Podcasts about nacionalnem

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

Slovenija je sredi prvega vročinskega vala. Temperature bodo po napovedih nad 30-imi stopinjami vztrajale vse do začetka prihodnjega meseca, pretirana izpostavljenost vročini pa lahko vodi v zdravstvene zaplete, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj izpostavljeni so ob ranljivih skupinah tudi ljudje s slabšimi bivalnimi pogoji in delavci na prostem. Drugi poudarki oddaje: - Krepijo se diplomatski napori za dolgoročen mirovni dogovor med ZDA in Iranom. - Po najnovejšem besednem sporu med Trumpom in Melonijevo italijanski ministri odpovedali udeležbo na praznovanjih ameriškega državnega praznika. - Košarkarski as Luka Dončić potrdil, da to poletje ne bo igral za reprezentanco.

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.

Sanjski zaslužki, ki jih ponujajo lažni profili zdravnikov, bančnikov, celo Luke Dončića in predsednice države Nataše Pirc Musar, so postali stalnica družbenih omrežij. So prevaranti res finančno in digitalno bolj pismeni od povprečnega uporabnika – ali pa preprosto obvladajo psihologijo človeka in vedo, da je pohlep tisti, na katerega večina nasede? Pred mikrofonom: Tadej Hren, vodja oddelka za obravnavo omrežnih incidentov pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT V tokratni epizodi boste slišali 00:00 – Uvod: “fejk Marja” in prijava policiji 01:38 – obljuba 24 tisočakov v 4 dneh: klasična naložbena past 02:54 – Ciljno lovljenje žrtev prek “welcome” DM-jev 05:18 – Socialni inženiring: psihologija namesto tehnologije 06:19 – Pohlep in strah: čustva, ki jih izkoriščajo 13:06 – Fejk Marja” v chatu z direktorjem 16:23 – Zakaj platforme in oglasi pogosto niso pravočasno odstranjeni 17:22 – Natančno targetiranje oglasov 19:11 – Zakaj vseeno prijaviti lažne profile policiji 23:54 – Lažen profil celo na Tinderju 25:47 – Kako “fejk” profili zberejo na tisoče sledilcev 26:41 – Ekonomika prevar: zakaj se jim investicija splača 27:17 – Tipični zneski škode: okoli deset tisoč evrov in več 29:21 – Zanikanje, “še malo vplačaj” in učinek potopljenih stroškov 30:49 – Lahko nasede vsak; tudi finančno pismeni 37:14 – Manipulacijske tehnike korak za korakom 41:59 – Koga najraje zlorabijo: zdravniki, politiki, Luka Dončić … 47:01 – Deepfake predsednice, ki je ponujala sanjske zaslužke 45:29 – Ali ljudje res nasedejo deepfakom? kdo je najbolj ranljiv 51:36 – Kaj storiti, če si že nakazal denar Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene vsebine _____________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 22. oktober 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki _____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/blog/ ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja __________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________

V prvi polovici leta 2025 je bilo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT obravnavanih kar 2.593 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 24-odstotni porast glede na preteklo leto. Med njimi je bilo 351 napadov zahtevnejše narave. Vedno pogostejše so investicijske prevare s kriptovalutami, ki že predstavljajo tretjino vseh prijavljenih goljufij.Po podatkih policije je bilo v letu 2024 v Sloveniji zabeleženih za 30,4 milijona evrov škode zaradi spletnih prevar, število prijav pa vsako leto raste. Samo letos je policija prejela že okoli 230 prijav prevar prodajalcev na spletnih portalih, kjer je prišlo do zlorabe plačilnih kartic. Skupna škoda presega 230.000 evrov, kar je štirikrat več kot leto prej. V mesecu kibernetske varnosti raziskujemo, kako spretno prevaranti izkoriščajo našo pozornost, čustva in zaupanje ter kako pri tem vse pogosteje uporabljajo tudi umetno inteligenco. Sogovornika: Jasmina Mešić, SI-CERT Dalibor Vukovič, Center kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije  

