Podcasts about nacionalnem

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

S toplimi dnevi se je začela sezona piknikov. Čas za druženje, pripravo hrane na žaru in uživanje v naravi. Kljub brezskrbnemu razpoloženju pa ne smemo pozabiti, da so prav visoke temperature eden glavnih razlogov za hitrejše kvarjenje hrane in večje tveganje za zastrupitve. O tem, kako ravnati s hrano na prostem in med transportom, smo govorili z mag. Evo Grilc s Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: Francesco Paggiaro, Pexels

Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. Orkester je leta 1945 zbral Bojan Adamič, leta 1964 je vodenje prevzel Jože Privšek. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svetu. Takrat so v njem med drugim igrali solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, pianist Silvester Stingl ter bobnar Ratko Divjak. Je pa v orkestru med letoma 1962 in 2000 igral tudi eden najboljših »screamerjev«, oziroma prvih trobentačev v Evropi, to je bil trobentač Pavel Grašič, ki je v njem pustil izjemen pečat. Pavel Grašič je danes v 86. letu starosti in je najstarejši nekdanji član orkestra. Še vedno je aktiven ter vitalen in je tudi v spominu ohranil še ogromno dogodkov in podatkov, povezanih z orkestrom.

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Iberski polotok se pobira po obsežnem električnem mrku.Okužbo z vodo v Maximarketu v Ljubljani prijavilo 547 ljudi, a je bilo obolelih gotovo več, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.V Katoliški Cerkvi žalujemo za pokojnim papežem Frančiškom, a se obenem zahvaljujemo za njegovo delo in gledamo naprej, je spomnil škof Andrej Saje.Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno.

Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ki je pregovorno znano kot »dan, ko se ptički ženijo«. Zaradi tega razloga ga zadnja desetletja povezujemo tudi z zaljubljenci. Ampak na Prvem pa danes, 11. marca, o tem, kako se ženijo črički! Natašo Stritih Peljhan in Alenko Žunič Kosi, znanstveni sodelavki na Nacionalnem inštitutu za biologijo (krajše NIB-u), smo pred mikrofon povabili z namenom, da predstavita prelomno študijo na področju vibracijskega sporazumevanja živali, ki sta jo objavili v reviji za Vedenjsko ekologijo in sociobiologijo.

Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.

Papež Frančišek nas je na praznik svetih treh kraljev povabil, naj postanemo luč za druge.Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc: V boju za zaščito pitne vode v glavnem mestu smo dosegli pomembno etapno zmago, a dejavnosti bo treba še okrepiti.Vse bolj se širijo virusne okužbe dihal, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da je še čas za cepljenje proti gripi.Pred nami je pomemben jubilej - spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne. Kakšno naj bo ob tem sporočilo prihodnjim generacijam?Vreme: Jutri bo oblačno, dež se bo razširil nad vso Slovenijo.

Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov. Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe. FOTO: Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske. VIR: Goran Tenze – Program Ars

Tema oddaje je bila povezana z odvisnostjo od nikotina, saj uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med dijaki hitro narašča. O posledicah smo govorili z gostjo Heleno Koprivnikar, višjo zdravnico specialistko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin? Sogovorniki: dr. Carlos Pobes, fizik in winter over na južnem tečaju; dr. Carla Distefano, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko INFN; dr. Carlos Peña Garay, biolog, raziskovalec in direktor laboratorija Canfranc; dr. Ezio Previtali, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija Gran Sasso; dr. Marcello Messina, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso.  Strokovni sodelavec: prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani.  V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.

Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine. FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).

Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu. Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostejši in tudi najagresivnejši možganski tumor. Ta je tudi v središču raziskav doc. dr. Barbare Breznik, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.

Dogajanje na osnovnih in srednjih šolah je po dobrih dveh mesecih znova živahno - za nekaj manj kot 193 tisoč učencev in 84.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti. Za 20.173 otrok, ki so danes prvič prestopili šolski prag, bo že v prvem razredu obvezen prvi tuji jezik angleščina, 144 osnovnih šol je začelo z izvajanjem razširjenega programa, ki uvaja nova 3 vsebinska področja, prav tako se obetajo spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja. Nekaj sprememb bodo deležne tudi srednje šole. Drugi poudarki oddaje: - Na protestu pred začetkom Blejskega strateškega foruma opozorili na praznost pozivov h končanju vojne v Gazi. - Splošno stavko v Izraelu za sklenitev dogovora za izpustitev talcev predčasno končalo tamkajšnje delovno sodišče. - Vsi trije okuženi z virusom Zahodnega Nila pri nas so s severovzhoda, eden ostaja na zdravljenju v Mariboru.

Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.

Divji opraševalci pomembno prispevajo k biotski pestrosti in so še kako ključni zate, zame, za vse nas … ker pridelujejo hrano.“Zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, to je opraševanje rastlin, kar je pomembno tako za kmetijstvo, torej za našo prehransko varnost, kot za naravo oziroma biotsko raznovrstnost,” je v tokratnem podkastu pojasnil Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer proučuje pestrost, ekologijo, monitoring in varovanje opraševalcev, pa uporabo opraševalcev v kmetijstvu, vplive pesticidov.Kot pravi, še vedno prevladuje poenostavljeno razumevanje te problematike, saj je večina pozornosti namenjena le enemu opraševalcu, medonosni čebeli. “Vemo pa, da potrebujemo različne opraševalce, torej divje opraševalce, ki so vedno bolj ogroženi.”Med njimi so tudi čmrlji, ki so posebno pozornost Danila Bevka pritegnili kmalu po njegovem doktoratu. “To, da sem se začel ukvarjati z njimi, mi ni bilo težko, saj so čmrlji moja ljubezen že od zgodnjega otroštva. Tako se s čmrlji ukvarjam že več kot 30 let, čeprav nisem tako zelo star,” je povedal v podkastu.Je tudi predsednik društva Čmrljica in komisije za alternativne opraševalce pri Čebelarski zvezi Slovenije. V Sloveniji je bilo sicer doslej najdenih 571 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev. Na strehi instituta za biologijo pa bodo že kmalu začeli z vzgojo čmrljev, da jiih bodo zaradi njihovega varstva bolje spoznali.

