knjige važne. Opisuju nam kako je tehnološko doba uticalo na promenu sadržaja dečjih knjiga. Ivana nam je pričala na šta se danas školskom psihologu žale srednjoškolci i koje su njihove najveće muke. Jasmina i Ivana ispričale su nam i njihovu porodičnu priču, koja uključuje i Bojanu, treću, najmlađu sestru. Naime, Jasmina je dete iz prvog braka njihovog oca, a njene dve sestre imaju drugu majku. Međutim, dobar odnos između roditelja, doveo je do toga da one danas budu jedna drugoj najbliže, najveća podrška i snaga u svemu što rade, a sve to kao dokaz da je moguće i posle razvoda ostati u najboljim odnosima, ako je interes deteta na prvom mestu.

V številnih cerkvah po državi so na veliko soboto že zjutraj duhovniki blagoslavljali ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Čez dan verniki k blagoslovu nosijo velikonočne jedi, kar velja za najbolj priljubljen verski obred pri nas. Številni si z dobrotami potrežejo še pred slovesnimi vigilijami, ki bodo potekale po sončnem zahodu, večina pa bo v blagosovljenih jedeh uživala ob jutrišnjem zajtrku. Ostali poudarki oddaje: Z novo pravosodno ministrico se vrača tudi projekt izgradnje nove sodne stavbe ob Dunajski cesti. V Gazi nove žrtve ob razdeljevanju humanitarne pomoči. Izrael širi vojaške operacije tudi proti Hezbolahu Odstranjevanje ostankov porušenega mostu v Baltimoru bo izjemno zahtevno. Pomagali si bodo tudi z največjim žerjavom na vzhodni obali Združenih držav.

Slovenským akvabelám sa podaril úžasný úspech. Na Majstrovstvách sveta v Dohe v synchronizovanom plávaní vybojovali jedenáste miesto – oproti minulému roku tak postúpili o 4 priečky. Môže za to ich talent, šikovnosť, ale aj neskutočná drina. Porozprávali o tom trénerka slovenskej reprezentácie Monika Thuringerová a reprezentantka Chiara Diky. V rozhovore sa dozviete: -kedy sa začalo celosvetovo súťažiť v synchronizovanom plávaní a ako je to so synchronizovaným plávaním na Slovensku (2:18) -aké podmienky sú potrebné na tréning synchronizovaného plávania (6:02) -ako vyzerajú začiatky v synchronizovanom plávaní (15:50) -aký úspech sa podaril našim reprezentantkám (26:00) -aké rituály majú naše reprezentantky pred súťažou (35:38)

Rezultati istraživanja organizacija Conservation Volunteers Australia i CSIRO, vladine agencije odgovorne za naučna i industrijska istraživanja, pokazuju da plastika čini preko tri četvrtine otpada prikupljenog iz gradskih vodotokova i slivova. Uprkos naporima da se smanji upotreba plastike, istraživanja su pokazala da je to i dalje najčešći oblik otpada koji završava u morskom okruženju. Većina plastike koja završava u vodama oko Australije su ambalaža za hranu, polistiren, plastični čepovi za flaše i mali komadi tvrde i meke mikroplastike.

Veľké víťazstvo pre psy na Slovensku. Aj tak možno označiť zákaz držania psa na reťazi alebo „Lex reťaze“, ktorý vstúpil do platnosti 1. januára 2024.Je zakázané držať psa na prostriedku na uväzovanie v chovnom zariadení či v domácnosti a skončilo sa tiež dvojročné prechodné obdobie, ktoré malo držiteľom psov slúžiť na prípravu vhodných chovných podmienok bez reťaze.O novom zákaze nám v podcaste EKOcaste viac povedala koordinátorka kampaní Slobody zvierat Silvia Čaňová.Čo sa ešte v podcaste Ekocaste dozviete? Aké sankcie hrozia za nedodržiavanie zákona? Čo môže spraviť každý človek, ktorý vidí týraného psa a psa na reťazi? Ako sa informácie o zákonoch a zákazoch dostávajú do odľahlých kútov krajiny?

2023. godina je bila izazovna godina, stvarno jeste. Što na privatnom, što na globalnom nivou. Ne možeš biti slijep na tuđu patnju i stradanja, a bespomoćan si počesto... i to je najtužnije. No, u našem mikrosvemiru, možemo biti najbolja verzija sebe i činiti sve što je u našoj moći da barem u tom mikro balonu-svijet bude bolje mjesto. Nadam se da ste imali koliko toliko dobar ulazak u 2024 godinu! Sve što je prošlo, ostavimo u prošloj godini, desilo se, prošlo je, ostaje u prošlosti, sve što imamo je sada i ono što ćemo sa ovim sada učiniti za ono sjutra. Za welcome back u moj podcast, željela sam da nam ostavim epizodu o nekoliko, tačnije 5 stvari koje ću pustiti da me vode kroz 2024 godinu: pa da krenemo:Dobrodošlica u TREĆU SEZONU "dobro jutro mila"01:04  - 05:001. HOĆU DA BUDEM RADOZNALA05:05 - 07:142. NE POSTOJI STRAŠNA SITUACIJA UKOLIKO NE ODLUČIMO DA BUDE STRAŠNA SITUACIJA07:19 - 14:193. ISKORISTIĆU STRES DA ME MOTIVIŠE A NE OBESHRABRI14:20 - 16:284.  "RADIMO S ONIM ŠTO IMAMO"16:32 - 17:305. PRESTANIMO SPAVATI SA TELEFONIMA KRAJ GLAVE17:30 -ZAHVALA VAMA :)