Pogosto zasledimo opozorila o slabi kakovosti zraka v mestnih središčih, precej manj pa vemo o kakovosti zraka v zaprtih oziroma notranjih prostorih stavb. Onesnaženi zrak v notranjosti stavb naj bi predstavljal vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv, trdijo sodelavke in sodelavci projekta EDIAQI (Evidence-Driven Indoor Air Quality Improvement - izboljšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih na podlagi ugotovitev, je približen prevod), ki ga v okviru programa Horizon Europe financira Komisija EU, in se je začel l.2022, sklenil pa se bo l.2026. Pretekli mesec so se raziskovalci iz 11 evropskih držav v okviru projekta zbrali na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani, od koder prihaja tudi današnja gostja, znanstvena svetnica izr.prof. dr. Bojana Žegura, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka. NIB ima v tem projektu ključno vlogo pri raziskavah učinkov različnih strupenih snovi in plinov na pogosto podcenjeno onesnaženost zraka v notranjih prostorih. Ta seveda vpliva na zdravje ljudi, predvsem na občutljive skupine kot so otroci v vrtcih in šolah, starejši v domovih za starostnike in podobno. Glede na to, da gre za dokaj aplikativen projekt v vrednosti dobrih 7 milijonov evrov, bo zanimivo slišati več o vlogi NIB pri ozaveščanju o tej spregledani kategoriji kakovosti zraka. Projekt namreč predvideva tudi izdelavo nasvetov za odločevalce predvsem pri določitvi spodnjih mejnih vrednosti za izbrane onesnaževalce – za razliko od že obstoječih za »zunanji« zrak jih v okviru EU še nimamo za notranje prostore. To je pomembno, saj najnovejše ugotovitve in poročila Evropske agencije za okolje (EAE) jasno kažejo, da naj bi bile onesnaženosti v notranjih prostorih dva do trikrat višje kot na prostem, v skrajnih primerih pa celo do 100-krat višje. FOTO: Bojana Žegura v pisarni na NIB VIR: Program Ars, Goran Tenze

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

S toplimi dnevi se je začela sezona piknikov. Čas za druženje, pripravo hrane na žaru in uživanje v naravi. Kljub brezskrbnemu razpoloženju pa ne smemo pozabiti, da so prav visoke temperature eden glavnih razlogov za hitrejše kvarjenje hrane in večje tveganje za zastrupitve. O tem, kako ravnati s hrano na prostem in med transportom, smo govorili z mag. Evo Grilc s Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: Francesco Paggiaro, Pexels

Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. Orkester je leta 1945 zbral Bojan Adamič, leta 1964 je vodenje prevzel Jože Privšek. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po vsem svetu. Takrat so v njem med drugim igrali solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonista Andy Arnol in Tone Janša, pianist Silvester Stingl ter bobnar Ratko Divjak. Je pa v orkestru med letoma 1962 in 2000 igral tudi eden najboljših »screamerjev«, oziroma prvih trobentačev v Evropi, to je bil trobentač Pavel Grašič, ki je v njem pustil izjemen pečat. Pavel Grašič je danes v 86. letu starosti in je najstarejši nekdanji član orkestra. Še vedno je aktiven ter vitalen in je tudi v spominu ohranil še ogromno dogodkov in podatkov, povezanih z orkestrom.

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Iberski polotok se pobira po obsežnem električnem mrku.Okužbo z vodo v Maximarketu v Ljubljani prijavilo 547 ljudi, a je bilo obolelih gotovo več, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.V Katoliški Cerkvi žalujemo za pokojnim papežem Frančiškom, a se obenem zahvaljujemo za njegovo delo in gledamo naprej, je spomnil škof Andrej Saje.Vreme: Ponoči in jutri bo pretežno jasno.

Jutri, 12. marca, bo Gregorjevo, ki je pregovorno znano kot »dan, ko se ptički ženijo«. Zaradi tega razloga ga zadnja desetletja povezujemo tudi z zaljubljenci. Ampak na Prvem pa danes, 11. marca, o tem, kako se ženijo črički! Natašo Stritih Peljhan in Alenko Žunič Kosi, znanstveni sodelavki na Nacionalnem inštitutu za biologijo (krajše NIB-u), smo pred mikrofon povabili z namenom, da predstavita prelomno študijo na področju vibracijskega sporazumevanja živali, ki sta jo objavili v reviji za Vedenjsko ekologijo in sociobiologijo.

Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.

