Podcasts about prirodoslovnem

Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.Sogovorniki: dr. Peter Trontelj, zoolog in evolucijski biolog z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, Urška Kačar in Mojca Jernejc Kodrič, kustosinji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zapiski: Jules Howard Epizoda Ri Science Podcast o jajcih Kokoš ali jajce?

V tem tednu smo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili novo radijsko otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Serija, ki nastaja v koprodukciji z Radiem France, odstira živalske pustolovščine, skozi njih pa bodo najmlajši tudi skozi odgovarjanja na v oddaji postavljena vprašanja spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Cilj serije je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o živalskem svetu. Več pa Tadeja Bizilj.

Luni pripisujemo celo vrsto vplivov, z njo je povezanih mnogo različnih vraž in prepričanj. Čeprav potrjeno drži le prgišče teh vplivov, predvsem tisti fizikalni, so številna dejanska spoznanja o Luni prav presenetljiva. Nekaj jih nazorno predstavlja sveža razstava Za vse je kriva Luna v Prirodoslovnem muzeju Slovenije z realističnim interaktivnim modelom Lune. Zasnoval ga je Andrej Guštin, sicer tudi učitelj in državni koordinator za izobraževanje na področju astronomije ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji. Guštin je že desetletja izredno aktiven na področju popularizacije astronomije ter vodja Zavoda za promocijo in popularizacijo astrofizike Cosmolab.

Al Vrezec je eden najbolj priznanih slovenskih biologov, ki se je posvetil raziskovanju različnih organizmov in ekosistemov.Ena od srčik njegovih raziskav pa je kozača, vrsta sove, ki je za mnoge prava uganka. Kozače so namreč posebne po svoji velikosti in življenjskih navadah, s katerimi so se prilagodile specifičnim pogojem. Le redko jo je moč videti in slišati …Al je skozi dolgoletno opazovanje ugotovil, da je preučevanje kozače zato lahko prava znanstvena pustolovščina.“Kozača je ena redkih vrst ptičev, ki je sposobna odgnati celo medveda. A preden napade, zato, da bi ubranila mladiče, opozori. Pokaže se v vsej svoji veličini. Ropota s kljunom, kar je svarilni klic. Če te vse to ne odvrne, potem napade – in takrat si pečen,” v podkastu razlaga Al Vrezec.Zato raziskovalci, tudi Al uporabljajo s peno obdano čelado. “To pa predvsem zato, ker vemo, da je tak napad – tudi če zadene v trdo čelado – lahko usoden celo za samico. Sova namreč prileti z izjemno močjo, kot da bi vam nekdo zalučal košarkarsko žogo naravnost v glavo,” še ponazori Al Vrezec.Sicer pa Alova strast do narave ni omejena le na njeno neposredno raziskovanje. Al je tudi izjemen glasbenik in baritonist, ki nastopa v okviru projekta OperArija, kjer skupaj z ženo snujeta predstave in koncerte, velikokrat povezane prav s ptičjo tematiko.Kako zelo je Al delaven in predan svojemu delu, je v podkastu pojasnila biologinja in njegova žena Petra Vrh Vrezec. Bilo je obdobje, ko je prebrala vse njegove strokovne in poljudne članke ter knjige; potem so se družinske obveznosti sicer okrepile, a njegovemu delu sledi, saj imata podobne interese. izmenjujeta si mnenja, pospremi ga tudi na kongres v tujino.Za Ala pravi, da je "mogoče včasih kar malo deloholik". A je tudi zelo povezovalen, še posebej z mladimi, ki mu radi sledijo. Tako je zdaj v center za obročkanje ptičev pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije privabil veliko mladih in nadobudnih, ki so odprti za nove ideje, spremljajo dogajanje v tujini, prinašajo nova znanja in skupaj ustvarjajo ogromne premike.Prisluhnite podkastu z Alom Vrezcem. V njem boste dodobra spoznali kozače, se spustili v Alov vsakdan, ugotavljali, zakaj biodiverziteta ni pomembna le za živali, ampak vse nas. Preverili smo še, ali res drži, da sove naznanjajo smrt in uresničujejo zle slutnje, no, ker smo hitro ugotovili, da ne drži, nam je Al pojasnil, kako je takšna predstava nastala in zakaj se je sploh zasidrala in ostajala z nami dolga stoletja.