Izrael krepi napade na Gazo. Bojujejo se na celotnem območju enklave, najhuje je v Han Junisu na jugu. Od tam poročajo, da so zaradi velikanskega povečanja mrtvih in ranjenih izgubili nadzor nad tamkajšnjo bolnišnico. Samo v zadnjih 24 urah so Izraelci v Gazi zadeli 450 ciljev, število mrtvih Palestincev je medtem preseglo 17 tisoč 500. Še vedno odmeva sinočnji ameriški veto na resolucijo Varnostnega sveta o takojšnjem humanitarnem premirju. Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zaradi nesprejetja resolucije.Drugi poudarki oddaje: - Na podnebnem vrhu v Dubaju še niso dosegli napredka glede ukinitve fosilnih goriv, na mizi so vse možnosti - V Uniji zgodovinski politični dogovor o nadzoru nad umetno inteligenco - V Ljubljani se začenja že 39-i festival LGBT-filma, eden prvih na svetu

Prebivalci Gaze so zaradi spopadov izraelske vojske in pripadnikov Hamasa vse bolj na robu obupa. Grozi jim huda lakota, voda je onesnažena, nimajo osnovne zdravstvene oskrbe. V Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da se nalezljive bolezni širijo hitreje, kot so pričakovali, kar da je posledica prenatrpanosti zavetišč v enklavi ter pomanjkanja hrane in čiste vode. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja za sedmi december napovedujejo protestni shod, če se pogajanja z vlado ne bodo nadaljevala. - V podjetju BSH hišni aparati po avgustovski ujmi razmišljajo o delni selitvi proizvodnje na drugo lokacijo v Zgornji Savinjski dolini. - Pred slovensko nogometno reprezentanco pomembna tekma v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

U subotu, 14.listopada održava se referendum na kojemu će se glasati o upostavi Glasa, nezavisnog tijela australskih starosjedilaca u parlamentu. Građani će se na glasačkim listićima moći izjasniti s DA ili NE, odnosno podržavaju li ili ne podržavaju ustavne promjene kojima bi se priznali pripadnici australskih Prvih naroda putem uspostave takvog tijela u parlamentu. Protivnici i zagovornici uspostave Glasa vode svoje kampanje u posljednjem tjednu pred održavanje referenduma, s anketama javnog mnijenja koje pokazuju da prednost u ovom trenutku uživa protivnička kampanja.

Australija će dati milijune dolara Svjetskoj agenciji za atomsku energiju kako bi pomogla u rješavanju problema ispuštanja pročišćenih nuklearnih otpadnih voda u Tihi ocean od strane Japana. Ova situacija izazvala je kontroverze u regiji, budući da lideri u regiji imaju različita mišljenja o sigurnosti ovog postupka.

Olia Zhurba je Ukrajinka, ktorá žije na Slovensku a naše dve krajiny prepája cez svoje Magnificent pikniky, na ktorých môžete ochutnať a spoznať ukrajinské jedlá, ktoré nie sú iba boršč a vareniki. Táto epizóda Podgastu vznikla ako verejná debata festivalu [fjúžn] na tohtoročnom Grape.

U novoj epizodi podkasta „Mamazjanija“, u goste nam je došla naša draga koleginica, voditeljka Maja Žeželj, mama dvoje dece, Lene i Marijana, koja je sa nama podelila svoje iskustvo govoreći o svim preprekama, „slatkim mukama“ i lepotama vaspitavanja tinejdžera u današnje vreme u Srbiji. Kroz razgovor je istakla koliko su za decu važna „kućna“ pravila, od kojih se ne odstupa. Zašto decu ne treba previše maziti i paziti, a onda ih nepripremljene pustiti u surovi svet. Opisala je kako su to naša deca uvek 10 koraka ispred nas i koji je to paralelni svet virtuelne komunikacije koji oni žive, a mi ga ne razumemo dovoljno. Objasnila je koliko su krivi „profesionalci“ koji vode škole i diktiraju prosvetni sistem u Srbiji, ali i zašto decu ne treba maltretirati zbog ocena jer je i trojka nekad sasvim dovoljna. Iz iskustva vaspitanja i života sa dva tinejdžera, Maja nam priča kako se ona trudi da, i ih pored obaveznog „držanja predavanja“, svoju decu ne uguši pričom i da ih izvede na pravi put.

Čačak je proglašen za prvu nacionalnu prestonicu kulture 2023. godine, a umetnik Vuk Đurić Endo, gost podcasta "Život na srpskom", jedan je od najzaslužnijih za reputaciju "grada murala". Muralista Vuk Đurić Endo je faks završio u Kosovskoj Mitrovici, bazu našao u Čačku, a slika po celom svetu - nedavno se vratio iz Vijetnama i taj boravak dobro će zapamtiti po jednom incidentu. U kontekstu priče o Čačku kao nacionalnoj prestonici kulturne, Endo je art direktor i jedan od osnivača Dana urbane kulture (DUK), koji se ove godine održavaju od 15. do 21. maja, a dobijaju i nastavak - muzički festival Uzlet (28-29. jul). Kaže da ove godine "svi putevi vode u Čačak", najavljuje slikanje 100. murala i otkriva nam šta se sad zapravo tamo dešava.

✓ Kako obično prolaze dobri ljudi u filmovima i serijama? ✓ Vode li se u Americi paralelni životi? ✓ Kada će već Kina preuzeti štafetu?

From navigating fasting in the office, to the Ramadan mental load at home, journalist Najma Sambul and lawyer Sara Mansour discuss well-being and work-life balance with host Sarah Malik. - Od snalaženja u postu u kancelariji, do ramazanskog mentalnog opterećenja kod kuće, novinarka Najma Sambul i advokat Sara Mansour razgovaraju o dobrobiti i ravnoteži između posla i privatnog života sa voditeljicom Sarom Malik.