Ob vročih poletnih dnevih ob stoječih vodah pogosto opazimo sluzaste koprene zelene ali modre ali pa npr. v Blejskem jezeru, rdeče barve. Gre za mikroskopske alge in cianobakterije, organizme, ki predvsem v morjih proizvedejo dobro polovico kisika v zraku. Niso pa popolnoma vse sluzaste koprene na stoječih vodah v vročini strupene. In ravno zato so ob pomanjkanju državnih vlaganj v monitoring stoječih voda (razen kopalnih), v skupini za ekotoksikologijo Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo že pred nekaj leti ustvarili spletno platformo https://ciano.si , kjer lahko vsakdo z dostopom do interneta raziskovalce obvešča o pojavu. Vzorce prevzame in analizira NIB s standardnimi znanstvenimi analitičnimi metodami. Ob nedavni razstavi o cianobakterijah jih je vodja skupine za ekotoksikologijo dr. Tina Eleršek opisala bolj podrobno. FOTO: Tina Eleršek na razstavi ob enem od plakatov v novih prostorih NIB VIR: Program Ars, Goran Tenze

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv

Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Ob Tednu Karitas in skorajšnjem začetku adventnega časa smo z Bernardo Grašič in Dašo Štalc iz Young Karitas spregovorili o osamljenih, kako lahko z majhno gesto dobre volje nekomu, ki ga ne poznamo, polepšamo nekaj trenutkov. Odprtih je več projektov. Poročali smo o Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja in ob sklepu oddaje povabili k Taizejskim molitvam ob novoletnem Evropskem srečanju mladih v Ljubljani.

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.

»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.

Tretji teden od uničujočih poplav so na prizadetih območjih še vedno osredotočeni na obnovo domov, vzpostavljanje prometnih povezav, nujno oskrbo. Ljudje so najprej reševali svoja življenja, potem imetje, zdaj pa potlačena čustva prihajajo na površje. Vse bolj se kaže potreba po sanaciji duševnih stisk ljudi. Prvi so se nanje odzvali psihologi Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, od srede naprej pa na terenu delujejo mobilni teami, ki jih usklajujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kako priti do ljudi v stiski? Kakšno vlogo ima država in kakšno nevladne organizacije? Kako bo dolgoročno poskrbljeno za psihosocialno blagostanje ob tem ko že brez izrednih razmer vlada manko usposobljenega kadra? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Evo Lipovšek. Gostje: Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; Peter Markič, psiholog Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite; Julija Pelc, psihologinja, predsednica strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije, koordinatorka brezplačnega telefona za psihološko oporo ob poplavah.

"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."Med prvimi, ki so v ujmah prizadetim prebivalcem na kamniškem in koroškem prisluhnili in jim nudili čustveno oporo, je bila tudi Barbara Čibej Žagar, vodja državne Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti. V stiski so seveda tudi otroci. Kako se njihove travme kažejo sedaj, ko so sveže, kakšne posledice lahko pričakujemo čez tedne in mesece, kako jim lahko pomagamo? Da bi psihosocialna pomoč prišla do čim več tistih, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu. Vsi kontaktni podatki, kako je v posameznem kraju mogoče dobiti to pomoč, so zapisani na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše poletne suše in vročinski valovi. Poleg tega, da ti zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, pomenijo velik stres tudi za rastline in s tem vse bolj negotovo pridelavo hrane. Pri raziskavah, ki vodijo žlahtnjenje rastlin, da bi bile te čim bolj odporne tako na ekstremne vremenske pojave kot na škodljivce, so naši raziskovalci zelo uspešni. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo jim je, denimo, uspelo razviti krompir, odporen na enega najhujših škodljivcev, to je koloradski hrošč. Pri svojih raziskavah sicer tesno sodelujejo tudi s Kmetijskim inštitutom. Pogovoarjali smo se z doktorico Kristino Gruden, vodjo oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

V soboto, 20. maja je bil Svetovni dan čebel, nekaj dni prej pa so na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili zasnovo metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji. V sodelovanju z ZRC SAZU in Prirodoslovnim muzejem Slovenije je NIB po treh letih projekt sklenil tako, da bo izvršna oblast - i.e. ministrstva za kmetijstvo in za naravne vire in prostor - ugotovitve lahko uporabljala za naravovarstvena ukrepanja. V triletni raziskavi so od 575 pri nas doslej najdenih vrst divjih čebel, čmrljev in čebel samotark, našli 239 vrst na petih območjih. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu namreč ne opravijo medonosne, »domače« čebele temveč divji opraševalci, kamor spadajo divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke. Poznavalec njihove vloge doc. dr. Danilo Bevk z inštituta za biologijo pravi, da bi brez njih tudi medonosne čebele ne mogle opraviti levjega deleža razmnoževanja cvetočih rastlin, predvsem kulturnih. To pa je za prehransko samostojnost življenskega pomena. FOTO: Temnokrili zemeljski čmrlj, VIR: Blaž Koderman, NIB

Biolog dr. Davorin Tome je pretekli teden v krajšem predavanju na Nacionalnem inštitutu za biologijo z retoričnim vprašanjem »Kaj pomeni biti travniška ptica?« osvetlil temelje razumevanja počasnega zmanjševanja travniških vrst ptic pri nas in v severnem Sredozemlju. Šlo je za prireditev na kateri je butična štajerska pivovarna, ki na pločevinke tiska življensko ogrožene vrste živali, Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na NIB podarila prispevek za del izvedbe raziskav travniških ptic. D.Tome je postregel s primerjalnimi podatki spremljanja in štetja travniških ptic selivk, ki zaradi intenzivne kmetijske obdelave travnikov množično izumirajo. FOTO: Davorin Tome na predavanju na NIB na temo, kaj pomeni danes biti travniška ptica VIR: Goran Tenze, Program Ars

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.

