Podcasts about znani

Znani katoliški duhovnik in eksorcist, 5. maja 2017 umrli, Marijan Arhar je kot bogoslovec pisal posebni, duhovni dnevnik. Kot knjigo z naslovom »Duhodnevnik« ga je uredila psihologinja iz Skupnosti Emanuel Helena Reberc.

Rusija je pred uro in pol po lastnih navedbah ustavila vse napade na Ukrajino. Predsednik Vladimir Putin je namreč razglasil enostransko velikonočno premirje. To bo po njegovih besedah veljalo do jutri opolnoči, odločitev pa da so spodbudili tudi človekoljubni nameni. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo ukrajinska stran sledila njihovemu zgledu, a dodal, da morajo biti ruske čete pripravljene odbiti morebitne kršitve prekinitve ognja in sovražnikove provokacije. Ukrajinska stran je v prvih odzivih skeptična. Ostali poudarki oddaje: V Rimu sklenili drugi krog pogovorov o iranskem jedrskem sporazumu. Prvi odzivi pozitivni. Pri okraševanju vatikanske bazilike tudi tokrat sodelovali slovenski cvetličarji. Znani rezultati analiz vode v sosednjih zgradbah Maximarketa. Okužilo se je več kot 350 ljudi.

Po tednu, polnem povratnih tekem osmine finala na evropskih nogometnih tekmovanjih, so že znani vsi četrtfinalisti. V konferenčni ligi, tekmovanju tretjega kakovostnega razreda, so nogometaši Celja sinoči gostovali v Švici pri Luganu. Karavana smučarkih skokov pa se s skakalnice nad Oslom seli na letalnico v Vikersundu. Tudi v nadaljevanju norveške turneje bo pri skakalkah vlogo favoritinje branila Nika Prevc, ki si je z včerajšnjo zmago štiri tekme pred koncem sezone že zagotovila drugi veliki kristalni globus.

Skozi prizmo zgodovine šolstva na Slovenskem je mogoče brez posebnih težav razbrati celotno slovensko zgodovino v minulem stoletjuZnani francoski marksistični filozof Louis Althusser je njega dni trdil, da je šola najpomembnejši ideološki aparat države. To se pravi, da po Althusserjevem mnenju država izobraževalni sistem uporablja, da bi iz učenk in učencev navsezadnje ustvarila državljanke in državljane po svojem okusu, da bi jim, drugače rečeno, med poukom vcepila ideje, predstave oziroma vrednote, ki bodo iz mladih naredili kolikor marljive in produktivne toliko oblastem poslušne odrasle, ki bodo – za dobro mero – znali živeti v tvornem sožitju z drugimi sodržavljankami in sodržavljani. Da ta teza slej ko prej ni iz trte izvita, lahko opazimo, če si pogledamo zgodovino šolstva na Slovenskem nekako od konca 19. do sredine 20. stoletja. To je bilo, kot vemo, obdobje globokih družbenih in političnih pretresov oziroma sprememb. Človek, ki se je, denimo, rodil leta 1890 v Trstu, se leta 1925 zaradi fašističnih pritiskov preselil v Maribor, leta 1942 pa pred nacističnimi okupacijskimi oblastmi pobegnil v Ljubljano, kjer je leta 1950 tudi umrl, je v vsega šestih desetletjih skusil življenje v Avstro-Ogrski, v Italiji, Nemčiji in dveh Jugoslavijah, prvi, Karađorđevi, in drugi, socialistični. In prav vsaka izmed teh držav, prav vsak izmed teh politično-ideoloških režimov si je ob svojem času prizadeval ustvariti izobraževalni sistem po svoji meri. Kako se je torej v hitrem teku let prve polovice 20. stoletja spreminjala šola na slovenskem narodnem ozemlju? Kako so se, na primer, spreminjali jeziki, v katerih se je na Slovenskem poučevalo, kako predmetnik, ki se ga je poučevalo, in kaj nam vse to pove o zgodovinskih preizkušnjah, ki smo jih Slovenci navsezadnje preživeli? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili teologa in zgodovinarja, predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti ter kustosa v Slovenskem šolskem muzeju, dr. Simona Malmenvalla. Foto: poslopje Gimnazije Jurija Vege v Idriji, v katerem je po l. 1901 domovala prva državna srednja šola, v kateri je pouk potekal izključno v slovenščini (Dunja Wedam / Wikipedija)

Protikorupcijska komisija bo danes v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba in več prič. Prijavo zoper premierja je na KPK in tožilstvo vložila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu z Golobom odstopila s položaja. Medtem ko bo KPK presojal na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa se s kazenskim vidikom Golobovega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji po prejeti ovadbi policijske uprave Ljubljana ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo. Tam še niso sprejeli odločitve, kako naprej. V oddaji tudi: - Znani bodo podatki o brezposelnih. Trg dela tudi pri nas zaznamujejo težave nemške avtomobilske industrije. - Po včerajšnjih pozivih k okrepitvi vojaške pomoči Ukrajini danes zunanji ministri Nata nadaljujeo razpravo o ruskih grožnjah. - V Južni Koreji odpravili vojno stanje, ki ga je po razgreti razpravi o proračunu razglasil predsednik Jun Suk Jol.

Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal. Več dni se je dogajal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal. Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo zaželeno sporočilo in potem se vse odvije bolj ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne pride do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo. Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes tako ali drugače oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen. Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti govor. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka. Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik. S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Kako bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren na potrebe, primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.

Znani študentski dom Korotan ostaja simbol slovenstva na Dunaju, zagotavlja pristojni minister Matej Arčon. Poleg obnove doma, za katero je SDH namenil 1,9 milijona evrov, bo pomembno, kaj se bo v njem v prihodnje dogajalo, opozarja minister. Lipuševo mladje 1960 – 1981 je bil naslov znanstvenega simpozija, ki je prav tako potekal na Dunaju. Različni razpravljavci so osvetli vlogo te več kot zgolj literarne revije, zelo pomembne za koroške Slovence, in Florjana Lipuša, soustanovitelja in dolgoletnega urednika. Zavijemo v Rezijo, ki je za obiskovalce zanimiva v vseh letnih časih. Ustavimo se v Muzeju rezijanskih ljudi, kjer je na ogled razstava o rezijanskih mizarjih. Prek Ljubljane, kjer je na študijski izmenjavi zelo dejaven tržaški Slovenec Gabriel Milič, odpotujemo še v Monošter. V tamkajšnjem Slovenskem domu Lipa so na ogled postavili dela že 23. likovne kolonije, ki je poleti v Porabju združila zelo različne umetnike iz štirih držav. Kako pa kaže galeriji v Monoštru? Foto (Silva Eöry): utrinki z razstave v Monoštru  

Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.