To je 42. epizoda! Obeležili sva jo z brisačo na ramenih in v družbi najboljših poznavalcev Štoparskega vodnika po Galaksiji! PRVI del epizode najdete v podkastu Opravičujemo se za vse nevšečnosti: ApplePodcast Spotify PocketCast oziroma vaši najljubši aplikaciji za poslušanje podkastov (objavljena 2. decembra 2024). Opravičujeva se za vse nevšečnosti in hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | Podkast Opravičujemo se za vse nevšečnosti Štoparski vodnik po Galaksiji Epizoda o ekstremofilih in iskanju življenja v vesolju s prof. Nino Gunde-Cimerman For All Mankind, TV serija 3D tiskanje z regolitom na Luni Peli v podkastu Številke o Štoparskem vodniku Nasveti: | “Vsega je kriva Luna” - razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS) knjiga “Življenje z Luno” (nakup možen na strani PMS) Epizoda o arheoastronomiji s prof. Ivanom Šprajcem Podkast Številke, gost prof. Ivan Šprajc Epizoda #5, podkast Portala v vesolje Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠) Pomoč pri sestavi odgovorov: ChatGPT

Polh živi na slovenskem ozemlju že tisočletja, še posebno gosto je naseljen na območju Dinarskega gorstva. Skozi zgodovino smo Slovenci razvili ambivalenten odnos do igrivih glodavcev, po eni strani jih razumemo kot nadloge ali tudi škodljivce, po drugi strani jih imamo za izredno ljubke živali. Prav poseben odnos so imeli do njih prebivalci Notranjske in Dolenjske, saj so polhi pogosto ljudem omogočili preživetje v času lakot ali na območjih z manj rodovitno zemljo. Zato se je v teh krajih razvila tradicija lova na polhe za njihovo meso, kožice in mast, imenovana polhanje. Ta etnološka posebnost se je skozi čas razvila v preživitveno in trgovsko panogo, včasih pa je bila tudi izraz slovenstva. Skrivnostnega polha in polhanje so nam pomagali bolje razumeti biolog in raziskovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije dr. Boris Kryštufek, polhar in izdelovalec polšjih pasti iz Travnika pri Loškem Potoku Janko Lavrič, predsednik Koroškega polharskega društva Dušan Leskovec in etnologinja ter svetnica v Notranjskem muzeju Magda Peršič.

