Podcasts about tokratni

Tokratni gost je glasbenik, voditelj in kralj veselic Dejan Vunjak. Trenutno ga lahko gledate na RTV-ju v oddaji Japajade šov in pa v TEM podkastu! V prvem delu Aleš ustreli: “Kdo ali kaj je Gutacija?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Tokratni sogovornik je mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki koordinira spomladi leta 2023 na vladi sprejet državni Akcijski načrt za odprto znanost. Ta vključuje tudi dva bodoča nova podatkovna centra za shranjevanje raziskovalnih podatkov in njihovo ponovno uporabo - za kar je zadolžen državni akademski in raziskovalni zavod za digitalna omrežja ARNES. Sem spada tudi pred kratkim predstavljeni začetek gradnje "tovarne" umetne inteligence v Mariboru. Gre za sredstva v višini 40 miljonov do konca tega desetletja. Nenazadnje pa bo predvsem šlo tudi za prilagoditev dvajsetih javnih raziskovalnih organizacij za delovanje v skladu z načeli odprte znanosti. FOTO: mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani VIR: zajem iz spletne strani CTK UL

Tokratni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Danes vas vabimo v Benetke, na 19. arhitekturni bienale. Tokratni bienale se osredotoča na projekte, ki se lotevajo aktualnih problematik današnjega časa, predvsem novih zahtev, ki se v arhitekturi in prostoru pojavljajo zaradi podnebnih sprememb. V oddaji tudi o nagradah na slovenskem plesnem bienalu Gibanica, koncertu cikla Jazz Ars All Stars ter o seriji dogodkov Svobodna Palestina.

Tokratni gost Obrazov sosednje ulice je Gregor Komac, nekdanji namiznoteniški reprezentant, član mariborskega prvoligaša v namiznem tenisu, tudi trener oseb s Parkinsonovo boleznijo. Kot pravi, je to zanj letos zadnja sezona kot aktiven igralec namiznega tenisa, še zdaleč pa v tem športu ni rekel zadnje besede.

Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje. FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO VIR: Program Ars, Goran Tenze

Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija

Tokratni gost oddaje je bil Slobodan Boban Jankovič, beograjski kantavtor, ki je domovino zamenjal za Slovenijo. Njegova življenska pot, ki je vseskozi prepredena z glasbo, ga je pred dobrimi osmimi leti pripeljala v Maribor.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Tokratni poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vrstijo se opozorila o nujnosti boja proti neenakosti in diskriminaciji ter iskanju načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah ter o nujnosti preprečevanja nasilja nad ženskami. Ob tej priložnosti se je pri nas, pa tudi v tujini, zvrstilo več prireditev in shodov. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Ukrajini razgaljajo nepripravljenost Evrope na spremembe - Vladne sile naj bi v Siriji ubile 340 alavitov, večinoma civilistov - Smukača Hrobat in Naraločnik v Kvtifjellu blizu stopničk; skakalec Zajc v Trondheimu brani zlato

Tokratni koncert najboljšega alter-terasa benda v jugovzhodni Evropi, Tajnega društva OFC, je odigral duet namesto kvarteta. Down to bare bones, bi rekel Harry Redknapp. Nastopajoča sta se strinjala v večini stvari, na primer o tekmah z Larnejem in Radomljami, pa o zmešnjavi pri razpisu za prenovo zelenice v Stožicah, nista pa bila povsem usklajena, ko je pogovor nanesel na lik in delo našega ljubljenega vodje Adama Deliusa.Zato moramo tisti bolj kritični del dueta upravičeno vprašati: Ko vas plaća, da toliko mrzite našeg Predsednika?

Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi. FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU VIR: Program Ars, Goran Tenze

Dr. Salvator Žitko je zgodovinar, publicist in urednik, ki je verjetno kot le malokdo zasidran v primorskem prostoru, ki ga ta prostor neznansko privlači in ki je ta prostor v marsičem tudi močno sooblikoval. Spada namreč med prve generacije izobražencev, ki so - po tem ko je naša obala z Londonskim memorandumom leta 1954 dokončno postala del Jugoslavije - v tem prostoru pomagali graditi in razvijati slovenske institucije. Tokratni gost Razkošja v glavi je spričo hudega pomanjkanja kadrov najprej deset let učil zgodovino in estetsko vzgojo na koprski gimnaziji, potem pa več kot 25 let vodil Pokrajinski muzej v Kopru ter ob tem odigral ključno vlogo pri razvijanju zgodovinopisja tega prostora, ki že v svoji arhitekturni dediščini odraža preteklost, tako drugačno od preteklosti preostale Slovenije. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Tomaž Primožič/FPA, uporabljeno z dovoljenjem dr. Žitka

Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine. FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže).