Na domačiji Rezelj v Dvoru pri Žužemberku so se začeli 13. Dvorski likovni dnevi. Tudi letos prihaja ustvarjalno vitalna ter zanimiva in raznolika likovna ekipa 14 ustvarjalcev: slikarke in slikarji, kipar in fotograf. Glasbeno-scenski projekt Vampirabile, ki je nastal po idejni zasnovi dirigentke Karmine Šilec ter režiserke in scenografke Mete Hočevar, je minuli konec tedna doživel izvedbo v Shaw Auditoriumu v Hongkongu z 80-člansko projektno zasedbo. Znanih je pet pesniških zbirk, ki se potegujejo za letošnjo Veronikino nagrado. Strokovna komisija je izbrala Majo Miloševič Čustić z zbirko Vidno polje, Jureta Jakoba z zbirko Drobne opazke, Tonjo Jelen z zbirko Od točke nič, Barbaro Korun z zbirko Vnazaj in Denisa Škofiča z zbirko Tuskulum.

Znani sodnik je na podlagi dolgoletnih izkušenj v ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Znani protestantski pridigar je imel štiri ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Spoštovani, ni mi všeč, da človeško trpljenje tolmačimo kot kazen za greh ali kot zdravilo, da bi se poboljšali. To povzroča preveč travm in meče slabo luč na Boga. Jezus Kristus je takšna natolcevanja zanikal. Ko so ga Judje vprašali, kdo je zgrešil, ko je bil sleporojeni ujet v strašno trpljenje, je rekel, da za to ni kriv ne on ne njegovi starši. Če bi bilo trpljenje kazen ali pa zdravilo, se Jezus Kristus ne bi boril proti zlu in trpečim ne bi pomagal, niti sam ne bi šel na križ. Takšno učenje je nekrščansko, ker Bog ni tak. Trpljenje ni samodejno nekaj dobrega in koristnega. Sveto pismo trdi, da je Boga zatajila ista svoboda, ki jo je Bog podaril človeku. Človeška svoboda, ki je cena resnične ljubezni, se je odpovedala ljubezni. Če bi bili ustvarjeni kot marionetno gledališče lutk na vrvici, bi bil Bog upravičeno glavni krivec. A ker Božja ljubezen posledično vključuje svobodo, s tem prevzema riziko za njeno zlorabo in za trpljenje. Nezaslišano je, da dovoli biti suvereni Bog odvisen od nas, nepredvidljivih. Da se absolutno svobodni Bog dovoli ujeti v naše odločitve. Kot da nas potrebuje, da bi bil lahko Bog, in bi mu bilo brez nas dolgočasno. Teolog Johannes B. Brantschen pravi, da je to čudež nad čudeži, ker je Bog sam v sebi itak večni dialog ljubezni v Sveti Trojici. Takšnega Boga, ki noče biti Bog brez nas in noče biti srečen brez nas, ni niti v domišljiji. Samo en odgovor je. Gre za tako nerazumljivo norost ljubezni, da je pohujšljiva in škandalozna. Bog raje doživlja svoj neuspeh glede vprašanja trpljenja, kot da bi se odpovedal ljubezni, izraženi v podarjeni nam svobodi. Ne prisega pri moči in čudežih, ampak vse stavi na ljubezen. Na svet je poslal svojega Sina, da nam pove, kako noro rad nas ima. Kajti ljubezen lahko prebudi le ljubezen. Na križu vpije njegova trpeča ljubezen, ki je več od sočustvovanja. Kdaj bomo to doumeli? Bog spoštuje našo svobodo, ker želi našo ljubezen. Vsemogočni Bog je povsem nemočen, ko mi ne odgovorimo nanjo. Njegova ljubezen ni vsiljiva, ampak je potrpežljiva. Bog od večnosti do večnosti čaka in trpi zaradi neodgovorjene ljubezni. Tudi pogubljeni bodo večna bolečina njegove ljubezni, ne pa kazni. Znani oxfordski profesor Clive S. Lewis je izjavil, da je Božja jeza tekočina, ki teče, ko razrežemo Božjo ljubezen, in ni v nasprotju z njo, ampak je rezultat izražanja iste. Zakaj dobri Bog dopušča trpljenje in ne posreduje? Zato, ker resno jemlje našo svobodo. Če bi odvzel trpljenje, bi nam moral odvzeti tudi svobodo in nas degradirati v marionete. Moral bi nas uničiti, a raje prosi za našo ljubezen. Ve, da bi bila ljubezen brez svobode bistroumni nesmisel, oksimóron, kot leseno železo ali okrogla kocka. Trpeči Kristus ni čudežno stopil s križa, da bi dokazal svojo božanskost, ker nas noče pokoriti s čudeži, ampak želi našo svobodno ljubezen. To mu toliko pomeni, da se raje spušča v tveganje in pristaja na zlorabo svobode, s tem pa posledično tudi na svoje trpljenje.