S strašno hudim Jernejem Polajnarjem, biologom in wikipedistom, smo tokrat reševali komunikacijske zadrege, ki bi jih sicer imeli med druženjem z žuželkami. Jernej, zaposlen na Nacionalnem institutu za biologijo, je namreč nekakšen interpret njihovega jezika, saj jim že vrsto let precej konkretno prisluškuje in ugotavlja, kaj si imajo povedati. Bi pa veljalo povedati, da ti živi in živahni predmeti njegovega preučevanja seveda nimajo jezika in glasilk, so pa razvili »govor« tako, da se tresejo; vibracije, ki jih ustvarijo, pa imajo točno določen pomen. Sicer pa je Jernej tudi eden vodilnih slovenskih wikipedistov. Wikipedio soustvarja zdaj že več kot 15 let. Pri tem vsak dan pregleda tudi po 200 objav, jih ureja, briše in piše. V vseh teh letih so zgolj slovenski urejevalci prispevali že več kot 175.000 objav. Kakšen je videti z lupo povečan svet žuželk in kakšno je delo v zaodrju Wikipedije, pa preverite v tokratnem podkastu.

Rastlinski virusi povzročajo polovico vseh novih bolezni rastlin in škodo kmetijstvu, ocenjeno na desetine milijard evrov. Raziskovalne preboje za njihovo zmanjšanje, predvsem pa za njihovo boljše razumevanje ter preseganje je na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno soočilo več kot 200 raziskovalcev iz 43 držav na mednarodni konferenci "International Advances in Plant Virology". Konferenca je potekala v okviru projekta odličnosti Marie Sklodovska Curie INEXTVIR. Biologinja prof.dr. Maja Ravnikar, tudi direktorica NIB bo povzela napredek in raziskovalne dosežke rastlinskih virologov s srečanja v Ljubljani, ki so ga pripravili skupaj z angleškim biološkim društvom. FOTO: Učinek virusa pegavosti in uvelosti paradižnika TSWV VIR: Nejc Jakoš, arhiv NIB

Pogovor z virologinjo mag. Katarino Prosenc Trilar, ki je nekaj časa delala pri Svetovni zdravstveni organizaciji Če vprašaš Katarino Prosenc Trilar, kakšna je jesen, reče, da jo najlaže opiše s tremi asociacijami. Prva je trgatev. V družini so namreč imeli vinograd. Druga so pisane barve. Za tretjo asociacijo pa najprej pojasnilo: Katarina Prosenc Trilar je strokovnjakinja, ki dela v Nacionalnem laboratoriju za zdravje. Njena tretja asociacija na jesen zato ni presenečenje, saj kot sama pravi, ne more iz svoje strokovne kože. Tretja asociacija so prehladna obolenja in gripa. Kaj pa rada počne v prostem času? Kaj imata skupnega s soprogom?

Kakšno vlogo imajo virusi v ekosistemih, še ni povsem jasno. A danes se s sodobnimi pristopi odkriva številne nove viruse in zelo zanimivo je raziskovanje, kako se virusi premikajo med različnimi deli ekosistema. O virusih smo se v zadnjih letih naposlušali več, kot verjetno kadarkoli prej, in skoraj zagotovo več, kot bi si želeli. A to še vedno ne pomeni, da o njih vemo zelo veliko. Kot prvo, virusi so izredno raznolika skupina, kot drugo so izredno majhni in velike večine med njimi niti ne poznamo. Seveda pa ob omembi virusov najprej pomislimo na bolezni in prav povzročitelji bolezni med virusi so seveda tisti najbolj poznani in preučevani. Pandemija koronavirusne bolezni je v zadnjih letih virologijo vsekakor pognala v izjemno visoke obrate, pospešila raziskave in utrla pot novim pristopom, ki so po eni strani pomagali premagovati pandemijo, po drugi pa so seveda odprli nove možnosti tudi pri preučevanju vseh drugih virusov.»Raziskovalci smo prav zato, da lahko odkrijemo stvari, ki jih prej ni še nihče,« pravi biolog dr. Denis Kutnjak, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. Na prehodu v 21. stoletje se je meroslovje tako v svetu kot tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani začelo razvijati na področju kemije in biologije. NIB se že od takrat ukvarja z natančnim merjenjem organskih spojin in delcev, npr. množico virusov ali njihovih nukleinskih kislin, torej z DNK ali RNK. Predvsem gre za področja celične biologije, genetike, mikrobiologije in molekularne biologije, razvijajo pa tudi aplikacije v  biotehnologiji, medicini, veterini in pri zagotavljanju nadzora varne hrane in spremljanja okolja. Meroslovno delovanje na področju biologije so začeli še intenzivneje razvijati po letu 2009, ko so se vključili v delovanje državnega meroslovnega sistema pod pokroviteljstvom Urada RS za meroslovje. Zaradi večletnih izkušenj pri razvoju metod določanja virusov iz različnih vodnih okolij so med prvimi na svetu vzpostavili monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah iz komunalnih čistilnih naprav, Komisiji EU pa pomagali oblikovati strategije in priporočila za vse države članice EU. Biologinja dr. Mojca Milavec z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, NIB, bo osvetlila njihovo tovrstno vlogo v državnem in mednarodnem okviru.

Uradna kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. Naše reke, jezera in morje ponujajo 48 odsekov, ki ustrezajo kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost kopalnih voda, kateri so kriteriji za ocenjevanje bazenske vode? Gostja je Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.Večina kopalnih voda je odlična, v slabem stanju je kopalno območje Kolpe PrimostekUradna kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. Naše reke, jezera in morje ponujajo 48 odsekov, ki ustrezajo kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost kopalnih voda, kateri so kriteriji za ocenjevanje bazenske vode? Gostja je Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK governmentAli nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz? Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.

Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljajiDoslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilciZvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog dr.Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Predstavitveno besedilo NIB: Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali.  Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. soundscape). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati. Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo so svoje laserske vibrometre prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji iScience, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. vibroscape), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno. Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite TU Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji. Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila: »Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!« Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje biotremologija. Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.

Pomladno vreme in višje temperature na plano vsako leto zvabijo tudi nekatere živali, ki jih nismo najbolj veseli. Mnoge motijo žuželke, še posebej nezaželene so v naših bivališčih mravlje, ose, muhe, komarji, drugi se vsako leto borijo z glodavci, kot so miši, podgane, polhi. Kako ravnati preventivno, da jih ne privabimo v svoj dom, kaj storiti, ko so že prisotni? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na ta vprašanja odgovarjal Miran Zupan, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Kranju. Pokličite ali nam pišite!