Je res vsega kriva Luna? Izbirava in komentirava zanimivosti v novi publikaciji “Življenje z Luno”, ki jo je uredil Andrej Guštin. Knjiga vsebuje izbrane poljudne teme o Luni, njenem nastanku in povezavi z Zemljo, ter njenem vplivu na življenje. Knjiga je nastala ob razstavi o Luni, ki jo od konca oktobra lahko obiščete v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na razstavi boste opazovali realistični model Lune velikosti človeka in se dotaknete prave Lune (oziroma lunarnega meteorita). Naslov epizode sva si izposodili po naslovu razstave: “Vsega je kriva Luna”! Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | “Vsega je kriva Luna” - razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS) knjiga “Življenje z Luno” (nakup možen na strani PMS) Dodatne zanimivosti: | Velikost objektov na obzorju in na nebu (preizkus s kupolo sv. Petra v Rimu in ne z Luno) People and the Sky (Anthony Aveni) Night skies of Botswana (Stephen O'Meara) The First Astronomers - How Indigenous Elders Read the Stars (Duane Hamacher) Astronomy: Sky Country (Karlie Noon & Krystal de Napoli) Risoroman (NASA) “First woman” Nasveti: | podkast Hevreka - intervju o razstavi #3 epizoda podkasta Portal v vesolje Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Od nekdaj so ljudje strmeli v nebo in na njem iskali odgovore za dogodke na Zemlji. Za marsikaterega so okrivili tudi Luno in ji pripisali lastnosti, ki jih nikakor nima. Od nekdaj tako velja prepričanje, da se ob polni Luni rodi več otrok kot sicer, da vanjo tulijo volkovi in da takrat rastejo gobe. Čeravno vsa ta verovanja niso resnična, pa sta Luna in Zemlja neločljivo povezani vse od trka večjega planetoida z Zemljo pred več kot štirimi milijardami let. Še pred 400 leti so menili, da je luna gladka, Galileo je ugotovil, da je reliefna, po pojavu teleskopov in odpravah nanjo pa je človeštvo o njej vedelo vedno več. Veliko zanimivih informacij o tem našem edinem naravnem satelitu zdaj prinaša nova, interaktivna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije z naslovom Vsega je kriva Luna. Ob razstavi je izšla tudi strokovna monografija Življenje z Luno, obe pa sta nastali v sodelovanju Prirodoslovnega muzeja Slovenije in zavoda za popularizacijo astrofizike Cosmolab. Sogovornika: dr. Miha Jeršek, vodja projekta in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije; dr. Staša Tome, kustodinja razstave.

Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem se je februarja lani pogovarjal Goran Tenze.

Dr. Boris Kryštufek se je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije zaposlil kot stažist raziskovalec takoj po študiju biologije. Pri svojem poklicnem raziskovalnem delu se je posvetil v glavnem sesalcem, doktoriral s tezo o taksonomiji, zoogeografiji in ekologiji voluharic, bil vrsto let muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje, kasneje pa tudi predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije na ZRS Koper. Na obeh področjih je še vedno dejaven in rad poudari, kako je pri njegovem delu najlepše to, da vse življenje dela z zanimivimi živalmi, predvsem pa, da ga to izpolnjuje. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, zakaj je sistematično spremljanje živalskih vrst pomembno, kako nekatere izginjajo in zakaj se pojavljajo nove, o pomenu muzejskih naravoslovnih zbirk za prihodnost, pa tudi o tem, kako naš odnos do živali veliko pove predvsem o nas.

Ne zgodi se pogosto, da mora gost Nočnega obiska predčasno oditi iz službe, da lahko ob polnoči že sedi v našem studiu. In prav to se bo zgodilo nocoj – na poletno noč muzejev. Gost Nočnega obiska bo namreč paleontolog Matija Križnar. Poletno noč muzejev, ko so muzeji in galerije odprti do polnoči, bo podaljšal s pogovorom v živo v etru nočnega programa. Mag. Križnar je zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za zbirko najdragocenejših slovenskih fosilov. Vas zanima, kaj se je dogajalo nekoč pri nas? Zato vas Matija Križnar in Iztok Konc vabita, da prvi uri v noči na nedeljo preživite z njima.

Naravovarstvenica, botaničarka in intelektualka, ki je bila aktivno vpeta v številna družbena gibanja svojega časa. Pokončna Korošica, ki je med drugim preživela koncentracijsko taborišče, je napisala prvi slovenski določevalni ključ za določanje flore Slovenije in postala naša prva poklicna varuhinja narave. Če se danes navdušujemo nad Greto Thunberg, smo Slovenci svojo prvo okoljsko aktivistko pravzaprav že imeli.Sogovorniki Janez Stergar, zgodovinar in predsednik Kluba Koroških Slovencev v Ljubljani; Špela Pungeršek, vodja kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju; Breda Resman, Angelina nečakinja. Zapiski Velike Slovenke, 1. del: Josipina Urbančič Turnograjska; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol.  