Tokratni praznični Mozaik dneva je prinesel odlomek iz predavanja nekdanjega predsednika ustavnega sodišča in ministra dr. Petra Jambreka, ki ga je imel na letošnjih študijskih dnevih Draga. Naslov njegovega razmišljanja je bil »Evropska unija in kriza demokracije danes« in v razpravi ni šel mimo skrajne desnice in skrajne levice.

Tokratni gost je 23-letni vloger Vid Pintarič. Hojo v gore je zares vzljubil, ko je spoznal, da je to pravzaprav zanimivo in koristno. Prej so ga v hribe vlekli starši, kar je sovražil. Zanimati ga je začelo tudi preživetje v naravi, zato je oboje združil in zdaj praviloma na vsakem vrhu tudi prespi. Njegove podvige na youtubu spremlja na tisoče mladih, ki jih navdušuje za fizično aktivnost in kopanje v mrzli vodi. Tik pred novim podvigom se je s prijateljem Domnom Benedetičem oglasil v našem studiu.

V oceanih živi kopica raznovrstnih organizmov, tudi takšnih, ki jih s prostim očesom ne zaznamo. Takšne so denimo fitoplanktonske celice, rastlinske alge, ki v vodi prosto lebdijo. Zaradi majhnosti se nam morda zdi njihov pomen neznaten. Pa vendar so te celice tista črpalka, ki poganja kroženje ogljika med ozračjem in oceani. Vezava ogljika iz ozračja je šele pričetek: ogljik se porablja za rast celic, celice so lahko hrana drugim organizmom, lahko pa odmrejo in potonejo na dno. Tokratni gost dr. Timotej Turk Dermastia z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je pol leta preživel v ZDA na študijskem obisku Univerze Rutgers. V okviru študijskega obiska pa se je za dva tedna odpravil na znanstveno odpravo po Tihem oceanu. Ob kalifornijski obali nad globokomorskim jarkom so v vrtincih morske vode preučevali razne biološke procese; od vrstne sestave fitoplanktonskih združb do virusov, ki te fitoplanktonske celice okužijo.

Tokratni gostje so se odpravili na evropski dogodek Roverway, ki je namenjen tabornikom in skavtom in se odvija vsaka 3 leta. Letos je bilo geslo odprave “North of the Ordinary,” oziroma "Severno od običajnega," saj se je tabor odvijal na Norveškem in poteka že 7-ič zapored. Sodelovalo je 38 različnih držav in več kot 4300 udeležencev. Potekal je med 22. julijem in 2. avgustom in so zato naši gostje bili še čisto pod svežimi vtisi. Kaj vse so počeli in česa novega so se tam naučili, pa so nam povedali v Gymnasiumu.

V državnem zboru je letos potekalo že dvajseto vseslovensko srečanje. Tokratni naslov je bil: »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«. Prisluhnite, kaj so povedali vabljeni govorci: Natko Štiglić s Hrvaške [22:25], Julija Cvetkovič iz Avstralije [31:56] in Sandro Quaglia iz Rezije [40:30]. Na začetku oddaje smo predvajali še pozdrave predstavnikov države: podpredsednika državnega zbora Danijela Krivca [1:15], ministra Mateja Arčona [7:16] in poslanke SDS, Suzane Lep Šimenko [15:09], predsednice Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je srečanje tudi pripravila in organizirala.

Tokratni gost je duhovnik Gašper Rudolf, spregovoril je kaj je bistveno, kaj pomembno, kaj šteje in kaj ne. Vabljeni k poslušanju.

Med Slovenci se meja, kdaj se ljudje prenehajo počutiti mlade, pomika vse bolj navzdol. Podobno se dogaja z mejo, kdaj se začnejo počutiti stare. Starost naj bi se začela že pri 57-ih letih. Povprečna pričakovana življenjska doba je več kot 81 let. Le zakaj se tako velik del življenja torej počutimo stare? Tokratni tedenski komentator Gorazd Rečnik predvideva, da tudi zaradi tega, ker se premalo smejemo svetovnim voditeljem.