Novi koronavirus se zdaj najbolj širi v Južni Koreji, na Islandiji in v Bruneju. Slovenija pa je po številu potrjenih primerov na milijon prebivalcev na šestindvajsetem mestu. Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) kažejo, da tudi v naši državi narašča število okužb z nekoliko spremenjeno različico omikron, ki nosi oznako BA.2, pravi dr. Andrej Steyer. Mikrobiolog, ki je tudi sam že prebolel covid, sicer poudarja, da so v Nacionalnem laboratoriju od začetka epidemije dokazali že 160 različic novega koronavirusa. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi

"Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju," svoje delo na kratko strne dr. Danilo Bevk. Že od otroških let je navdušen nad čmrlji, danes pa svoje znanstvenoraziskovalno delo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo posveča zlasti divjim opraševalcem. V tokratnem podkastu V imenu narave o zanimivih in raznovrstnih družinah opraševalcev, o samotarskem življenju čebel, o pomenu različnih opraševalcev in tudi o tem, zakaj potrebujemo pisane cvetoče travnike.

Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je izr.prof.dr. Jana Žel na Nacionalnem inštitutu za biologijo kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB. foto: Jana Žel v studiu Radia Slovenija

Koronavirusno različico omikron so so potrdili tudi pri nas. Kot je dopoldne povedal vodja laboratorija za diagnostiko virusnih okužb Miroslav Petrovec so odkrili štiri skupke okužb, pri katerih je bilo potrjeno, da gre za različico omikron, ki se tudi v Evropi vse bolj širi. Druge teme: - Preiskovalci NPU na Nacionalnem laboratoriju za zdravje zaradi hitrih antigenskih testov, ki jih je dobavljal Majbert Pharm - Poslanci opozicije in koalicije glede korupcijskih praks s prstom kažejo drug na drugega - Srbija odprla nova poglavja v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo

Koronavirusna različica omikron je vnesla nove neznanke v že tako nenehno spreminjajoč se sistem protikoronskih ukrepov, sploh ker je vse več dokazov, da je zaščita s cepivi tudi pred različico delta precej skromnejša od pričakovanj. Prav tako nam hitro naraščajoče številke novookuženih v vzorno precepljenih državah kažejo, da se na delež precepljenosti ne moremo zanašati. Kako torej naprej? Kdaj bo veljavnost statusa polno cepljenih omejena? Kakšna bo cepilna politika? Nam je bližje ideja o obveznem cepljenju ali spodbuda k cepljenju otrok? Sta cepljenje, predvsem pa sistem PCT ob novem sevu in vse jasnejših opozorilih, da kužnost cepljenih očitno ni zanemarljiva, sploh še rešitev? Odpira PKP 10 vrata v sistem obveznega cepljenja? To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojano Beović.

Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/

V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.

O prepletenih odnosih med organizmi in okoljem ter o spoznanjih, ki jih prinaša raziskovanje vrste kuščaric s Kanarskega otočja, je v tokratnih Podobah znanja pripovedovala biologinja dr. Anamarija Žagar, ki se intenzivno posveča predvsem preučevanju kuščaric. Pri nas živi 22 različnih vrst plazilcev, med njimi 9 kuščaric, 11 kač, ena kopenska želva, močvirska sklednica, v morju pa lahko najdemo tudi morsko želvo. A kakšni so trendi pri stanju plazilcev pri nas, pravzaprav ne vemo. Finančna sredstva za spremljanje stanja naše biodiverzitete so zelo omejena. »V Sloveniji niti ene vrste plazilcev ne spremljamo redno, tako da ne morem oceniti, kakšni so trendi,« pove dr. Anamarija Žagar, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Trenutno se Anamarija Žagar veliko posveča raziskavam vrste kuščaric, ki živi samo na Tenerifu. Vrsta Gallotia galloti je zanimiva, ker živi tako v nižinah tega otoka, kot visoko na pobočjih vulkana, na več tisoč metrih nadmorske višine. Kako se je eksotermna vrsta prilagodila tako različnim življenjskim okoljem in kako nanjo vplivajo podnebne spremembe? Odgovori na ta vprašanja utegnejo koristiti tudi pri zaščiti kuščaric daleč stran od Kanarskega otočja, spoznanja, ki so jih raziskovalci nabrali do zdaj, pa so zelo zanimiva. Vabljeni k poslušanju. Foto: dr. Anamarija Žagar s kuščarico vrste Gallotia galloti s Tenerifov; Vir: iz osebnega arhiva A. Žagar

Državni zbor bo danes glasoval o predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu. Če bo potrjen, sindikati napovedujejo referendum. Po vetu državnega sveta pa je pred poslanci tudi vnovično odločanje o zakonski noveli o nalezljivih boleznih. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Za vstop v Slovenijo brez karantene od danes velja pogoj PCT - Med ključnimi izzivi Slovenije prilagoditev energetsko intenzivne industrije - V Bolgariji tudi po predčasnih volitvah nadaljevanje politične nestabilnosti - Na dirki po Franciji pred kolesarji še ena peklenska gorska etapa

Naše reke, jezera in morje nudijo 48 odsekov kopalnih voda, ki ustrezajo zakonsko določenim kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost teh voda in kateri so kriteriji za ocenjevanje? Kako pogosta so vzorčenja bazenskih kopanih voda in kakšno tveganje za okužbo lahko predstavlja bazenska voda? Gostja Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in specialistka za javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Po skoraj osmih mesecih se danes epidemija izteka. Hitro prepoznavanje visoko tveganih stikov obolelih bo zdaj še bolj pomembno, je danes povedal vršilec dolžnosti predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel. Cepljenim pa karantena po rizičnem stiku ne bo odrejena. Ostale teme: - Bo Marjan Dikaučič dobil podporo za mesto pravosodnega ministra? - Unija in Združene države rešile 17-letni spor o letalskih subvencijah Airbusu in Boeingu - Mura v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov z makedonskim prvakom FK Škendija

Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ?