Prva naravoslovna razstava v ljubljanskem Cankarjevem domu z naslovom »V vrtincu sprememb« (12.dec.2022 - 5.nov.2023) prikazuje zakonitosti narave od nastanka Zemlje, da celo vesolja – skratka večno spreminjanje. Tako vsebinsko kot oblikovno pa so jo zasnovali kot etično dilemo: smo osebno pripravljeni na z naravo skladnim življenjem? Več o nujnosti povezovanja naravoslovnih in humanističnih spoznanj pri vzdržnosti sobivanja na planetu povesta oblikovalka razstave, arhitektka Sanja Jurca Avci in koordinatorica in avtorica končnih besedil, kustosinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, biologinja dr.Staša Tome. FOTO: Utrinek z razstave »V vrtincu sprememb« v Galeriji CD, posneto 4.januarja VIR: Program Ars

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega. Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši kot si, lažje se učiš. dr. Ajasja Ljubetič, znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60% poučnih proti 40% leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35%, potem pa so šli na 20%, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto. Tina Bilban, pisateljica otroške poučne literature Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino. Ivan Mitrevski, ilustrator, stripar Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj. Staša Tome, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju, doktorica bioloških znanosti Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti. Miha Golob, gledališki režiser, ki dela veliko predstav za otroke Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.

Ko je Karl Linné, »oče biološke taksonomije«, prvega modernega poimenovanja rastlin in živali, sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdnem sesalcu polhu – takrat ga je za preživetje lovilo pol Evrope - je osnovne podatke dobil iz tedanje vojvodine Kranjske. Posredoval mu jih je v Idriji delujoči Tirolec, zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, navdušen bralec in poznavalec Valvasorjeve »Slave …«, v kateri je polihistor slikovito opisal tudi polha. Danes najstarejšo vrsto glodalcev v okviru držav EU lahko lovijo le še pri nas. Mnogo desetletij polha, znanega neznanca, preučuje prof.dr. Boris Kryštufek, donedavna vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, trenutno pa vodja Mediteranskega inštituta za okoljske študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. V okviru visokemu poletju bolj primernih tem, se bomo tokrat spomnili pogovora, ki smo ga o »polhu, znanem neznancu« z njim posneli pred desetletjem. FOTO: Polh v gozdu, avtor Miha Krofel VIR: https://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album=search&cat=0&pos=20

2 dneva pred 200 letnico rojstva 20. julija 1822 Gregorja Mendla, pionirja genetike in zakonov dedovanja je gost prof.dr. Boris Kryštufek, donedavni dolgoletni vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, trenutno pa predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije v ZRS Koper. Gregor Johann Mendel (umrl 1884), avstrijsko-češki duhovnik avguštinec je l.1843 vstopil v samostan avguštincev v Brnu na Moravskem, danes Češka republika, l.1847 tam končal teologijo in postal duhovnik. Na dunajski univerzi je od 1851-53 študiral naravoslovne vede, in pri slovitem fiziku Christianu Dopplerju pridobil znanja o nadzorovanih naravoslovnih poskusih. V brnskem samostanu je začel z eksperimenti križanja rastlin, in l.1866 v lokalni znanstveni reviji objavil slabih 50 strani dolg članek o zakonih dedovanja, ki jih je dobil z večletnim križanjem graha in še nekaterih rastlin. Šele na začetku 20. stoletja so začeli razumevati njegovo pionirsko vlogo in širiti njen pomen med raziskovalci. Profesor Kryštufek bo povzel historiat te zakasnitve, pojasnil zakone dedovanja, ki se jih že dolga desetletja učijo osnovnošolci, in ovrednotil Mendlov pomen skozi čas. FOTO: Gregor Johann Mendel, kot opat avguštinske opatije v Brnu VIR: gregormendel200.org

Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo.

Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.

Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.

Charles Darwin je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. Alfred Russel Wallace je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi Društvo biologov Slovenije je pretekli teden objavilo letno poslanico na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog prof.dr. Boris Kryštufek, vodja Oddelka za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor. Zato je dr. Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez. Foto: Boris Kryštufek v svojem kabinetu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Vir: Program Ars

Biologinja Tea Knapič, kustodinja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, se rada pošali, da je svojo poklicno pot v muzeju začela s štetjem bolh. A v resnici je njeno raziskovalno področje glede na to, da se ukvarja z nevretenčarji, zelo široko. Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.