Papež Frančišek nas je na praznik svetih treh kraljev povabil, naj postanemo luč za druge.Ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc: V boju za zaščito pitne vode v glavnem mestu smo dosegli pomembno etapno zmago, a dejavnosti bo treba še okrepiti.Vse bolj se širijo virusne okužbe dihal, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da je še čas za cepljenje proti gripi.Pred nami je pomemben jubilej - spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne. Kakšno naj bo ob tem sporočilo prihodnjim generacijam?Vreme: Jutri bo oblačno, dež se bo razširil nad vso Slovenijo.

Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov. Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe. FOTO: Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske. VIR: Goran Tenze – Program Ars

Tema oddaje je bila povezana z odvisnostjo od nikotina, saj uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med dijaki hitro narašča. O posledicah smo govorili z gostjo Heleno Koprivnikar, višjo zdravnico specialistko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin? Sogovorniki: dr. Carlos Pobes, fizik in winter over na južnem tečaju; dr. Carla Distefano, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko INFN; dr. Carlos Peña Garay, biolog, raziskovalec in direktor laboratorija Canfranc; dr. Ezio Previtali, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija Gran Sasso; dr. Marcello Messina, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso.  Strokovni sodelavec: prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani.  V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.

Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine. FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).

Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu. Prav ta komunikacija je vse bolj pod drobnogledom raziskovalcev, kajti prav tu se utegnejo skrivati odgovori, kako se lotiti tistih rakov, ki se obstoječim terapijam najučinkoviteje izmikajo. Med temi je zagotovo tudi glioblastom, najpogostejši in tudi najagresivnejši možganski tumor. Ta je tudi v središču raziskav doc. dr. Barbare Breznik, vodje raziskav biologije raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je bila tokrat gostja v oddaji Podobe znanja.

Dogajanje na osnovnih in srednjih šolah je po dobrih dveh mesecih znova živahno - za nekaj manj kot 193 tisoč učencev in 84.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti. Za 20.173 otrok, ki so danes prvič prestopili šolski prag, bo že v prvem razredu obvezen prvi tuji jezik angleščina, 144 osnovnih šol je začelo z izvajanjem razširjenega programa, ki uvaja nova 3 vsebinska področja, prav tako se obetajo spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja. Nekaj sprememb bodo deležne tudi srednje šole. Drugi poudarki oddaje: - Na protestu pred začetkom Blejskega strateškega foruma opozorili na praznost pozivov h končanju vojne v Gazi. - Splošno stavko v Izraelu za sklenitev dogovora za izpustitev talcev predčasno končalo tamkajšnje delovno sodišče. - Vsi trije okuženi z virusom Zahodnega Nila pri nas so s severovzhoda, eden ostaja na zdravljenju v Mariboru.

Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.

Divji opraševalci pomembno prispevajo k biotski pestrosti in so še kako ključni zate, zame, za vse nas … ker pridelujejo hrano.“Zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, to je opraševanje rastlin, kar je pomembno tako za kmetijstvo, torej za našo prehransko varnost, kot za naravo oziroma biotsko raznovrstnost,” je v tokratnem podkastu pojasnil Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer proučuje pestrost, ekologijo, monitoring in varovanje opraševalcev, pa uporabo opraševalcev v kmetijstvu, vplive pesticidov.Kot pravi, še vedno prevladuje poenostavljeno razumevanje te problematike, saj je večina pozornosti namenjena le enemu opraševalcu, medonosni čebeli. “Vemo pa, da potrebujemo različne opraševalce, torej divje opraševalce, ki so vedno bolj ogroženi.”Med njimi so tudi čmrlji, ki so posebno pozornost Danila Bevka pritegnili kmalu po njegovem doktoratu. “To, da sem se začel ukvarjati z njimi, mi ni bilo težko, saj so čmrlji moja ljubezen že od zgodnjega otroštva. Tako se s čmrlji ukvarjam že več kot 30 let, čeprav nisem tako zelo star,” je povedal v podkastu.Je tudi predsednik društva Čmrljica in komisije za alternativne opraševalce pri Čebelarski zvezi Slovenije. V Sloveniji je bilo sicer doslej najdenih 571 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev. Na strehi instituta za biologijo pa bodo že kmalu začeli z vzgojo čmrljev, da jiih bodo zaradi njihovega varstva bolje spoznali.