Piše Milan Vogel, bere Bernard Stramič. Zgodovinarka dr. Mateja Ratej, sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU, preučuje predvsem družbene razmere med svetovnima vojnama in najvplivnejše nosilce takratnega dogajanja. Ob pisanju monografije o dr. Antonu Korošcu, predsedniku Slovenske ljudske stranke in tako najvplivnejšem človeku v katoliški cerkvi, ki je držala roko nad večino slovenskega prebivalstva, jo je posebej pritegnilo žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojna, kakor je tudi podnaslovila svojo monografijo Rožengrunt. Delo ima tako po vsebini kot po naslovu veliko skupnega s pesniško zbirko Daneta Zajca Rožengruntar iz leta 1975. Menda naj bi bila to žival s človeškimi lastnostmi. Lahko pa bi bil tudi človek z živalskimi lastnostmi. Na podlagi sodnih spisov, hranjenih v arhivu mariborskega in delno murskosoboškega okrajnega sodišča, in nekaterih drugih virov je rekonstruirala okrog trideset umorov, ki so se na območju Slovenskih goric, Haloz in okolice Maribora zgodili med kmečkim delavstvom, znanim pod imeni kočarji, viničarji in bajtarji, v Slovenskih goricah želarji, v Halozah gormani in Prlekiji kajžarji. Glavni vzrok za umore so bile večinoma življenjske razmere. Kmečki delavci brez lastne zemlje, po agrarni reformi pa so je dobili največ 1,5 ha, kar nikakor ni bilo dovolj za preživetje zelo številnih družin, so bili ekonomsko odvisni od bogatih lastnikov v mestih. Veliko kočarskih deklet se je zato poročilo s precej starejšimi moškimi, ki so imeli zemljo, nato pa so se jih na različne načine poskušale čimprej rešiti. Ena že leto dni po poroki. Načini so bili kruti – od gnojnih vil, motik, železnih palic in drugega orodja do zastrupljanja z arzenikom, ki so ga uporabljali kot strup proti mišim in podganam in so ga zato imenovali mišnica. Znani so primeri, ko so materi pri umoru pomagali tudi otroci. Teh pa je bilo v kakšni družini tudi tri vrste. Poleg zelo težkih življenjskih razmer je bil vzrok za takšne ženske reakcije največkrat nasilje, kot so posilstvo, pretepanje ali verbalno nasilje. Bil je primer, ko je ženska prenašala pretepanje, moža pa je pokončala, ko je začel pretepati še otroke. Veliko manj nasilja bi seveda bilo, če ne bi bilo zelo prekomernega pitja, zlasti domorodne šmarnice, ki so si jo lahko privoščili, kajti sortno vino je bilo le za ”gospodo”. Pri vsakem nasilju je bil umorjeni moški prikazan v lepši luči kot ženska, čeprav je bil lahko hud pijanec, samo da je pridno delal, kar je bilo med ljudmi edino merilo. Temu ustrezna je bila tudi zakonodaja, ki je za enake zločine moškim dosojala neprimerno nižje kazni. Dr. Vesna Leskošek piše, da ženske ”niso bile kaznovane le za kaznivo dejanje, ki so ga storile, temveč tudi zato, da so to storile kot ženske, ki bi morale ohranjati podrejenost in odvisnost od moških”. Dejanje zoper moža pomeni ”osnovno kršitev 'naravnega reda', za katero ni opravičila. Vzeti življenje gospodarju lahko kaže le na njeno sprijenost in 'bestialnost'”. Zato ne preseneča, da je bilo ženskega nasilja največ po prvi svetovni vojni, ko so vračajoči se moški spet hoteli vzpostaviti partriarhat, kot ga je propagirala Cerkev ne glede na to, da so se ženske s prevzemom moških del v času vojne emancipirale. Bistvo knjige pa je zadela recenzentka Maja Širovnik: ”Mateja Ratej ne piše kronologije, ona piše zgodbe, ki si prizadevajo v sicer brezciljno kronologijo vnesti občutek perspektive in smisla. Rožengrunt je zgodovinska (in faktično preverljiva) pripoved o tem, zakaj so ženske odhajale z agrarnih območij in zakaj se jim tam, kamor so se priselile, ni godilo bolje. Pripoved o tem, kako so živele, zakaj so umirale in kako sta bila z življenji in konci povezana spolno nasilje in moški odnos do abortusa. In nazadnje najpomembnejše: zakaj so nasilje trpele, zakaj so ga izvajale, zakaj so v skrajni sili ubijale in kako v našteto umestiti njihov socialni (ter z geografijo zvezani) položaj. Pomembna sta ta zakaj in kako.” Monografija Mateje Ratej Rožengrunt tako prek nasilja govori o patriarhalnosti, prekarnosti in klerikalnosti v tedanji družbi, iz katere je mogoče potegniti marsikatero podobnost v današnji čas.

Vročinski val bo še vztrajal, možen je tudi temperaturni rekord morja. Vročina vztraja tudi na Balkanu.Znani so rezultati splošne in poklicne mature. Uspešnost je visoka, večjih odstopanj rezultatov v primerjavi s prejšnjimi leti ni.Slovenija v nakup patrij. Janša: Gre za ironijo zgodovine.Madžarski veleposlanik v Sloveniji za Radio Ognjišče o Orbanovi mirovni misij v Kijev, Moskvo in Peking.Neopravičljiv genocid bošnjakov v Srebrenici prebuja vprašanje: Zakaj Slovenci ne moremo dostojno pokopati svojih pomorjenih žrtev?Šport: Angleži preko Nizozemcev do finala evropskega nogometnega prvenstva proti Špancem.Vreme: Danes in jutri bo sončno, vroče in soparno. Danes popoldne in zvečer bodo plohe in nevihte.Zamrznitev cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dobiva epilog - vladni ukrep bo davkoplačevalce stal 33 milijonov evrov in pol.Vrh Nata: Zahod Ukrajini začel pošiljat letala F16, voditelji z zavezo o krepitvi obrambne industrije.Šport: Pred kolesarji na Touru dve ravninski trasi pred spopadom v Pirenejih.

Za 92 odstotkov kandidatov na splošni maturi in 90 odstotkov na poklicni je danes vesel dan, sploh pa za 20 maturantov, ki so dosegli vse točke na splošni maturi, in 76 na poklicni. Rezultate so zjutraj objavili v informacijskem sistemu državnega izpitnega centra. V oddaji tudi: - Golob napovedal podpis pogodbe s Patrio do konca leta. - Ob prvem mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici pozivi k spravi. - Mednarodni projekt slovenskim gozdarjem ponudil pripomočke za sonaravno gospodarjenje.

Znani so prvi odzivi na vladni predlog pokojninske reforme oziroma zvišanje upokojitvene starosti na 67 let, podaljšanje obdobja za izračun pokojnine, zvišanje odmernega odstotka in izenačitev prispevnih stopenj. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija bo podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko za pol leta. - Rusija in Severna Koreja popisali dogovor o medsebojni pomoči ob morebitnih napadih drugih sil. - Sonaravno urejanje vodotokov je navadno cenejše, poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Od severa nas je danes zajela hladna fronta, ki je s seboj prinesla precej nižje temperature in padavine, ponekod se je sneg spustil do nižin. Na cestah so tudi plužne skupine. V prometnoinformacijskem centru voznike opozarjajo, da je zimska oprema obvezna, če je na vozišču sneg. Drugi poudarki oddaje: - Izrael Iran znova svari, da po nedavnem raketnem napadu ne bo ostal nekaznovan. - Po navedbah premierja Goloba v HSE pripravljajo scenarij radikalnega znižanja proizvodnje v TEŠ 6. - Znani so prvi nasprotniki slovenskih rokometašic in rokometašev na olimpijskih igrah.