Tokratni novi gost je mladi stand up komik, glasbenik in MLINAR, Dejan Ikovic – Bushi! Aleš hitro vodo spelje na svoj mlin in postavi vprašanje: “Kdo ali kaj je Brijunglavec?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Tokratni gostji oddaje sta bivša skavtska načelnica Irena Mrak Merhar, ki je med leti 2014 in 2020 vodila Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, ter Neža Marija Slosar, aktualna načelnica Zveze tabornikov Slovenije za stike z javnostjo. Z nami sta v oddaji podelili svoje večletne izkušnje delovanja znotraj obeh organizacij, hkrati pa tudi predstavile svoje poglede na razlike in skupne točke združenj. Oglejte si celotno epizodo. Voditelj oddaje: Dominik Križ Urednica področja Mladi: Katja Zver Urednica multimedijskih vsebin: Mojca Purger Kamera: Anej Fajdiga Montaža: Siniša Kanižaj

Piše: Mihael Kozjek Za radožive je bil kar pravšnji naslov včerajšnjega koncerta Orkestra Slovenske filharmonije, ki se je na 5. abonmajskem koncertu cikla FKK (Filharmonični klasični koncerti) predstavil s programom pretežno ameriške glasbe prve polovice 20. stoletja. Uvodna, s španskim koloritom prežeta Norčkova jutranjica Maurica Ravela, ki ga s preostalima skladateljema na sporedu lahko le bežno povežemo, je izzvenela kot nekakšno ogrevanje za visokooktansko nadaljevanje koncertnega večera. Tega so napolnile privlačne melodije, ki sta jih Leonard Bernstein in George Gershwin mojstrsko vtkala v umetniško tehtne, večplastne, izvajalsko zahtevne partiture. Tokratni gostujoči dirigent Britanec Wayne Marshall je izjemen muzik in improvizator, kar je dokazal kot solist in dirigent v Gershwinovih Rapsodiji v modrem in Drugi rapsodiji za klavir in orkester. Že tako navdahnjenima, sočnima izvedbama je s pianistično igro v impresivnih kadencah improvizacijskega značaja podal briljanten predznak. Karizmatični Marshall je s svojo energijo »okužil« glasbenike Orkestra Slovenske filharmonije, ki so se mu v vsej muzikantski razposajenosti rade volje pridružili. Igra orkestra je bila čvrsta, homogena. Posamični solisti – še zlasti trobilci in pihalci (izjemna trobentač Tibor Kerekeš in klarinetist Massimiliano Miani) – so bili tokrat res odlični, tako v že omenjenih delih, kot tudi v Bernsteinovih Treh plesnih variacijah za orkester Fancy Free in sklepni Gershwinovi simfonični sliki Porgy in Bess v priredbi Roberta Russella Bennetta. Nadvse homogena je bila tudi igra godal pod vodstvom koncertnega mojstra Mirana Kolbla. Za piko na i koncertnemu večeru je poskrbela lepo napolnjena Gallusova dvorana. Bolj poredko se zgodi, da poslušalci orkester in glasbene goste na filharmoničnih abonmajskih koncertih nagradijo s stoječimi ovacijami. Tokrat so jih, in to povsem zasluženo.

Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokratni gost glasbenik, producent, glasbeni tehnik, analogni fanatik in lastnik Studia Marsh Martin Štibernik. V svoji karieri je poskusil že skoraj vse ... »Po naravi sem raziskovalec. Nisem tip, ki 40 let hodi na počitnice v isti kraj, ko se z nečim nasitim ne rad to ponavljam v nedogled. V glasbi sem probal veliko stvari, čaka me še ena … klasika. Rad bi napisal simfonijo in jo izvedel z orkestrom.« - Martin Štibernik, Studio Marsh.

Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja.

Stopili smo v meteorološko pomlad, kar pomeni, da se začenja nova kolesarska sezona. Še preden se s kolesom odpravimo na izlet ali v službo, pa je dobro, da ga očistimo in preverimo, ali vse deluje, kot mora. V ponedeljkovem svetovalnem servisu se bomo zato spraševali, kaj vse potrebujemo za temeljito čiščenje koles in na kaj moramo biti pri tem pozorni.Tokratni gost oddaje je Primož Čerin, nekdanji profesionalni kolesar.

Tokratni obraz sosednje ulice je poklicni vojak, podjetnik in dobitnik letošnje nagrade Bob leta Bojan Lunežnik. Svoje sanje je s potrpežlivostjo in disciplino, ki ga spremljata celo življenje, spremenil v uspešno poslovno zgodbo.