Ob vročih poletnih dnevih ob stoječih vodah pogosto opazimo sluzaste koprene zelene ali modre ali pa npr. v Blejskem jezeru, rdeče barve. Gre za mikroskopske alge in cianobakterije, organizme, ki predvsem v morjih proizvedejo dobro polovico kisika v zraku. Niso pa popolnoma vse sluzaste koprene na stoječih vodah v vročini strupene. In ravno zato so ob pomanjkanju državnih vlaganj v monitoring stoječih voda (razen kopalnih), v skupini za ekotoksikologijo Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo že pred nekaj leti ustvarili spletno platformo https://ciano.si , kjer lahko vsakdo z dostopom do interneta raziskovalce obvešča o pojavu. Vzorce prevzame in analizira NIB s standardnimi znanstvenimi analitičnimi metodami. Ob nedavni razstavi o cianobakterijah jih je vodja skupine za ekotoksikologijo dr. Tina Eleršek opisala bolj podrobno. FOTO: Tina Eleršek na razstavi ob enem od plakatov v novih prostorih NIB VIR: Program Ars, Goran Tenze

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv

Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Ob Tednu Karitas in skorajšnjem začetku adventnega časa smo z Bernardo Grašič in Dašo Štalc iz Young Karitas spregovorili o osamljenih, kako lahko z majhno gesto dobre volje nekomu, ki ga ne poznamo, polepšamo nekaj trenutkov. Odprtih je več projektov. Poročali smo o Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja in ob sklepu oddaje povabili k Taizejskim molitvam ob novoletnem Evropskem srečanju mladih v Ljubljani.

Ob Tednu Karitas in skorajšnjem začetku adventnega časa smo z Bernardo Grašič in Dašo Štalc iz Young Karitas spregovorili o osamljenih, kako lahko z majhno gesto dobre volje nekomu, ki ga ne poznamo, polepšamo nekaj trenutkov. Odprtih je več projektov. Poročali smo o Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja in ob sklepu oddaje povabili k Taizejskim molitvam ob novoletnem Evropskem srečanju mladih v Ljubljani.

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.

»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.

Tretji teden od uničujočih poplav so na prizadetih območjih še vedno osredotočeni na obnovo domov, vzpostavljanje prometnih povezav, nujno oskrbo. Ljudje so najprej reševali svoja življenja, potem imetje, zdaj pa potlačena čustva prihajajo na površje. Vse bolj se kaže potreba po sanaciji duševnih stisk ljudi. Prvi so se nanje odzvali psihologi Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, od srede naprej pa na terenu delujejo mobilni teami, ki jih usklajujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kako priti do ljudi v stiski? Kakšno vlogo ima država in kakšno nevladne organizacije? Kako bo dolgoročno poskrbljeno za psihosocialno blagostanje ob tem ko že brez izrednih razmer vlada manko usposobljenega kadra? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Evo Lipovšek. Gostje: Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; Peter Markič, psiholog Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite; Julija Pelc, psihologinja, predsednica strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije, koordinatorka brezplačnega telefona za psihološko oporo ob poplavah.

"Mlajši kot je otrok, več bo imel telesnih simptomov, bolel ga bo trebušček, glava, imel bo motnje spanja. Ko otrok enkrat že zmore ubesediti svojo stisko, potem se lahko z njim veliko pogovarjamo. A dajmo mu občutek, da zmoremo poskrbeti tudi zanj: 'Glej, težko je, ampak bomo zmogli'."Med prvimi, ki so v ujmah prizadetim prebivalcem na kamniškem in koroškem prisluhnili in jim nudili čustveno oporo, je bila tudi Barbara Čibej Žagar, vodja državne Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti. V stiski so seveda tudi otroci. Kako se njihove travme kažejo sedaj, ko so sveže, kakšne posledice lahko pričakujemo čez tedne in mesece, kako jim lahko pomagamo? Da bi psihosocialna pomoč prišla do čim več tistih, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu. Vsi kontaktni podatki, kako je v posameznem kraju mogoče dobiti to pomoč, so zapisani na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše poletne suše in vročinski valovi. Poleg tega, da ti zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, pomenijo velik stres tudi za rastline in s tem vse bolj negotovo pridelavo hrane. Pri raziskavah, ki vodijo žlahtnjenje rastlin, da bi bile te čim bolj odporne tako na ekstremne vremenske pojave kot na škodljivce, so naši raziskovalci zelo uspešni. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo jim je, denimo, uspelo razviti krompir, odporen na enega najhujših škodljivcev, to je koloradski hrošč. Pri svojih raziskavah sicer tesno sodelujejo tudi s Kmetijskim inštitutom. Pogovoarjali smo se z doktorico Kristino Gruden, vodjo oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