K čemu nas spodbuja letošnji teden molitve za duhovne poklice?Znani katoliški vplivnež Matt Fradd o grehu in odrešenjuPet let po požaru parišle stolnice Notre Dame obljubljajo odprtje cerkve do poletnih olimpijskih iger

Drugi poudarki oddaje: V zdravstvenih domovih na zgornjem Vipavskem in v Tolminu bodo zaradi umika soglasij za nadurno delo nastale velike organizacijske težave Kmetje v občini Šentjur nasprotujejo vzpostavitvi dveh suhih zadrževalnikov na najboljših kmetijskih zemljiščih Začenja se širitev grosupeljske osnovne šole Brinje, ki jo že nekaj časa pesti prostorska stiska Znani so rezultati arhitekturnega natečaja za ureditev propadajoče mariborske tržnice Tabor

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. O slovenskih sledeh v Gradcu pripoveduje Simon Ošlak Gerasimov, novinar slovenskega programa ORF, profesor slovenščine in ruščine ter književnik, avtor kulturno zgodovinske študije Slovenski Gradec. Brez znanja jezika tudi kulturnega delovanja ne bo, zato je ključno šolstvo, ki vzgaja mlade govorce. Svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak pojasnjuje, da je pomanjkanje usposobljenih učiteljic in učiteljev tudi pri njih težava, vendar bi jo lahko s finančnimi spodbudami madžarskih oblasti uspešno začeli reševati. Usposobljenih mladih rojakov, željnih poučevanja, je namreč dovolj, zagotavlja. Asimilacija je svoje naredila v Kanalski dolini. Kot ugotavlja Rafko Dolhar, je bilo slovensko govorečih tam več v časih fašizma, kot jih je danes. Znani tržaški rojak, dejaven tudi v manjšinski politiki, je ob svojem 90. rojstnem dnevu izdal knjigo Kanalska saga, s katero se je poklonil očetu Alojzu Dolharju, znanemu zdravniku, ki je v Kanalski dolini pustil neizbrisne sledi. Foto(SPZ in KKZ) - vabilo na osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu

Shakespeare se z decembrsko premiero uprizoritve komedije Kar hočete, v režiji Janusza Kice, vrača na oder ljubljanske Drame, kjer je bil prvič uprizorjen natanko pred sto leti.Komedija Kar hočete je znana tudi pod naslovom Dvanajsta noč. Nastajala je med letoma 1600 in 1602, in sodi med Shakespearove najpogosteje uprizarjane komedije. Prvič so jo uprizorili na dvoru kraljice Elizabete leta 1602. Znani shakespearolog Herold Bloom je dejal, da če Shakespeare ne bi obstajal, bi imeli popolnoma drugačno mnenje o človeku. Tudi sam sem istega mnenja, pravi Janusz Kica, Shakespeare ima neverjeten pogled na vse naše skrivnosti in pomanjkljivosti in prav to iščem v njegovih delih. Podobno kot peljemo avto v pralnico, bi morali tudi naše možgane izprati v kakšni pralnici, Sahakespeare je ta pralnica, očisti človeka, ker se ukvarja samo s tem, kar je pomembno.

Ireneusz Raś z PSL - Trzeciej Drogi, goszczący we wtorek w "Rozmowie poranka" na antenie Polskiego Radia 24, podkreślił, że w koalicyjnym rządzie Donalda Tuska nie będzie niespodzianek. Polityk zadeklarował też, że poparłby obywatelski projekt wprowadzający w Polsce refundację naprotechnologii. 

V začetku tedna so razglasili prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in nagrajence Prešernovega sklada. V oddaji pa tudi o prejemnikih nagrad in priznanja Ivane Kobilca, o bibiliofilski izdaji Mojstri slovenskega impresionizma in dveh novih razstavah. Ogledali smo si pregledno razstavo Aleksandre Vajd v MSUM in razstavo Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu. Minute pa namenjamo tudi literatu Aleksandru Hemonu, ki se je ta teden mudil v Sloveniji.

Premier Robert Golob za ministra za javno upravo predlaga poslanca Svobode Franca Propsa, za naravne vire in prostor pa državnega sekretarja Jožeta Novaka. Oba se bosta prihodnji teden predstavila pristojnima parlamentarnima odboroma. Predloga o imenovanju Vojka Adamiča za kmetijskega ministra pa premier Golob še ni vložil, neuradno, ker je Adamič trenutno v tujini. Druge teme: - Obžalovanje mednarodne skupnosti zaradi vnovičnega nadaljevanja spopadov v Gazi in pozivi k obnovitvi dogovora o prekinitvi ognja. - Podnebni vrh mora spremeniti pravila igre, je v Dubaju dejal generalni sektretar Združenih narodov Antonio Guterres in dodal, da za ukrepanje še ni prepozno. - Zaradi obilnih padavin na severozahodu bi po napovedih lahko poplavljala predvsem Sava Bohinjka s pritoki.

Premier Robert Golob naj bi jutri v državni zbor poslal imena kandidatov, s katerimi bi zapolnil položaje ministrov za javno upravo, kmetijstvo ter naravne vire in prostor. Neuradno gre za poslanca Svobode Franca Propsa, županskega kandidata stranke Vojka Adamiča, za vodenje ministrstva za naravne vire in prostor pa še niso izbrali med državnim sekretarjem na ministrstvu Jožetom Novakom in nekdanjim ministrom za okolje prostor Juretom Lebnom. Več po drugih poudarkih oddaje: Druge teme: - Vlada znižala trošarine na pogonska goriva, sestavlja tudi ukrepe proti energetski revščini - Med začasnim premirjem v Gazi narašča napetost na Zahodnem bregu - V Rusiji prepovedali gibanje LGBT, češ da spodbuja sovraštvo

Warszawski biznesmen ujawnia ze szczegółami jak działa i ile zarabia klub Go Go i agencja towarzyska. Jeśli zastanawiałeś się, czy znani piłkarze, politycy, aktorzy lub prawnicy korzystają z takich usług, polecam posłuchać tej historii. Oszukiwanie i szantażowanie klientów, wystawianie lipnych rachunków na ogromne kwoty, walka z konkurencją o dziewczyny oraz naginanie i łamanie prawa to tylko część uroków prowadzenia klubu nocnego w Warszawie. ✖️ Socjale • http://linktr.ee/podcast.narratora ✖️ Wsparcie • https://buycoffee.to/narrator --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/podcast-narratora/message