Tokratni nočni pogovor nas je popeljal tja, kjer Brkini poljubijo Kras. V tamkajšnji vasi Rodik že več kot 120 let deluje družinska gostilna Mahorčič, kjer so se nekoč ustavljali predvsem furmani, danes pa tam dobrojedce navdušujejo kulinarične stvaritve Ksenije Krajšek Mohorčič. Kako se je diplomantka Fakultete za upravo znašla v kuhinji in dobila naziv najboljše slaščičarke, kakšna je njena kuharska filozofija, kako sodeluje z lokalnim okoljem in koliko ji pomenijo odlične ocene svetovno znanih kulinaričnih vodnikov, je Ksenija Krajšek Mahorčič voditeljici Andreji Čokl povedala v Nočnem obisku po polnoči.

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Jezus je prinesel tolažbo, ozdravljenje in ljubezen ter nam še danes ponuja svoj mir. Skupaj gradimo kraljestvo miru in pravičnosti ter se veselimo Božiča. Tokratni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

Tokratni gost voditeljice Liane Buršič je Klemen Selakovič, avtor in voditelj najbolj poslušanega podkasta v Sloveniji - Aidea. Novembra je pri založbi Mladinska knjiga izšla tudi njegova knjiga z istoimenskim naslovom, ki je zbir izjav, modrosti stotih gostov Selakovićevega podkasta in lastnih razmišljanj o vesolju, zavesti, tehnologiji, znanosti, ljubezni, drogah in prihodnosti človeštva. Klemen se sicer poklicno ukvarja z UX in UI dizajnom.

Tokratni nočni program uvodoma prinaša oddajo Midva, v kateri je Nataša Benčič gostila pisatelja in nekdanjega pomorščaka Goga Vukšiča in njegovega sina, glasbenika Andreja Bučarja, Drilla. Tudi nadaljevanje bo prineslo zanimive teme, zaradi katerih bo morda sobotno jutro hitreje tu: od erozije, ki pospešeno napada oddaje Sredozemlja, do zgodbe nonota Slavka Merviča iz Šmihela, obiskali bomo starostnike iz poplavljenih območij, ki so jim donacije Rdečega križa omogočile enotedenske počitnice v Zdravilišču Debeli rtič, izvedeli, kako se obnašati obisku gozda, da na svojo prisotnost opozorimo medvede, in predstavili koprsko razstavo Vidne/Nevidne ženske. Nočni program bo ob glasbenem izboru Armanda Šturmana povezala Anita Urbančič.

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.

Benin leži na zahodu Afrike, obkrožajo ga na severu Niger in Burkina Faso, na vzhodu Nigerija, na zahodu Togo, na jugu pa ima vrata v Atlantski ocean. Tokratni sogovornik Amédée Kazotti prihaja iz mesta Cotonou, za katerega pravi, da je za turiste po navadi najbolj privlačno, saj ima čudovite plaže, kar 20 hektarov veliko tržnico, na katero prihajajo kupovat in prodajat tudi iz drugih afriških držav, pa tudi številne spomenike, veliko zgodovine, predvsem pa te tam »zapeljejo vonji in barve ter nočno življenje«, opiše sogovornik. Prejšnji teden sem se odpeljala v Leskovec pri Krškem, kjer Amédée Kazotti zdaj živi leto in štiri mesece.

Tokratni gost je mladi komik v vzponu, redni Ja šef statist in napovedovalec MMA dvobojev, Celjan Alen Mastnak! V tem delu ponovno ve Aleš, ki Alena in Sašota vpraša: “Kdo ali kaj je Lazy Bones?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Tokratni obraz sosednje ulice je Mariborčan Marko Kocjan, ki ga bolje poznamo pod njegovim imetniškim imenom Emkej. Z Markom smo spregovorili o njegovi glasbeni poti, o življenju z glasbo in o življenju v našem mestu.

Začetek septembra je že tradicionalno rezerviran za mednarodni literarni festival Vilenica. Tokratni, že 38. po vrsti, bo potekal pod geslom Raznoliki obraz Evrope in bo v različnih krajih po Sloveniji trajal do sobote, ko bodo v jami Vilenica slovesno podelili istoimensko nagrado madžarskemu pesniku, pisatelju in dramatiku Ottu Tolnaiu. Oglašamo se tudi z 80. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah.