V soboto, 20. maja je bil Svetovni dan čebel, nekaj dni prej pa so na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili zasnovo metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji. V sodelovanju z ZRC SAZU in Prirodoslovnim muzejem Slovenije je NIB po treh letih projekt sklenil tako, da bo izvršna oblast - i.e. ministrstva za kmetijstvo in za naravne vire in prostor - ugotovitve lahko uporabljala za naravovarstvena ukrepanja. V triletni raziskavi so od 575 pri nas doslej najdenih vrst divjih čebel, čmrljev in čebel samotark, našli 239 vrst na petih območjih. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu namreč ne opravijo medonosne, »domače« čebele temveč divji opraševalci, kamor spadajo divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke. Poznavalec njihove vloge doc. dr. Danilo Bevk z inštituta za biologijo pravi, da bi brez njih tudi medonosne čebele ne mogle opraviti levjega deleža razmnoževanja cvetočih rastlin, predvsem kulturnih. To pa je za prehransko samostojnost življenskega pomena. FOTO: Temnokrili zemeljski čmrlj, VIR: Blaž Koderman, NIB

Biolog dr. Davorin Tome je pretekli teden v krajšem predavanju na Nacionalnem inštitutu za biologijo z retoričnim vprašanjem »Kaj pomeni biti travniška ptica?« osvetlil temelje razumevanja počasnega zmanjševanja travniških vrst ptic pri nas in v severnem Sredozemlju. Šlo je za prireditev na kateri je butična štajerska pivovarna, ki na pločevinke tiska življensko ogrožene vrste živali, Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na NIB podarila prispevek za del izvedbe raziskav travniških ptic. D.Tome je postregel s primerjalnimi podatki spremljanja in štetja travniških ptic selivk, ki zaradi intenzivne kmetijske obdelave travnikov množično izumirajo. FOTO: Davorin Tome na predavanju na NIB na temo, kaj pomeni danes biti travniška ptica VIR: Goran Tenze, Program Ars

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu.

S strašno hudim Jernejem Polajnarjem, biologom in wikipedistom, smo tokrat reševali komunikacijske zadrege, ki bi jih sicer imeli med druženjem z žuželkami. Jernej, zaposlen na Nacionalnem institutu za biologijo, je namreč nekakšen interpret njihovega jezika, saj jim že vrsto let precej konkretno prisluškuje in ugotavlja, kaj si imajo povedati. Bi pa veljalo povedati, da ti živi in živahni predmeti njegovega preučevanja seveda nimajo jezika in glasilk, so pa razvili »govor« tako, da se tresejo; vibracije, ki jih ustvarijo, pa imajo točno določen pomen. Sicer pa je Jernej tudi eden vodilnih slovenskih wikipedistov. Wikipedio soustvarja zdaj že več kot 15 let. Pri tem vsak dan pregleda tudi po 200 objav, jih ureja, briše in piše. V vseh teh letih so zgolj slovenski urejevalci prispevali že več kot 175.000 objav. Kakšen je videti z lupo povečan svet žuželk in kakšno je delo v zaodrju Wikipedije, pa preverite v tokratnem podkastu.

Rastlinski virusi povzročajo polovico vseh novih bolezni rastlin in škodo kmetijstvu, ocenjeno na desetine milijard evrov. Raziskovalne preboje za njihovo zmanjšanje, predvsem pa za njihovo boljše razumevanje ter preseganje je na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno soočilo več kot 200 raziskovalcev iz 43 držav na mednarodni konferenci "International Advances in Plant Virology". Konferenca je potekala v okviru projekta odličnosti Marie Sklodovska Curie INEXTVIR. Biologinja prof.dr. Maja Ravnikar, tudi direktorica NIB bo povzela napredek in raziskovalne dosežke rastlinskih virologov s srečanja v Ljubljani, ki so ga pripravili skupaj z angleškim biološkim društvom. FOTO: Učinek virusa pegavosti in uvelosti paradižnika TSWV VIR: Nejc Jakoš, arhiv NIB