Profesor doktor Boris Kryštufek je muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki ga na Valu 202 običajno gostimo, ko govorimo o naravoslovnih zbirkah, biodiverziteti, malih sesalcih in drugih zooloških temah. Danes pa nam pove, kaj rad bere in priporoča v branje.

Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.

Frekvenca X dobiva debelo kožo, podaljšan nos, mogočno zobovje in dober spomin, ki seže od 10.000 do 20 milijonov let v preteklost. Tokrat izkopavamo fosilne ostanke izumrlih slonov in njihovih sorodnikov, ki jih skrivajo slovenska tla. Skozi pregled vseh do danes odkritih ostalin izumrlih slonov in njihovih sorodnikov vas bo popeljal Matija Križnar, geolog in paleontolog, višji kustos v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Živimo v časih naglega siromašenja planeta. Biodiverziteta upada vsepovsod po svetu, številčnost populacij se krči, prav tako njihov življenjski prostor. Pri tem je pomenljivo, da pravzaprav niti ne vemo, koliko in kaj izgubljamo, saj zijajo v našem poznavanju živega sveta še vedno osupljivo velike luknje. V Sloveniji, ki se rada ponaša s svojo biotsko pestrostjo, je pravzaprav stanje še mnogo slabše kot marsikod po svetu. Raziskave, ki bi beležile vrstno bogastvo pri nas, so že desetletja zapostavljene, izgubljamo pa tudi dragocene informacije, ki so jih naravoslovci s svojim delom nabrali v preteklosti, saj naravoslovne muzejske zbirke nezadržno propadajo. Na te težave že vrsto let opozarja zoolog prof. dr. Boris Kryštufek, muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. O tem, kaj takšno stanje na tem področju pravzaprav pomeni za vse nas, v tokratnih Podobah znanja. Foto: iz osebnega arhiva B. Kryštufka

Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.

Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.

O eni najboljših alpinistk Mariji Frantar smo govorili v Doživetjih narave, saj mineva 30 let od njenega uspešnega vzpona na Nanga Parbat, deveto najvišjo goro na svetu. Naša gostja je bila njena soplezalka Alenka Jamnik, ki je v Prirodoslovnem muzeju postavila na ogled spominsko vitrino.

Nekaj let že traja agonija naravoslovnih zbirk v Sloveniji, ki se v tem smislu pridružuje večini bivših socialističnih držav (razen Češke), ki so v obdobju po vojni nekoč temeljne muzejske zbirke (od zbirk mineralov, konservirane flore in favne do nagačenih vretenčarjev) intenzivno pošiljale na smetišča. Seveda takšne odločitve in dejanja pred pol stoletja niso bila značilna le za vzhodni del Evrope. Zahodni, točneje, bolj severni del Evrope, se je pomembnosti naravoslovnih zbirk pravočasno zavedel prav zaradi njihove vloge pri razumevanju okoljskih sprememb. Toda pred pol stoletja se je očitno zdelo, da so zastarele in da tudi očitno niso vedeli, kaj bi z njimi počeli. Kaj bi z njimi lahko počeli danes, kaj je bilo pri nas doslej narejeno, da bi se ohranilo vsaj tisto, kar je še v njih, in kako izdelati načrt ali vsaj smeri razvoja poti do preobrata v njihovo sodobno razumevanje, o tem V ŽIVO gosta, kustosa, ravnatelj Notranjskega muzeja Postojna - s stalno razstavo Muzej krasa, mag. Slavko Polak in prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, sicer pa aktivni pobudnik prizadevanj za reaktualizacijo pomembnosti naravoslovnih zbirk kot temeljne strokovne raziskovalne infrastrukture. Foto: Pogled na del paleontološke zbirke v Smithsonian National Museum of natural Historyfoto: https://insider.si.edu/wp-content/uploads/2015/12/2006-29183-Paleo-Colln-Staff-Dec06.jpg Vir: ( javna last v izobraževalne namene .edu)