Tokratni vročinski val se končuje z novimi nevihtami ob prehodu hladne fronte. Po napovedih bo ta Slovenijo dosegla zvečer, državo pa to popoldne prehaja močnejši nevihtni sistem. Meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik poudarja, da pričakujejo predvsem močnejše sunke vetra, možni so tudi močnješi krajevni nalivi in toča. Najvišje opozorilo velja za območje celotne države. Razmere bomo, tudi ob pomoči dopisnikov, preverili v prihodnjih minutah. Druge teme: - Pristojni poudarjajo, da članstvo v Varnostnem svetu ne pomeni dodatnih varnostnih tveganj - Vzajemna bi skoraj 20 milijonov premoženja razdelila med zavarovance - Zasavska in šaleška regija z evropskim denarjem v industrijo in podjetništvo? - Pogačar na današnji kraljevski etapi Toura skuša ujeti Vingegaarda

Džimi Lavor nas navdušuje, mi pa navdušujemo z eno daljših epizod v zgodovini obstoja našega podkasta. Tokratni poudarki: 4-slojni wc papir voda v plastenkah komentatorski lajf in izmučeno življenje a gre lahko Golden State do konca? Sašo Ožbolt z idejo Boston dovolj dober, da je dolgočasen Tilen onane na Lakerse in LeBrona Navijači Knicksov in […]

Tokratni gost Globalne vasi je Niko Vereš, 25-letni padalec, ki je pred približno pol leta pograbil priložnost za sanjsko službo in se preselil v Dubaj. Skozi pripovedi o svojem vsakdanu nam bo orisal najprijetnejše plati dela inštruktorja tandemskih skokov v družbi enih izmed najboljših skakalcev na svetu, pa tudi manj sanjske plati tega že v osnovi fizično in mentalno zahtevnega poklica, povsem primerljivega z vrhunskim športom. Velikokrat je tu vročina. Ljudje pridejo na letališče že okoli 7. ure zjutraj in čakajo na tisti tandem, posledica tega pa je tudi veliko slabosti. Inštruktorji imamo s sabo večke, vendar nas ljudje velikokrat tudi pobruhajo. Niko Vereš Padalstvo lahko na dolgi rok predstavlja težko breme za telo zlasti vsled izrazito visokega ritma za inštruktorje: sezona skakanja s padalom tam namreč za razliko od podnebno manj prijaznih koncev sveta namreč traja skoraj vse leto. Poleg tega denimo v primerjavi s kakšnim kolegom v Sloveniji, ki opravi približno tri ali štiri skoke dnevno, sam vsak dan z neba do tal pospremi vsaj deset strank.

Kakšno je bilo leto 2022 in kaj nas čaka v 2023 (epizoda je bila posneta v živo 30. decembra 2022 in se je predvajalo prek Youtube) Epizoda je objavljena tudi na Youtube. Tokratni gosti epizode: - Egon Zakrajšek, centralni bankir, več kot 25 let je bil zaposlen na Ameriški centralni banki, zdaj dela v Švici na Banki za mednarodne poravnava - Nejc Bizjak, direktor poslovnih operacij in strategij na kriptomenjalnici Bitstamp - Andraž Grahek, poznavalec kapitalskih trgov iz Capital Genetics in večkratni gost Money-How Vodila: Marja Milič, ustvarjalka finančnega podcasta Money-How

Tokratni gost Globalne vasi je antropolog dr. Žiga Podgornik Jakil, ki se je pred sedmimi leti, ko je svoje domače okolje za nekaj mesecev zamenjal za Berlin, nad njim takoj navdušil. Pravi, da je ravno prav majhen, da (še) ni videti kot brezosebno mravljišče, ter ravno prav velik in kulturno raznovrsten, da ves čas "vibrira" in izžareva življenje. Tako ga je mednarodna študijska pot, med katero je za nekaj časa postal tudi na priznani ameriški harvardski univerzi, po končanem doktoratu pripeljala nazaj na svoj začetek: na Svobodno univerzo v Berlinu (Freie Universität Berlin), kjer je študiral leta 2015. Zdaj kot mladi raziskovalec preučuje pravni in družbeni položaj afriških študentov, ki so študirali v Ukrajini, po izbruhu vojne pa prebegnili v Nemčijo: Nemčija je tem študentom dala dobo, v kateri si morajo urediti lastno vizo. Največji problem je ta, da moraš za to imeti veliko denarja na računu, da lahko dokažeš, da se lahko sam sebe financiraš. Se pravi 11.200€ je trenutno potrebnih za enoletno vizo. Žiga Podgornik Jakil