Med 17. in 23. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem pripravili cikel sedmih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Zadnja v nizu je pravljica Nataša Konc Lorenzutti: Skrivališče. Tin se tako spretno skrije, da ga nihče ne uspe najti. Tako močno si namreč želi, da bi vsaj enkrat zmagal v skrivalnicah. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

V počastitev svetovnega dneva čebel lahko na Prvem sedem večerov zapored prisluhnete pravljicam iz otroške knjižne zbirke Čebelica. Peta v nizu sedmih je zgodba Boštjana Gorenca - Pižame: Kaj se skriva očku v bradi. Rimana zgodba o očkovi košati bradi in pravljičnem svetu, ki se skriva v njej. Pripovedovalec: Željko Hrs. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica v verzih Andreja Rozmana Roze. Hudomušne pesmi o mleku, žuželčjem žuru, urnem kazalcu in drugih najrazličnejših dogodkih, bitjih in stvareh iz našega vsakdanjega in malo manj vsakdanjega življenja. Pripovedovalec: Matej Puc. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Med 17. in 23. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že četrto leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Zajec in lisica sta le ena od junakov pravljičnih sedmih zgodb iz bogate zakladnice slovenskih basni, ki jih je v pripovedni krog sklenila Anja Štefan. Družbo jim delajo še medved, osel, čebele in drugi živalski junaki … Pripovedovalec: Gorazd Logar. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Med 17. in 23. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že četrto leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Letošnja sezona je zasnovana kot poklon Kristini Brenk ob njeni 110. obletnici rojstva, v prvem večeru tako vstopamo v svet njenih kratkih zgodb ob katerih so odraščale generacije otrok in je prav, da jih slišijo tudi današnja mala ušesa. O koščku sira, našem dedku, zajčkih in drugih živalih ter ljudeh in rastlinah … Pripovedovalka: Iva Babić. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Svetovalka za jezik: Mateja Juričan. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Sodobne digitalne tehnologije so postale integralen del naših življenj in nepogrešljivo orodje, njihova vloga pa se je v letu pandemije le še močno povečala. Tudi postkoronsko okrevanje pomembno stavi na intenzivno nadaljnjo digitalizacijo, uvajanje novih digitalnih storitev, internet stvari in tako naprej. Število naprav in prenosov podatkov med njimi bo tako v prihodnje le še naglo naraščalo, gradila se bo tudi nova infrastruktura, ki bo ves ta digitalni promet omogočala. A da se pametne naprave lahko povezujejo med seboj in prenašajo podatke, seveda tudi sevajo. Zaradi njihove vseprisotnosti pa ni presenetljivo, da vse več ljudi skrbi tudi vpliv tega sevanja na naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je že pred desetimi leti mikrovalovno sevanje mobilnih telefonov označila za potencialno rakotvorno, specifično zaradi povečanega tveganja za nastanek glioma, invazivne vrste možganskega tumorja. Raziskave vplivov mikrovalovnega sevanja so šele na začetku, a vendarle je že jasno, da določene učinke nedvomno imajo. Predvsem povečujejo rotacijsko energijo polarnih molekul, s tem pa v pomembni meri vplivajo na njihovo reaktivnost. Delujejo kot katalizator in pospešijo kemijske reakcije, ki bi sicer potekale mnogo počasneje. Tako denimo povečujejo sposobnost poznanih karcinogenov, da poškodujejo dnk in morda tako povečujejo možnost, da se rakava obolenja razvijejo. Pod njihovim vplivom se tudi proteini zvijejo drugače, kot bi se sicer, kar je eden ključnih procesov pri nastanku nevrodegenerativnem. O raziskavah mikrovalovnega sevanja, ki je le eno izmed številnih dejavnikov, ki smo jim v okolju danes izpostavljeni, so v Intelekti govorili prof. dr. Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, izr. prof. dr. Urban Bren, vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Foto: Pixabay/Geralt

Biologa Ala Vrezca, raziskovalca na Nacionalnem inštitutu za biologijo in kustosa v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so že od nekdaj zanimale gozdne sove. Njegovo raziskovalno pozornost pa so pritegnile predvsem kozače, ki so bile še v devetdesetih letih preteklega stoletja tudi med raziskovalci precej slabo poznane, verjetno zaradi svoje skrivnostnosti, za Ala Vrezca pa prav zato še toliko večji izziv. V tokratnem podkastu V imenu narave o skrivnostnih sovah, ki niso le nočne ptice, o vplivu mišjega leta nanje, o zahtevnem obročkanju kozač in tudi o dolgoletnih izkušnjah finske okoljske znanosti na tem področju.

Slovenija namerava v sprejetem Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost koristiti vsa nepovratna sredstva, ki so na voljo - to je približno 1,8 milijarde evrov - in le za 666 milijonov evrov posojil. Minister za razvoj Zvone Černač se je odzval na očitke, da naša država z načrtom v Bruslju pušča za tri milijarde evrov posojil, ki bi jih lahko porabili za financiranje razvoja in preboja. Ostale teme: - Hitri testi za samotestiranje šolarjev primerni za uporabo - Evropska komisija odobrila 2,5 milijona evrov nadomestila za STA - Pet pred dvanajsto z glasbo in besedo v boju za kulturo

Na začetku bomo spomnili na Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, sledita pa dva skupka podeljenih odličij: Jakopičeve nagrade so najpomembnejša priznanja na področju vizualne umetnosti pri nas, bienalno nagrado in priznanja Izidorja Cankarja pa podeljuje Slovensko umetnostno-zgodovinsko društvo. Pripravljamo povzetek dogajanj ob ustanovitvi Centra Rog Mestne občine Ljubljana in odziv uporabnikov januarja zaprte tovarne Rog. Seznanili vas bomo z razstavo o življenju in delu pokojne antropologinje Branislave Sušnik LA DOCTORA v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je živela, raziskovala in pisala v Paragvaju. V prenovljeni Galeriji sodobne umetnosti v Celju so odprli razstavo slikarja Mitje Ficka. V zagrebškem Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti so nedavno odprli razstavo o sodelovanju slovenskih študentov in zagrebških profesorjev na likovni akademiji v obdobju med vojnama z naslovom Vezi, hrv: Spone, slišali pa boste tudi razpisne pogoje za že 30. Arsovo kratko zgodbo. Vir votografije https://pixabay.com/photos/bible-scriptures-reading-5961180/