Pogovor z virologinjo mag. Katarino Prosenc Trilar, ki je nekaj časa delala pri Svetovni zdravstveni organizaciji Če vprašaš Katarino Prosenc Trilar, kakšna je jesen, reče, da jo najlaže opiše s tremi asociacijami. Prva je trgatev. V družini so namreč imeli vinograd. Druga so pisane barve. Za tretjo asociacijo pa najprej pojasnilo: Katarina Prosenc Trilar je strokovnjakinja, ki dela v Nacionalnem laboratoriju za zdravje. Njena tretja asociacija na jesen zato ni presenečenje, saj kot sama pravi, ne more iz svoje strokovne kože. Tretja asociacija so prehladna obolenja in gripa. Kaj pa rada počne v prostem času? Kaj imata skupnega s soprogom?

Kakšno vlogo imajo virusi v ekosistemih, še ni povsem jasno. A danes se s sodobnimi pristopi odkriva številne nove viruse in zelo zanimivo je raziskovanje, kako se virusi premikajo med različnimi deli ekosistema. O virusih smo se v zadnjih letih naposlušali več, kot verjetno kadarkoli prej, in skoraj zagotovo več, kot bi si želeli. A to še vedno ne pomeni, da o njih vemo zelo veliko. Kot prvo, virusi so izredno raznolika skupina, kot drugo so izredno majhni in velike večine med njimi niti ne poznamo. Seveda pa ob omembi virusov najprej pomislimo na bolezni in prav povzročitelji bolezni med virusi so seveda tisti najbolj poznani in preučevani. Pandemija koronavirusne bolezni je v zadnjih letih virologijo vsekakor pognala v izjemno visoke obrate, pospešila raziskave in utrla pot novim pristopom, ki so po eni strani pomagali premagovati pandemijo, po drugi pa so seveda odprli nove možnosti tudi pri preučevanju vseh drugih virusov.»Raziskovalci smo prav zato, da lahko odkrijemo stvari, ki jih prej ni še nihče,« pravi biolog dr. Denis Kutnjak, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. Na prehodu v 21. stoletje se je meroslovje tako v svetu kot tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani začelo razvijati na področju kemije in biologije. NIB se že od takrat ukvarja z natančnim merjenjem organskih spojin in delcev, npr. množico virusov ali njihovih nukleinskih kislin, torej z DNK ali RNK. Predvsem gre za področja celične biologije, genetike, mikrobiologije in molekularne biologije, razvijajo pa tudi aplikacije v  biotehnologiji, medicini, veterini in pri zagotavljanju nadzora varne hrane in spremljanja okolja. Meroslovno delovanje na področju biologije so začeli še intenzivneje razvijati po letu 2009, ko so se vključili v delovanje državnega meroslovnega sistema pod pokroviteljstvom Urada RS za meroslovje. Zaradi večletnih izkušenj pri razvoju metod določanja virusov iz različnih vodnih okolij so med prvimi na svetu vzpostavili monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah iz komunalnih čistilnih naprav, Komisiji EU pa pomagali oblikovati strategije in priporočila za vse države članice EU. Biologinja dr. Mojca Milavec z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, NIB, bo osvetlila njihovo tovrstno vlogo v državnem in mednarodnem okviru.

Uradna kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. Naše reke, jezera in morje ponujajo 48 odsekov, ki ustrezajo kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost kopalnih voda, kateri so kriteriji za ocenjevanje bazenske vode? Gostja je Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.Večina kopalnih voda je odlična, v slabem stanju je kopalno območje Kolpe PrimostekUradna kopalna sezona na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. Naše reke, jezera in morje ponujajo 48 odsekov, ki ustrezajo kriterijem za naravne kopalne vode. Kakšna je kakovost kopalnih voda, kateri so kriteriji za ocenjevanje bazenske vode? Gostja je Ivanka Gale, dr. med., specialistka za higieno in javno zdravje iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK governmentAli nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz? Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.

Pomladno vreme in višje temperature na plano vsako leto zvabijo tudi nekatere živali, ki jih nismo najbolj veseli. Mnoge motijo žuželke, še posebej nezaželene so v naših bivališčih mravlje, ose, muhe, komarji, drugi se vsako leto borijo z glodavci, kot so miši, podgane, polhi. Kako ravnati preventivno, da jih ne privabimo v svoj dom, kaj storiti, ko so že prisotni? V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na ta vprašanja odgovarjal Miran Zupan, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Kranju. Pokličite ali nam pišite!