Tokratni gost je Matej Mali, ki se je februarja 2020 po diplomi iz lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani skupaj s partnerko odpravil na potovanje po Novi Zelandiji. Strastna ljubitelja surfanja sta več mesecev preživela na avanturah po priobalnih pasovih države na sledi za naslednjim "velikim" valom, večinoma spala v svojem kombiju in opravljala razna priložnostna dela. V času prvih večjih valov okužb s Covidom 19 še nista slutila, da bo epidemija takrat še novega koronavirusa postala globalen problem. Potem ko sta bila za sedem tednov prisiljena stanovati pri neki slovenski družini, ki jima je prijazno odstopila prostor za bivanje v času strogega zaprtja, s katerim je želela novozelandska vlada popolnoma izničiti število okužb, pa sta morala začeti razmišljati o zakonitih možnostih za podaljšanje svojega obiska Nove Zelandije. Matej pravi, da novozelandski gozdovi v primerjavi s slovenskimi vlivajo več strahospoštovanja, čeprav ni tip človeka, ki bi se bal avantur. Ker je veliko gozdov, ampak to je tropski gozd, se je veliko lažje izgubiti. Vse te poti po naravi so lepo urejene in ne upaš si kar zabresti nekam drugam v gozd. Zelo lahko se je izgubiti tukaj. Matej Mali

Tokratni gost Money-How je Mario Gobbo, Američan italijanskih korenin, ki je v svoji karieri dobesedno obkrožil cel svet. Posloval je na praktično vseh kontinentih in je zakladnica znanja ter izkušenj. Čeprav živi v Washingtonu, Slovenijo obiskuje vse od leta 1988. Sodeloval je tudi s številnimi slovenskimi podjetji, tudi v času privatizacije. Mario je med drugim tudi predsednik nadzornega sveta Cinkarne Celje, pred tem je bil tudi nadzornik Zavarovalnice Triglav. Dobro pozna slovensko gospodarsko okolje, podjetnike, podjetja in managerje.

Pobudnik za spremembe moraš biti ti sam. Tokratni gost rubrike Avtonom je Matic Primc. Aktivist Iniciative Mestni zbor, ki predstavlja samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora; tudi predsednik Organizacije za participatorno družbo in tisti svetovalec, ki je zaslužen, da slovenske občine vedno pogosteje uvajajo participatorni proračun. Aktiven je v številnih kolektivih, saj je spoznal, da se stvari same od sebe ne bodo spremenile na boljše.

Tokratni podaljšani konec tedna je prometno eden od najbolj obremenjenih. Že od jutra so dolge kolone na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško, gneča in zastoji hromijo gorenjsko in primorsko avtocesto. Policija ob tem opozarja, da se je lani prav v teh dneh zgodilo več hudih prometnih nesreč, in poziva voznike, naj bodo strpni in naj se na pot odpravijo le, če je res nujno. V oddaji lahko slišite: - V luči energetske krize zagotovila pristojnih, da bodo poskrbeli za najšibkejše - FBI pri preiskavi Trumpovega posestva zasegel strogo zaupne dokumente - Zdravstveno stanje pisatelja Salmana Rushdieja po napadu z nožem izjemno resno

Tristotka! Juhuuuu! Jubilej je tu! Zdaj, ko smo... Em... Direktorji! Tokratni okrogli jubilej je posvečen - vam! Hvala, da ste. In to v tem tempu. Predpredzadnji krog PLT. Napeto je. Obrat na vrhu. In vse vmes. Pa še VAR. Uh! Pa jubilejna izbira bo večna: šuma sendvič ali zelena bunda! Hvala Reneju Puharju za prvih 21, Klemnu Florijančiču za naslednjih 45 in Žigi Kosu za vse preostale epizode. In vsem, ki so pomagali na začetku, vmes in še vedno. Najbolj pa vsem vam! Hvala! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš. Tokratni nagrajenci so pomembno zaznamovali zborovsko in operno glasbo, jezikovno kulturo in književnost, vizualno umetnost in animirane filmeV katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Kako o svojem delu, življenju in aktualnem družbenem trenutku razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta tokrat res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na Danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa so z nagrado Prešernovega sklada izkazali čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Njihove zgodbe in razmišljanja sta povezala Gregor Podlogar in voditelj Žiga Bratoš.

Jaaa vemo, ta teden zamujamo!

Tokratni gost pa je človek, ki izgleda kot lepši in mlajši brat od VSEH v Sloveniji … Domen Valič! Tako ga je enkrat Sašo napovedal, ko sta skupaj vodila Slovenija ima Talent in takrat Domnu ta fora ni bila nič bolj smešna, kot sedaj … Sašotu je bila pa vedno fajn! Bomo videli kako bo […]