V dolgem letu epidemij so kulturne prireditve vrata za obiskovalce odprle le v poletnih mesecih. Ob jesenskem drugem valu so jih znova zaprle in stik z občinstvom skušale nadomestiti na spletu. Občinstvo se je skupaj s kulturnimi ustvarjalci v tem času spraševalo, zakaj smo lahko odšli v nakupovalno središče po nov kos pohištva ali gradbeni material in se tako po sili razmer srečevali z množico ljudi, vrata kinematografskih in koncertnih dvoran ter gledališč pa so ostala zaprta. Kot kažejo trenutni podatki, se epidemija v Sloveniji počasi umirja in kultura je navsezadnje našla svoje mesto tudi na vladnem semaforju sproščanja ukrepov. Kulturni ustvarjalci so se na vladnem semaforju doslej prepoznavali pod točko „razno“ – v zeleni fazi med bari in diskotekami in tremi pikicami, ki so (pomenljivo) sledile, po napovedih vodje svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar pa odpiranje večine kulturnih prireditev zdaj načrtujejo v rumeni fazi. Voditelj Urban Tarman in gosti so razpravljali o tem, kako se bo ponovno odpirala „živa kultura“, ki je odvisna od neposrednega stika med ljudmi, in kakšni so izzivi ter pričakovanja v javnih zavodih in tudi med najbolj izpostavljenim delom kulturnih ustvarjalcev – to so samozaposleni, nevladne organizacije in podjetja, ki že pripravljajo kulturne dogodke, čeprav ne vedo, kdaj jih bodo lahko izvedli. Gostje: -tIgnacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, -tInga Remeta, predsednica Asociacije, društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, -tUroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, -tMitja Prezelj, predstavnik Koalicije glasbene panoge in organizator koncertov, -tMajda Pohar, zdravnica s Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo. Na fotografiji čebela samotarka foto: Danilo Bevk, NIB

Po poročilu Evropske agencije za zdravila, ki ni odsvetovala cepiva AstraZeneca mlajšim, je svetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sklenila predlagati, odpravo starostne omejitve za cepljenje s cepivom švedsko-britanskega proizvajalca. Slovenija torej sledi poročilu Evropske agencije za zdravila, medtem ko so druge večje države še zadržane do ponujanja cepiva AstraZeneca mlajšim. Ihan pravi, da se Evropski uniji na področju zdravil ne piše dobro, če se bo vsaka država odločila za drugačno strategijo. Preostale teme oddaje: - Ministrstvo za gospodarstvo zavrnilo kritike podjetnikov o nedopustnosti vračanja državne pomoči - Škoda po pozebi bi lahko znašala do 50 milijonov evrov, ocenjuje minister Podgoršek - Slovenska futsalska reprezentanca se je uvrstila na Evropsko prvenstvo

Telesna nedejavnost in sedeč življenjski slog sta dejavnika tveganja za naše zdravje. Dolgotrajna in prisilna drža lahko vodi do bolečin in motenj, nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni in poškodb. Kaj priporočajo strokovnjaki za preprečevanje posledic čezmernega sedenja? Gostja Andrea Backović Juričan, višja fizioterapevtka in diplomirana delovna terapevtka ter nacionalna promotorka zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Stroka in naravovarstveniki so na nogah. Današnji svetovni dan voda, ki je sicer namenjen razmisleku o pomenu in vrednotenju vode, pri nas poteka v senci predloga sprememb Zakona o vodah. Ta naj bi med drugim na vodovarstvenih območjih dovoljeval tudi gradnjo objektov in naprav, ki pri svojem delu uporabljajo nevarne snovi. Odločevalce pozivajo, naj predlog umaknejo, ti pa trdijo, da bodo z različnimi varovalkami poskrbeli, da ne bo šlo nič narobe. O našem odnosu do vode, skrbi zanjo in njeni kakovosti voditeljica Sabrina Mulec in gostje: - Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor (tbc) - Ivanka Gale, iz Centra za zdravstveno ekologijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, - Mihael Toman, profesor za ekologijo celinskih voda na Biotehniški fakulteti in podpredsednik S Slovenskega društva za zaščito voda, - Iztok Rozman, iz zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Vsak tretji hitri antigenski test na koronavirus je lažno pozitiven. Tako so nam potrdili v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Epidemija medtem stagnira, pristojni svarijo pred možnostjo hitrega poslabšanja razmer. V oddaji še: Razsežnost epidemije se odraža tudi v proračunu. Slovenske zavarovalnice bodo najverjetneje do septembra zadržale izplačevanje dividend za lani. V Bruslju ob odsotnosti premierja Janeza Janše razpravljajo o razmerah v Sloveniji, zlasti na področju medijev.

Forenzičarka na lovu za zločinci, tako so jo predstavili v kandidaturi za inženirko leta 2020. Saša Vrhovec Hartman je kriminalistična izvedenka, preučuje prstne odtise ter pomaga pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Ministrstvu za notranje zadeve. O sebi pove, da ni lepšega v življenju kot to, da zbereš pogum in se odločiš početi tisto, kar te veseli. O svojem delu pravi, da delo forenzika, ki je prikazano v serijah in filmih, ni resnično. Kakšno je v resnici, nam bo razkrila v nočnem obisku. Na nočno zaslišanje jo je povabila voditeljica Alenka Terlep.