Znani britanski časnikar Malcolm Muggeridge se je spreobrnil ob srečanju s sveto Materjo Terezijo, ko jo je obiskal v Kalkuti in od blizu videl, kaj vse dela za uboge. Natančno je opazoval, kar se je dogajalo v dveh velikih sobah, in potem si ni mogel kaj, da ne bi rekel materi Tereziji: "Mati, tu je vse, kar naredi pekel na Zemlji: skrajna revščina, podhranjeni, okostnjaki ... Tu zreš smrti v obraz, pa vendar se smehljajo, ni videti obupa, ampak veselje do življenja. Kaj je vzrok za to?« Mati Terezija je ravno pitala neko podhranjeno ženo, ki jo je tedaj pobrala s ceste. Za trenutek je prenehala delo, pogledala časnikarja in odgovorila: "Tukaj ni pekel, tukaj so nebesa, ker je tukaj ljubezen!" Potem je mirno nadaljevala hranjenje žene, ki je imela odprta usta kot otrok, ki ga mati doji. Malcolma je to, kar je videl, pretreslo. Toda kot iskalec resnice je hotel razložiti skrivnost te junaške ljubezni in je vprašal: "Toda kje najdete moč za vse to, kje najdete moč za nasmeh v tej bedi?" Mati Terezija je časnikarja povabila: "Pridite jutri zjutraj ob 6.00 do našega malega samostana in videli boste, od kod črpamo moč za ljubezen in za nasmeh." Drugo jutro, točno ob uri, je res stal pred vrati samostana. Mati ga je sprejela in odpeljala v skromno kapelo, brez klopi za sedenje, kjer je bila skupina sester v sarijih, kakršne nosijo revne indijske žene, zbrana v molitvi in pri maši. Časnikar je vse spremljal v tišini in zdelo se mu je nekam skrivnostno, pa tudi dolgočasno. Spraševal se je: "Kaj počnejo sestre? S kom se pogovarjajo? Kaj prejemajo v tistem koščku kruha? Je mogoče v tem vsa skrivnost?" Po maši je mati odhitela k svojim ubogim. Časnikarju je dejala: "Ste videli? V tem je vsa skrivnost. Jezus naše srce napolni s svojo ljubeznijo, me pa jo darujemo ubogim, ki jih srečamo na svoji poti." In kako se je zgodba končala? Časnikar, ki ga vera prej ni zanimala, je čez nekaj časa postal katoličan. Svoj korak je utemeljil: "Želim postati katoličan, da bi prejemal sveto evharistijo, ki v tej veliki ženi rojeva čudeže ljubezni in veselja." (Zgodbe za veselje do življenja, 97). Iz ljubezni do Boga moramo črpati mož za ljubezen do bližnjega. Bistvo vere je, da nevidnega Boga ljubimo po služenju bližnjemu, ki ga vidimo ob sebi. Pripoved nas uči, da sta resnična ljubezen do Boga in resnična ljubezen do ljudi dve plati ene medalje. Ena ne more obstajati brez druge. To je tudi sporočilo današnjega evangelija, ko Jezus pravi: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki« (Mt 22, 37-40).

Zapraszam na rozmowę z niezwykle charyzmatycznymi gośćmi - braćmi Krystianem i Damianem Drzewieckimi. Znani z niezłomnej determinacji, zaangażowania w sport oraz niesamowitej dynamiki na zawodach sportowych i programie telewizyjnym, opowiedzą nam o drodze do sukcesu, braterskim wsparciu, a także o tym, jak rywalizacja wpływa na ich relacje. Poznajcie kulisy ich treningów, dowiedzcie się, co motywuje ich do działania i jak udaje im się łączyć życie sportowe z codziennymi wyzwaniami. To opowieść o sile woli, braterskiej więzi i tym, jak pasja do sportu może przenosić góry.

Ko Slovenci ali iščemo ali poskušamo promovirati svojo identiteto, pogosto stavimo na napačne konje. Oziroma vse premalo izkoriščamo studence naše samobitnosti, ki so ostali pozabljeni v preteklosti. Ker davnina pripoveduje zgodbe veliko bolj skopo od bleščave sedanjosti, se namesto k tradiciji prepogosto oziramo h plehkosti vsakdana. A prav preteklost nam lahko pomaga najti v nas tisto samozavest, ki nas bo končno popeljala na pot razvoja in prosperitete. Tako za Janeza Žigo Valentina Popoviča na Slovenskem ni slišala živa duša. Razen nekaj posvečenih raziskovalcev in nekaj navdušenih prebivalcev Arclina pri Vojniku. V Sledeh časa, ki jih je že oktobra lani pripravil Marko Radmilovič, bo o tem nenavadnem znanstveniku prve polovice 18. st. slišalo še poslušalstvo Prvega programa Radia Slovenija.

Poplave, ki so ta konec tedna prizadele Slovenijo so poškodovale tudi nekatere kulturne institucije po državi. Ministrstvo za kulturo spremlja stanje na terenu in pridobiva aktualne informacije. Po sedaj zbranih podatkih je voda ponekod vdrla v notranje prostore galerij in muzejev, a umetnin in drugih predmetov ni poškodovala, saj so jih pravočasno umaknili na varno. Podatki o stanju in škodi še niso dokončni zaradi nedostopnosti terena, z Ministrstva za kulturo so sporočili še, da bodo še naprej spremljali stanje in poročali o nastali škodi. V oddaji pa tudi o prijaznejših temah. Znanih je pet pesniških zbirk, ki se potegujejo za letošnjo Veronikino nagrado. Strokovna komisija z Alojzijo Zupan Sosič na čelu je izbrala dela Miriam Drev, Sergeja Harlamova, Ive Jevtić, Nevenke Perne Miklič in Gregorja Podlogarja. Vabimo vas tudi na plesno predstavo Gran Bolero v izvedbi En knap group in Zagrebškega plesnega ansambla.