Rojen na južnem Tirolskem l. 1723, umrl kot profesor na katedri za kemijo in botaniko na Univerzi v Pavii (Lombardija) l.1788. Zaradi znanja in zaupanja so ga z habsburšega dvora kot absolviranega zdravnika (Univerza v Inssbrucku-Tirolska)v Idrio poslali zaradi kroničnih bolezni rudarjev v rudniku živega srebra. V letih od 1954 do 1769 je tam zdravil, hkrati pa raziskoval okolico in precejšen del dežele Kranjske. Prirodoslovni muzej Slovenije že vse letošnje leto prireja mesečna predavanja ob letošnji 250-letnici objave njegovih pomembnih del, po drugi strani pa njegovega odhoda z Idrije in začetka profesur (najprej v Banski Štiavnici/Schemnitz, zdaj Slovaška), od 1777 pa v Lombardiji. L.1760 je objavil prvo znanstveno zasnovano delo za ozemlje sedanje Slovenije, Flora Carniolica, omenjenega 1769 pa prve 3 iz serije 5 letopisov o različnih raziskovalnih topikah narave, Annus Historico-Naturalis. V našem edinem tovrstnem muzeju, Prirodoslovnem muzeju Slovenije v glavnem mestu (ustanovljen l.1821 kot Deželni muzej Kranjske) je cikel pripravil kustos biolog, dr. Al Vrezec.

Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri govorimo o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, je dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Današnja gostja, dr. Petra Golja je na Darwinov rojstni dan, 12. februar (1809) v okviru mednarodne pobude Mednarodni Darwinov dan, objavila poslanico in imela preteklo nedeljo predavanje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Že z naslovom “Darwinova revolucija na ramenih velikanov“, in z izhodiščem razlikovanja med znanstveno teorijo in verjetjem, je na primeru poteka Darwinovega spoznanja o izvoru vrst (evolucija) nakazala pomembnost razumevanja in ne verjetja v znanstveno teorijo o naravnem izboru. Ne glede na to, da je bil duhovnik, je bil prvi z razlago raznolikosti življenja na planetu brez posredovanja nadnaravne sile. V sodobnem svetu lažnih novic in podatkov je tako zelo pomembno, da razumemo in razlikujemo in ne, da kar verjamemo v trditve, ki na prvi pogled ugajajo našim vrednotam. Sogovornica je izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Že Aristotel je živa bitja razdelil na premikajoče se živali in ne premikajoče se rastline. Čeprav je večina rastlin res pritrjena, pa te vseeno potujejo vsaj enkrat v življenju, kot semena. Na primer semena tropske metuljnice po morju priplujejo vse od Antilov do Evrope. Ob vodi in vetru pogosto pri razširjanju semen in plodov na različne načine sodelujejo tudi živali. O tem, kako potujejo semena, so v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravili razstavo z naslovom Kako potujejo semena, po kateri nas je popeljala ena od soavtoric razstave in vodja Kustodiata za botaniko Špela Pungaršek.

Prirodoslovni muzeji so namenjeni tudi hrambi primerkov živali, a nekatere je precej lažje ohranjati kot druge. Tak primer so metulji. Že fosilnih ostankov metuljev je dokaj malo, saj se je zaradi mehkega telesa ohranilo le malo primerkov. Posebno mesto jim namenijo tudi v muzejskih depojih, da jih ne pojedo muzejniki ali molji. Devetnajsto stoletje je bilo zlato obdobje raziskovanj in odprav v neznane predele sveta, iz katerih so številni zbiratelji prinesli tudi primerke tropskih metuljev. Eden pomembnejših zbirateljev je bil lord Lionel Walter Rothschild, čigar zbirka metuljev je obsegala 2.250.000 primerkov metuljev z vsega sveta. Prav posebej pisano zbirko metuljev imamo tudi pri nas v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Ogledate si jo lahko vse do 20. maja letos.