Kako je na Zemlji nastal kisik? Zgodbo z odgovorom smo pred nekaj leti slišali v pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Več desetletij je raziskoval vlogo cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalk kisika v atmosferi našega planeta. Iz vsakdanjega življenja poznamo cianobakterije kot smrdljivo strupeno sluz pri cvetenju voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti vzpodbudila popolnoma resno mednarodno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske in naj bi pripravila študijo o vlogi cianobakterij kot prvih zavojevalk planeta Mars. Povabili pa so tudi našega gosta, zato ne zamudite njegovih pojasnil o tej zgodbi! Na fotografiji cianobakterije Foto: Christian Fischer (vir: Wikipedia, CC BY SA 3.0)

Poti, po katerih nastanejo kompleksne bolezni, kot je denimo rak, so več kot zgolj zapletene. Globlje, kot uspemo pogledati, več vpletenih dejavnikov pride na dan. To zelo nazorno odseva in obenem osvetljuje raziskovalna pot prof. dr. Tamare Lah Turnšek, znanstvene svetnice na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je to raziskovalno institucijo 23 let tudi vodila. Letos je za svoje dosežke prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Od vloge proteoliznih encimov in njihovih zaviralcev pri nastanku in širjenju raka ter razvoja diagnostičnih orodij, do raziskav vloge tumorskega mikrookolja pri njihovem širjenju in vključevanja bioinformatskih pristopov za boljši vpogled v to zapleteno dogajanje, prof. Tamara Lah Turnšek je neprestano širila fokus svojih raziskav in se obenem povezovala s kliniki, da bi najnovejša spoznanja v kar največji meri koristila bolnikom. Foto: NIB

Petkov Svetovalni servis bo namenjen poznavanju mikrobioloških lastnosti novega koronavirusa in njegovega širjenja. Kaj vemo o njem, česar morda nismo spomladi, ali je jesenski sev virusa po nalezljivosti in agresivnosti primerljiv s pomladanskim, koliko časa preživi v zraku, kako predvidljive so njegove mutacije, kako hitrost mutacij vpliva na razvoj učinkovitega cepiva in tudi katere so prednosti in pomanjkljivosti trenutnih diagnostičnih testov. Na ta in druga vprašanja, povezana z novim koronavirusom bo odgovarjala dr. Maja Rupnik, vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.

Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.

S koncem šolskega leta, ki je bilo letos še prav posebej stresno, se začenja za številne mlade tisto najbolj sproščeno obdobje v letu. Sproščeno druženje pa pri nas neredko povezujemo tudi z uživanjem alkohola. Nevrološke raziskave nam po eni strani sicer jasno kažejo, da se človeški možgani razvijajo še vse do sredine dvajsetih let, znano je tudi, da so učinki alkohola še prav posebej škodljivi za razvijajoče se možgane. A dejavniki, ki spodbujajo mlade k druženju s kozarcem v roki, so pogosto močnejši od opozoril o nevarnostih in tveganjih. Izsledki aktualnih raziskav o uživanju alkohola med mladimi so sicer spodbudni, številke se nekoliko znižujejo. A ker smo Slovenci pri pitju v svetovnem vrhu, je pred nami dejansko še kar dolga pot. Kateri so ključni dejavniki, ki lahko mlade spodbudijo ali odvrnejo od pitja alkohola in kakšen naj bo pri tem odnos odraslih, smo se v Podobah znanja pogovarjali s psihologinjo dr. Majo Roškar s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: iz osebnega arhiva M. Roškar

Med 18. in 24. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem pripravljamo cikel sedmih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Sedem večerov zapored lahko prisluhnete zvočnim zgodbam, ki jih pripovedujejo slovenski dramski igralci. Zadnja v nizu je pravljica Jane Milčinski: Zgodba o levu v interpretaciji dramskega igralca Benjamina Krnetića. O Lukcu, strahu, votlem drevesu in velikem prijateljstvu. Pripovedovalec: Benjamin Krnetić. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

V tem tednu želimo najmlajše poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Šesta v nizu je pravljica Vide Brest: Prodajamo za gumbe v interpretaciji dramskega igralca Ivana Peternelja. Pravljica o Matjažku, čarovniku Ujtataju, čarobnem drevesu in sadju za gumbe … Pripovedovalec: Ivan Peternelj. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

V počastitev svetovnega dneva čebel lahko na Prvem sedem večerov zapored prisluhnete pravljicam iz otroške knjižne zbirke Čebelica. Peta v nizu sedmih je pravljica Branke Jurca: Snežaki v vrtcu. O ljubezni med snežakom in snežno deklico in kupu malih snežakov na igrišču … Tudi v novi resničnosti korona časa je v radijskih pravljicah vse mogoče, zato vabljeni na zasneženo otroško igrišče … Pripovedovalka: Saša Mihelčič. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Kdor ima v teh dneh vsaj malo odprte oči, ga ni mogel spregledati. Na meniju pomladi se je po prvem hodu s cvetočimi drevesi zdaj pred nami znašla rapsodija travniškega okrasja. Danes se bomo posvetili predvsem tistim, ki na tem majskem travniškem gobelinu niso v prvem planu, a so ključne, zelo stare in za človeka tekom vse naše civilizacije izjemno pomembne. To so trave. Kot boste slišali, so trave z nami povezane prek žit (ja, žita izhajajo prav iz trav), dotaknili pa se bomo tudi alergij, ki nam jih povzroča cvetni prah trav, ter tega, kako je vzgoja trav v obliki žit povzročila prave podnebne spremembe. Sogovornica Maje Ratej bo znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo in profesorica na Univerzi v Ljubljani in Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan dr. Marina Dermastia.

V počastitev svetovnega dneva čebel lahko sedem večerov zapored prisluhnete zvočnim zgodbam iz knjižne zbirke Čebelica. Četrta v nizu pa je pravljica, ki je leta 1953 prišla na knjižni trg kot prva Čebelica. Rdeča kapica Jacoba in Wilhelma Grimma. Pravljica za vse čase. O pogumni Rdeči kapici, lačnem volku in babici … Pripovedovalec: Blaž Šef. Urednica oddaje: Alja Verbole. Prevajalka: Polonca Kovač. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Petra Svetine - letošnjega nominiranca za Andersenovo nagrado in avtorja poslanice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. Nocoj pa nas v oddaji Lahko noč, otroci! čaka pravljica v verzih. Molitvice s stopnic. O vsem tistem, za kar smo resnično hvaležni in tem, da se tega čimpogosteje zavemo. Pripovedovalka: Barbara Cerar. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Med 18. in 24. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem tudi v novi resničnosti korona časa v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Druga v nizu je pravljica Bine Štampe Žmavc: Pismonoša Hubert. Pravljica o čudežni torbi, čarovniji, ki se lahko zgodi le na kresno noč, in pismih, ki bodo šele razveselila naslovnike … Pripovedovalec: Matej Puc. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalca zvoka: Sonja Strenar in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2020. Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Sršeni, ose, podgane, miši, polhi, mravlje, pajki, molji in drugi leteči ali hodeči objekti nas večinoma ne motijo, dokler ne pridejo v naš dom. Takrat se jih želimo čim prej znebiti. Če so nekateri izmed njih samo moteči in povzročajo neprijetne pike pa drugi lahko delajo tudi škodo ali širijo nalezljive bolezni. O ravnanju z insekti in glodavci bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bomo gostili Milana Lovreca, vodjo Oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.