Čeprav se je evrsko območje izvilo iz primeža grožnje recesije, analitiki niso preveč optimistični. Po njihovih ocenah naj bi bruto domači proizvod v državah z evrom letos zrasel za odstotek. Na šibko gospodarsko rast močno vplivajo nekonkurenčne cene energentov, toda analitiki so prepričani, da je Slovenija za zdaj na varni strani Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Začenja poročanje o odkupnih in prodajnih cenah hrane - Delež obnovljivih virov energije v Uniji se povečuje, še vedno velik problem termoelektrarne - Ob Velenjskem jezeru te dni odmeva metalska glasba, začel se je namreč festival Metaldays

Znani historycy prof. Antoni Dudek, prof. Jerzy Eisler i prof. Krzysztof Kosiński opowiadają o swoich osobistych przeżyciach związanych z życiem w PRL. Do 1989 roku, przez wiele lat, dzień 22 lipca był najważniejszym polskim świętem państwowym w okresie Polski Ludowej. Bohaterowie reportażu opowiadają o czasie, kiedy dojrzewali i o tym jak kształtowały się ich postawy jako ludzi, ale też późniejszych badaczy tego okresu. Z kolei młodzi studenci historii oraz ich doświadczeni nauczyciele, którzy żyli w tamtym okresie, opowiadają jak dzisiaj postrzegają PRL. A wszystko to działo się w czasie zorganizowanego na UMCS kilka lat temu „Dnia historyka”, którego jedną z atrakcji była debata „Życie codzienne w PRL”. fot. https://www.szukajwarchiwach.gov.pl/jednostka/-/jednostka/3007711

Nemški vitezi, ki so v visokem srednjem veku začeli pisati pesmi, v katerih so opevali presežno telesno in duhovno lepoto žensk, so si pravzaprav izmislili to, čemur danes rečemo romantično ljubezensko koprnenje Znani britanski umetnostni zgodovinar Kenneth Clark je nekoč pripomnil, da so si skoraj vse, kar ima v evropski kulturi trajno vrednost in pomen, pravzaprav izmislili že Grki in Rimljani. Med redkimi poznejšimi prispevki v zahodno civilizacijsko zakladnico, ki so po Clarkovem ultra-konservativnem prepričanju vendarle še vredni naše pozornosti, pa sodi koncept romantičnega ljubezenskega hrepenenja. Tega pa niso, kakor bi si človek mislil, iznašli Prešeren, Byron, Puškin, Leopardi in drugi liriki romantične dobe s konca 18. oziroma začetka 19. stoletja, temveč njihovi daljni pesniški predhodniki iz srednjega veka. Nekako od 12. stoletja dalje je namreč po evropskih gradovih od južne Francije do osrednje Nemčije začela nastajati v ljudskih jezikih pisana poezija, ki je poudarjeno opevala ženske, njihovo presežno telesno in duhovno lepoto ter, kajpada, tudi njihovo izmuzljivost oziroma nedosegljivost. Literarna zgodovina je čez to pesniško tradicijo navsezadnje poveznila dva izraza – tiste pesmi, ki so nastale v romanskem okolju južne Francije, predvsem v provansalskem oziroma okcitanskem jeziku, je označila za trubadursko liriko, tiste, ki so nastale severno od Alp v srednjevisoki nemščini, pa za minezang. Če provansalske trubadurje lahko, zahvaljujoč prevajalskim naporom Borisa A. Novaka, v slovenščini beremo že kakih dvajset let, nam je bogat in raznolik korpus nemške srednjeveške lirike doslej ostajal večidel neznan. No, to pa se je zdaj naposled spremenilo, saj je pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani pred nedavnim luč sveta ugledala antologija Minezang, ki jo je pripravila, prevedla in ji spremno besedo pripisala dr. Mateja Gaber, germanistka in lektorica za nemški jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kako so torej pred osmimi stoletji hrepeneli v nemškem kulturnem okolju, kamor so, mimogrede rečeno, tisti čas sodile tudi slovenske dežele? So se po izpovedanih čustvih in ubeseditvenih postopkih nemški pesniki nemara razlikovali od svojih provansalskih kolegov? Kako je ta poezija vplivala na nadaljnji pesniški razvoj v Evropi? In, ne nazadnje, kako živo nas te pesmi nagovarjajo danes? – To so vprašanja, ki so nas bodo zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Gaber. foto: Gospod Gornjegrajski na miniaturi v Manessejevem rokopisu, zgodnje 14. stol. (Goran Dekleva)

Zacznij dzień z przewagą w piątek, 14.04. Wersja tekstowa z linkami do źródeł (newsletter) na www.businessupdate.pl Disclaimer:  Business Update to subiektywny zbiór wiadomości. Dokładamy wszelkich starań aby przedstawiane informacje były rzetelne, jednak nie bierzemy odpowiedzialności za ich prawdziwość i zgodność z faktami. Każda z informacji powinna być zweryfikowana samodzielnie przez słuchacza. Przedstawiane informacje nie są poradą prawną, nie stanowią doradztwa podatkowego, nie są poradą inwestycyjną, nie stanowią oferty w rozumieniu kodeksu cywilnego. Wydania Business Update powstają na podstawie ogólnodostępnych informacji, które nie stanowią przedmiotu praw autorskich. #biznes #finanse #prawo #rynki