S Katarino Bačnik o virusih v različnih vodnih vzorcih.  #MetaPHoDcast   Katarina Bačnik je mlada raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer opravlja raziskovalno...

Z Rokom Šturmom o vibracijski komunikaciji pri škržatkih. #MetaPHoDcast   Rok Šturm je mladi raziskovalec na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem...

Biolog Davorin Tome je profesor, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Poznamo ga kot avtorja številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih del s področja biologije in ornitologije. Je tudi izjemni fotograf narave in pripovedovalec zgodb o naravi.

Gensko spremenjeni organizmi, so proizvod izjemnega napredka sodobnih biotehnoloških ved. In kot vsak napredek ima tudi ta omejitve. Ena nedvomno prihaja iz načela previdnosti, in v Evropski uniji že kar nekaj časa obstaja strokovna mreža nacionalnih referenčnih laboratorijev za določanje količin GSO-jev v živilih za ljudi in krme za živali. Komisija EU ima svoj tovrstni referenčni laboratorij (European reference laboratory for GM food and feed v kraju Ispra blizu Vareseja v Lombardiji, Italija), odkoder laboratoriji posamičnih držav dobivajo tudi referenčne podatke oziroma merila. Že desetletje je pri nas nacionalni referenčni laboratorij na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Gensko spremenjene organizme pa sicer pri nas določata še, laboratorij oddelka za poljedelstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v glavnem mestu in ustrezni laboratorij za presejalne teste na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Nedavno so nas iz slovenskega referenčnega laboratorija opozorili, da so odkrili in objavili strokovne rezultate o novih metodah določanja GSO-jev v živilih in krmi, zato smo jih tudi obiskali. Vodja skupine za testiranje GSO-jev z oddelka, prof.dr. Jana Žel, je na preliminarno vprašanje, zakaj mora biti merilo, 0,9 % odobrenih GSO-jev za živila in krmo v Evropski uniji prav tolikšno, odgovorila, da gre za, na politični ravni povezave določeno mejo, ki sama na sebi nima posebne povezave z zmožnostmi uporabljenih metod. No, in prav o že omenjenih novih metodah se je razgovorila ena od osrednjih akterk skupine za določanje GSO-jev, dr. Alexandra Bogožalec Košir, in začela pripovedovati zgodbo o novih metodah.

Tokrat bomo spomnili na letos že osmi po vrsti Dan očarljivih rastlin (24. maj), ki so ga v Biološkem središču v Ljubljani pripravili z raziskovanjem biologije rastlin in podobnimi naravoslovnimi vedami ukvarjajoči se univerzitetni, muzejski, ljubljanski občinski in društveni zanesenjaki. Predsednica Slovenskega društva za biologijo rastlin, docentka dr. Špela Baebler je na, predvsem mladini namenjeni petkovi prireditvi sodelovala na stojnici projekta SUSPHIRE, ki se že drugo leto ukvarja s »trajnostno proizvodnjo feromonov za kontrolo škodljivcev v kmetijstvu«. Biologinja raziskovalka in znanstvena sodelavka Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in slovenska koordinatorica tega 3-letnega projekta je najprej nekoliko osvetlila petkov Dan očarljivih rastlin, nadaljevala pa z opisom projekta. Projekt SUSPHIRE skuša razviti okolju neškodljiv način zmanjšanja škode, ki jo škodljivci povzročajo kmetijstvu foto: https://cdn.iflscience.com/images/067f58e2-537e-5193-88bd-21fe137ee38b/extra_large-1528380871-cover-image.jpg

V tokratni oddaji Podobe znanja vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru z našo svetovno priznano raziskovalko komunikacije in vedenja žuželk doc. dr. Meto Virant Doberlet, vodjo oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Za svoj pomembni prispevek k raziskavam, kako žuželke komunicirajo s pomočjo vibracij, je prejela že več nagrad, prisluškovanje žuželkam pa utegne imeti tudi vrsto koristih aplikacij, denimo v kmetijstvu za razvoj alternativnih, trajnostnih metod za omejevanje širjenja nekaterih vrst škodljivcev. Foto: NIB

Tokrat o lastnostih t.im kanabinoidov konoplje pri pionirskih raziskavah zdravljenja različnih vrst raka. Vse skupaj se opira na posebno lastnost fiziologije organizmov (v rastlinah se imenujejo fitokanabinoidi), in njihovem učinkovanju skozi endokanabinoidni sistem pri človeku. Naše telo proizvaja endokanabinoide v živčnih celicah, služijo pa kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi velelniki- jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj. Kaj pa imajo omenjene spojine opraviti z vlogo konoplje pri zdravljenju raka, bosta v pogovoru povedali gostji, ki smo ju pretekli teden obiskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer sta pripravili predavanje o “konoplji v boju proti rakavim boleznim“. Nekdanja dolgoletna direktorica prof.dr. Tamara Lah Turnšek se z biologijo raka ukvarja že desetletja, doc.dr. Tanja Bagar, predsednica strokovnega sveta mednarodnega inštituta za kanabinoide, pa od začetka svoje raziskovalne poti. Pogovor smo začeli z neznanko, kaj sploh je ena od temeljnih fizioloških lastnosti organizma – »endokanabinoidni sistem«, in čemu služi v telesu!

V oddaji boste delček odgovora slišali v ponovljenem pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Govoril bo o vlogi cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalkah kisika v atmosferi Zemlje. Najbolj so nam sicer blizu kot smrdljiva strupena sluz pri »cvetenju« voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti spodbudila popolnoma resno zastavljeno mednarodno raziskovalno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske. Ta naj bi pripravila študijo o njihovi prihodnji vlogi prvotnih kolonizatork planeta Mars. Povabili pa so tudi poznavalca cianobakterij, našega današnjega gosta.