Znani so rezultati raziskave, ki je z analizo odpadnih voda preverjala pogostost oziroma prisotnost mamil v njih; s tem pa tudi pogostost oziroma razširjenost mamil v družbi. Nekaj ugotovitev. Narašča uporaba kokaina, Ljubljana je na prvem mestu; pri kajenju marihuane so najbolj aktivni v Kopru, glavna zabava v Velenju pa je amfetamin. Ker so to zahtevno in zanimivo analizo naredili na nadvse spoštovanem inštitutu Jožefa Stefana, je prav, da družboslovno analizo naredimo na spoštovanem Valu 202. Zbiranje vzorcev za analizo ni ravno elegantno početje, saj se mora raziskovalec podati v čistilne naprave, med fekalije. Ker zadeva je ta, da z lulanjem izločimo tudi mamilarsko zalego, ki jo nato kemiki v laboratoriju poskušajo uloviti. In če kemijska analiza preučuje drogo, ko pride ven, družboslovna analiza preučuje drogo, ko pride noter. Najprej kokain v Ljubljani. Kot rečeno, se uporaba povečuje in ker se slovenska policija najraje in tudi najbolj uspešno ukvarja sama s sabo, je logično, da imajo dilerji in uporabniki v slovenski prestolnici blažen mir. Zato je kokaina po izsledkih raziskave ogromno. Po rezultatih iste raziskave iz prejšnjih let je bila Ljubljana prav pri vrhu preučevanih evropskih mest. Ker kokain ni droga kot marihuana, ki jo pohlevni najstnik zasadi na gozdni jasi, temveč je uvožena droga, ki si jo lahko privoščijo bogati, se pravi družbena elita. Zato se moramo nujno vprašati najbolj zadeto vprašanje slovenske stvarnosti: "Katere gospodarske in politične odločitve, ki se nato aplicirajo na slehernikov vsakdan, so bile sprejete pod vplivom kokaina?" Ker iz popularne kulture poznamo vpliv kokaina na človekove reakcije in razmišljanje, lahko s precejšno gotovostjo najdemo nekaj situacij, za katere je povsem jasno, da so posledica uporabe kokaina. Opozarjamo pa, da ni nujno, kako so naši zaključki tudi točni. Ker kot pravi največja svetovna avtoriteta za kokain, legendarni Tony Montana, oziroma "Brazgotinec": "Vedno govorimo resnico! Tudi, ko lažemo!"  Zadnji primer očitne uporabe kokaina je bila slovenska nogometna reprezentanca, ki je tekala po Stožicah kot kura brez glave in je najslabšo reprezentanco na svetu premagala šele, ko si je ta sama dala dva gola. Nekaj malega snifov je tudi ustvarilo idejo, da bo slovenska industrija služila z izdelavo topovskih izstrelkov za Ukrajino. Kot tudi pri tozadevnih evropskih partnerjih, ki bodo dve milijardi evrov za milijon izstrelkov dobili iz "Evropskega sklada za mir"! Če pa gremo kakšno leto do dve nazaj, vidimo, da je bilo kokaina med epidemijo v Ljubljani še več. Takrat je po raziskavah postala naša prestolnica tudi eno najbolj zadetih mest v Evropi. S tega stališča se zdijo nekatere odločitve povsem logične. Recimo ideja, da s solzivcem zapliniš celo mesto in se z vodnim topom podaš v ulični spopad s protestniki. O kokainu pa priča tudi nenavadno hitra postrežba kave v s turisti prenatrpanih ljubljanskih lokalih. Kot tudi njena cena. Da pa ne bomo ljubljanocentrični, si poglejmo še nekaj ostalih rezultatov. V raziskavo je bilo vključenih sedem slovenskih mest, a ogledali si bomo samo zmagovalce. Ob častni omembi Maribora, ki se je, zaradi socialnega in gospodarskega zloma zatekel k zgodovinsko rešilni in predvsem legalni bilki vseh Štajercev – k alkoholu. Pri kanabisu oz. vsebnosti THC-ja v odpadnih vodah vodi Koper. Po pravici tako. Sveta primorska zemlja ima za proizvodnjo kar nekaj primerjalnih prednosti in upamo lahko, da obsežni požari pridelovalcev niso preveč prizadeli. Pri uničenju nasadov trave gre celo za kulturno dediščino, saj je veliki Marko Brecelj že pred desetletji poročal o požigih na Markovem hribu, mesto pod njim pa je logično vodilno po uporabi kanabisa. Kako drugače si tudi predstavljati serijo melodramatičnih primorskih županov in kako drugače preživeti poletne obiske megalomanskih križark kot s smotko za družbo. Povsem drugačna, predvsem pa skrivnostna zgodba pa sta Velenje in njegov amfetamin. Amfetamin je rekordno prisoten v velenjskih odpadnih vodah; na drugem in tretjem mestu mu sledita Maribor in Ljubljana, a z več kot polovico nižjimi vrednostmi. Za splošno razgledanost moramo poudariti, da ne smemo enačiti amfetaminov z metamfetamini. Popularni "meth" je seveda najbolj priljubljen v Ljubljani, kjer imajo edini v Sloveniji dovolj hiter internet, da se lahko mladina navdušuje nad "Breaking bad" oziroma nadaljevanko Kriva pota. Amfetamin pa je pogosto droga, ki jo je mogoče dobiti na recept, ilegalno pa gre za mamilo, imenovano "spid", ki ga uporabljajo plesalci v diskotekah ali pa študentje, da jim poveča budnost in koncentracijo. Nič od tega ne bi pripisali Velenju. Hočemo povedati, da v mestu ni videti, da bi dolgo v noč plesali, še manj pa, da bi dolgo v noč študirali. In če se vrnemo na začetek: zagotovo nam ni v čast, da smo v mamilarski statistiki tako visoko. Rešitvi sta dve. Ali uvedemo nacionalno lulanje v vrečke, ali pa policija neha preganjati kurje tatove in tedensko menjavati direktorje ter se posveti razvejani mreži organiziranega kriminala, ki uspeva na Slovenskem. Je pa res, da bi ob uspešni policijski akciji storilnost slovenskega menedžmenta kot tudi kreativnost slovenskih ustvarjalcev čez noč padli na izhodišče. 

Znani nevrolog se skupino botaničnih entuziastov poda na jug Mehike v iskanju starodavnih praprotnic. Dnevnik iz Oaxace je poln botaničnega bogastva. Osrednjega navdušenja so deležne praprotnice, katerim običajno niti ne namenjamo posebne pozornosti, tu pa so osrednje zvezde in razlog, da se je skupinica entuziastov najrazličnejših profesionalnih ozadij odpravila na terensko odpravo v mehiško zvezno državo Oaxaco.A dnevniški vtisi izpod peresa vsestransko razgledanega Oliverja Sacksa gosto postrežejo še z drugimi bogastvi. Tu so različna poglavja iz zgodovine Mezoamerike, lokalne kulture, pisane tržnice, zgodovina kave in kavčuka, pa čiliji, halucinogene snovi, destiliranje meskala, pogovori med sopotniki pa tudi gredo v najrazličnejše smeri.Predvsem pa je verjetno glavna odlika Dnevnika iz Oaxace toplina s katero je napisan in izredni avtorjev entuziazem, pa naj gre za naravo ali za ljudi.

Znani so prvi finalisti svetovnega prvenstva v nogometu, v Cankarjevem domu pa so podelili priznanja najboljšim slovenskim športnikom, utrinek ujamete v Navalu na šport.

Na svetovnem prvenstvu v nogometu je prvi prosti dan. Znani so vsi udeleženci četrtfinala. Kateri reprezentanci sta se zadnji prebili med osmerico najboljših, izveste v dopoldanskem Navalu na šport, v katerem zberemo tudi odzive po tekmi evropskega pokala košarkarjev Olimpije.

Čez približno pol ure se bodo zaprla vrata volišč, na katerih danes poteka glasovanje na referendumih o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Volilna udeležba na referendumu o noveli zakona o vladi je bila do 16. ure 27,5-odstotna. Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana - Center, najnižja pa v volilni enoti Maribor. Prvi delni izidi glasovanja bodo znani okrog 20-tih. Drugi poudarki: - Delodajalci si lahko pri iskanju kadra pomagajo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. - Letošnja nagrada Franeta Milčinskega - Ježka pevcu glasbene zasedbe Orlek Vladu Poredošu. - Maroko na svetovnem nogometnem prvenstvu z 2 proti 0 pokoril Belgijo.

Ko Slovenci ali iščemo ali poskušamo promovirati svojo identiteto, pogosto stavimo na napačne konje. Oziroma vse premalo izkoriščamo studence naše samobitnosti, ki so ostali pozabljeni v preteklosti. Ker davnina pripoveduje zgodbe veliko bolj skopo od bleščave sedanjosti, se namesto k tradiciji prepogosto oziramo h plehkosti vsakdana. A prav preteklost nam lahko pomaga najti v nas tisto samozavest, ki nas bo končno popeljala na pot razvoja in prosperitete. Tako za Janeza Žigo Valentina Popoviča na Slovenskem ni slišala živa duša. Razen nekaj posvečenih raziskovalcev in nekaj navdušenih prebivalcev Arclina pri Vojniku. V Sledeh časa, ki jih je pripravil Marko Radmilovič, bo o tem nenavadnem znanstveniku prve polovice 18. st. slišalo še poslušalstvo Prvega programa Radia Slovenija.

Vladni ukrepi zaradi velike škode, ki jo v kmetijstvu povzroča suša, bodo po napovedih premierja Roberta Goloba pripravljeni v kratkem. Seznanjen je z oceno, da bo škoda najverjetneje presegla mejo za razglasitev naravne nesreče. Kmetijsko-gozdarska zbornica bo oceno škode pristojnemu ministrstvu predala danes, vladni ukrepi pa bodo po premierjevih napovedih pripravljeni sredi meseca. V oddaji tudi: - DARS: Navzočnost avtocestne policije izboljšala prometno varnost, v njenem sofinanciranju nič spornega - Kakšna bo usoda prenove ljubljanskega kliničnega centra? Projekt pod drobnogledom protikorupcijske komisije. - Prva ameriška kongresnica Nancy Pelosi naj bi še nocoj prispela v Tajvan; Peking in Moskva potezo označujeta za provokacijo

Znani so prvi obrisi vladnih ukrepov glede blažitev podražitev hrane: državni odkup slovenske pšenice, pomoč kmetom, na primer pri nabavi goriv in gnojil ter spremljanje sprememb cen izbranih izdelkov pri različnih trgovcih. To ne pomeni nujno zniževanja cen za potrošnike, opozarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar in poudarja, da bi morala biti vlada bolj jasna glede cilja. Drugi poudarki oddaje: - Kaj je Turčija iztržila v zameno za včlanitev Švedske in Finske v Nato? - Biden napoveduje zaščito Američank, ki bodo skušale opraviti splav. - Pranje umazanega perila v javnosti med Olimpijo in Prosinečkim.

Premier Robert Golob je pred nekaj minutami predstavil vladne predloge za blažitev posledic draginje. Vlada je uresničila napovedi, da bo najprej ukrepala pri cenah naftnih derivatov. Ti so bili doslej cenovno zamrznjeni. Vlada bo znova uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter sprostila marže in cene na avtocestah. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Banka Slovenije letos pri nas pričakuje 9-odstotno inflacijo, kar bo več od povprečja v območju evra. Kot pravi Robert Zorko iz analitskega centra Banke Slovenije, je inflacija široko utemeljena. V prihodnjih dveh letih naj bi se sicer postopno spustila na 2,3 odstotka. - Evropska komisija zaradi napovedanih britanskih sprememb severnoirskega protokola nadaljuje pravne postopke proti Veliki Britaniji, ki jih je prekinila lani, in ob tem sprožila še nove. - Pred nekaj urami se je v Novi Gorici začela kolesarska dirka Po Sloveniji, lansko skupno zmagi brani Tadej Pogačar.

Lawrence Bittaker i Roy Norris na kartach historii zapisali się jako seryjni mordercy i gwałciciele, mający na swoim koncie co najmniej 5 morderstw. Byli jednymi z największych zwyrodnialców w historii amerykańskiej kryminalistyki. Zyskali przydomek "Zabójców z narzędziami", ponieważ do torturowania ofiar używali młotków, śrubokrętów, szpikulców do lodów czy kombinerek. Zanim ich zbrodnicze ścieżki skrzyżowały się w 1978 roku, obaj mieli już niejedno na sumieniu...

Kakšna bo 15-a slovenska vlada? Odgovor bomo dobili popoldne, ko bo najverjetnejši mandatar Robert Golob predstavil tako imena ministrskih kandidatov kot tudi končno število ministrstev. Teh bo po pričakovanjih več, kot jih je v zdajšnji vladi. Druge teme: - Danes občutno cenejša bencin in dizel, vlada po drastični podražitvi cene pogonskih goriv omejuje za tri mesece - Ukrajina napoveduje ustavitev dobave plina prek plinovoda v luganski regiji, po njem v Evropo dnevno tretjino ruskega plina - Znani prvi finalisti letošnje Evrovizije, med njimi ni slovenskih predstavnikov, skupine LPS s pesmijo Disko

Zapraszam Was na kolejny odcinek w którym omówię kolejnych, najpopularniejszych aktorów jacy pojawili się w Star Wars. Zatem dzisiaj pogadamy sobie o sławnej reżyserce, która zagrała dwórkę Padme, o dwóch siostrach - supermodelkach i o ciele księżniczki Lei. Zaintrygowani? Zapraszam na materiał! 

Odeszli 2021

Bohaterami dzisiejszego odcinka są 4 znani Polacy. O jakich sławnych Polakach powinnam jeszcze opowiedzieć? Daj znać w komentarzu na stronie https://swojskijezykpolski.com/, Facebooku https://www.facebook.com/PodcastSJP lub Instagramie https://www.instagram.com/podcastsjp/. Transkrypcja odcinka jak zawsze na https://swojskijezykpolski.com/transkrypcje/. Do usłyszenia!